PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
- Cena 90 lir
Leto XXIX. Št. 297 (8699)
TRST, četrtek, 20. decembra 1973
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
POROČILO TAJNIKA CGIL LAME NA ZASEDANJU SINDIKALNE FEDERACIJE
Sindikati zahtevajo spremembo mehanizma gospodarskega razvoja
Napov«dana zaostritev delavskih bojev po novem letu, če vlada ne bo pokazala politične volje, da izvede potrebne reforme «Razočaranje» sindikatov zaradi zadnjih vladnih sklepov
RIM, 19. — V Rimu se je začelo zasedanje glavnega odbora federacije CGIL, CISL in UIL ob navzočnosti devetdesetih delegatov, trideset za vsako sindikalno zvezo. Uvodno poročilo je imel tajnik CGIL Lama, ki je napovedal okrepitev in zaostritev sindikalnih pobud po novemu letu, če vlada ne bo sprožila programa investicij in reform v skladu z zahtevami sindikatov in za globoko spremembo mehanizma gospodarskega razvoja.
Lama je poudaril izredni značaj zasedanja glavnega odbora, ki ima nalogo, da preveri dosedanjo akcijsko linijo sindikata ob upoštevanju poslabšanja splošnega položaja v državi po izbruhu energetske krize, ob pomanjkanju nekaterih najbolj nujnih vrst blaga in ob naraščanju cen. Po mnenju Lame pa so tudi zadnji dramatični dogodki, kot na primeren energetska kriza, potrdili pravilnost skupne strategije sindikalnega gibanja. Potrebno pa je analizirati to linijo ob upoštevanju novih dejstev ter vanjo vnesti tiste popravke, ki so potrebni za
zajamčenje njene učinkovitosti v konkretnih pogojih, v katerih se mora danes razvijati sindikalni boj.
Tajnik CGIL je poudaril, da sindikalno gibanje ni pripravljeno sprejeti nobenih pozivov k varčevanju v eno samo smer. Delavci so pripravljeni prenesti potrebne žrtve, vendar zahtevajo jasno, konkretno in takojšnjo protiutež, in sicer družbene usluge in reforme. Prav tako sindikati ne morejo pristajati na predloge, ki bi privedli do zmanjšanja ravni zaposlovanja. Sindikat zavrača tudi preozke kriterije, s katerimi se danes namerava izvajati proračunska politika, ter zahtevajo sproženje takojšnjega in širokega načrta javnih in zasebnih investicij, ki bi omogočale, po izbiri zainteresiranih krajev in sektorjev, dejansko preobrazbo gospodarskega mehanizma. Treba se je tudi lotiti najbolj nujnih problemov, toda ne le z nekim emergenčnim načrtom, pač oa s programom investicij, ki naj bodo učinkovite v kratkem roku, istočasno pa usmerjene k spremembam mehanizma, ki bodo v bodoč-
•luiiiiniiuiiiiimimiMiiimiiiHiiiiiiimmumiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiimiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiimiiiiiiiimii
NA VČERAJŠNJI SUI VODSTVA PSI
De Martino o rezultatih vrha koalicijskih strank
Treba je preiti od načelnih izjav k dejanjem
RIM, 19. — Vodstvo PSI je danes proučilo politični položaj po nedavnem vrhu med strankami levega Centra. Poročilo je imel tajnik De Martino, ki je v uvodu obsodil val kriminalnega nasilja, ki je v zadnjih letih zajel Italijo, in zahteval odločen boj proti nasilnim dejanjem, tudi v primeru, da bi imela psev-dopolitične motivacije. Tajnik PSI pa je takoj dodal, da to ne pomeni, da bi bilo treba sprožiti izjemne ukrepe v nasprotju z ustavo, kot bi hoteli nekateri, ki so izkoristili tragedijo v Fiumicinu za ponovno predlaganje uvedbe policijskega pripora.
De Martino je dal pozitivno oceno rezultatov levosredinskega vrha predvsem zaradi sporazuma o smernicah vladne politike. Poudarjena je bila namreč volja pe vodenju gospodarske politike za ekspanzijo proizvodnje, zavrnjene so bile deflacijske težnje, medtem ko so vsi pokazali polno zavest o nevarnosti trenutka, ko se je energetska kriza pridružila že obstoječim elementom neravnovesja. Prav iz te zavesti — je dejal De Martino — je izšla potrditev potrebe po spremembi tako imenovanega modela razvoja s poudarjanjem družbenih potreb, namesto individualnih.
De Martino je ugotovil, da se po tolikih letih nebrzdanega širjenja nepotrebne individualne potrošnje, predvsem na avtomobilskem področju, končno rodilo spoznanje o absurdnosti položaja ter je bila izdelana politika v nasprotno smer. Pri uresničenju tega preokreta pa se odpirajo huda in zapletena vprašanja, kot na primer posledice za nekatere temeljne industrije in raven zaposlovanja. Tajnik PSI je tudi zahteval bolj učinkovito akcijo javnih organov proti vsem, ki špekulirajo ah ki skrivajo proizvode: država mora v tem pogledu pokazati, da ni nemočna pred mogočnimi zasebnimi interesi.
Potem ko je omenil potrebo po čimprejšnjem uresničenju sklepa o povišanju pokojnin je De Martino analiziral «pobtično ozračje» in u-gotovil, da se bistveno ni spremenilo kljub hudim težavam sedanjega položaja in nezadovoljstvu, ki vlada v širokih slojih javnega mnenja Sindikati so namreč ohranili svojo odgovorno zadržanje. KPI pa vztraja pri pozitivni usmeritvi «drugačne» opozicije. Treba pa je izkoristiti to ozračje — je dejal tajnik PSI — in dokazati, da sta večina in vlada sposobni premagovati težave in odgovoriti na zakonita pričakovanja ljudskih množic.
V živahni razpravi, ki se je razvila na zasedanju vodstva PSI, pa so predstavniki nekaterih struj mnogo manj optimistično ocenili sedanji položaj in rezultate nedavnega vrha. Voditelj levice Lombardi je v polemiki z De Martinom poudaril, da se politično ozračje nevarno slabša zaradi nemoči vlade. Nedavni vrh se je po njegovi oceni zaključil z dokumentom, ki je v najboljšem primeru samo naštevanje problemov, nikakor pa ne napoved konkretnih operativnih pobud. Tudi predstavnik Mancinijeve struje Cal-doro je kritiziral vlado, češ da je prešibka in da ne ustreza težavnemu trenutku Po njegovem mnenju je prav tako šibko tudi socialistično predstavništvo v vladi. Predstavnik Bertoldijeve struje Manca je sicer
priznal da je levosredinski vrh dosegel nekatere rezultate predvsem zaradi nove zavesti o potrebi po korenitem preokretu gospodarske politike, vendar pa je dejal da za označevanje neke politike ne zadostujejo komunikeji ampak so potrebne jasne in konkretne izbire.
Na koncu zasedanja je vodstvo PSI odobrilo De Martinovo poročilo, Mancinijeva in Lombardijeva struja pa sta se vzdržali glasovanja. Na seji vodstva so tudi odo-brili štiri resolucije, in sicer o atentatu na letališču v Fiumicinu, o protidelavskih procesih v Španiji, o čilskih antifašistih, ki so se zatekli v italijansko veleposlaništvo v Santiagu in končno o potrebi po čimprejšnji rešitvi'vprašanja pokojnin.
nosti zajamčile uravnovešen razvoj gospodarskega sistema.
Lama je dejal, da so zadnji sklepi vladne večine razočarali sindikate. Ne gre sicer podcenjevati lestvice prioritet, ki v veliki meri sovpadajo z onimi, ki so jih nakazali sindikati, vendar pa si delavci želijo dejstev. Tajnik CGIL je nato omenil nevarnost gospodarske krize in nazadovanja proizvodnje, orisal je že znane predloge sindikatov za reševanje energetske krize in novo politike energetskih virov, nato pa je analitično proučil vprašanja javnih prevozov, poljedelstva in gradbeništva.
O vprašanju cen je Lama dejal, da morajo oblasti biti sposobne, da izvajajo dejansko in učinkovito vsedržavno politiko cen. To bo mogoče toliko, kolikor pač bo javna oblast sposobna izvesti strukturno reformo, ki naj na en istrani globoko spremeni sedanji sistem distribucije, na drugi pa naj razpolaga s potrebnimi instrumenti za izvajanje nadzorstva in sistematičnih posegov na različne mehanizme, ki vplivajo na določevanje cen. Sindikalni voditelj je tudi poudaril, da so sindikati odločeni boriti se z vsemi sredstvi, vštevši z vsedržavno stavko, za čimprejšnjo odobritev zakona, ki naj uresniči sporazum o povišanju pokojnin.
Mi pričakujemo — je dejal Lama v zaključnem delu svojega poročila — da bo na prihodnjem srečanju z vlado prišlo do vsebinske razprave za operativni načrt investicij in reform. Ne pričakujemo, da bi dosegli vse in takoj; pričakujemo pa dokaz politične volje in nekatere ukrepe, ki naj pomenijo učinkovite posege za rešitev najnujnejših vprašanj, ki pa naj v perspektivi vplivajo na mehanizem razvoja in na model potrošnje. Če do tega ne bo prišlo, je zaključil Lama, se bo akcija delavcev hitro razširila in posplošila, da bi premagali odpore proti dejanskemu preokretu.
O poročilu tajnika Lame se je nato razvila razprava. Zasedanje vodstvenega odbora federacije CGIL, CISL in UH, se bo predvidoma zaključilo jutri.
Vlada podaljšala konvencijo z RAI-TV
RIM, 19. — Danes zvečer se je sestala vlada, ki je odobrila osnutek zakonskega dekreta za podaljšanje konvencije med državo in RAI-TV do 30. aprila 1974. V tem roku bo morala posebna komisija izdelati osnovne smernice reforme radiotelevizijske ustanove. Na seji vlade je Rumor še enkrat obsodil | jutri ter se bo zaključila s posegom «o ,-i m c i, cm icfntiičn	J ministra za industrijo De Mite.
Danes srečanje Rumor-sindikati
RIM, 19. — Danes zvečer so uradno sporočili, da bo predsednik vlade Humor sprejel jutri zjutraj v palači Chigi predstavnke sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL.
Poslanska zbornica o energetski krizi
RIM, 19. — Poslanska zbornica je začela razpravo o energetski krizi. Danes so govorili komunist Barca, misovec Servello, liberalec Papa, socialist Achilli in republikanec Gu-nella. Razprava se bo nadaljevala
Velika množica, ki je na rimskem letališču v Fiumicinu dočakala talce
JUHU ZAČETEK KONFERENCE 0 BLIŽNJEM VZHODU
Sovjetska in egiptovska delegacija že v Ženevi
Egiptovski zunanji minister Fahmi zahteva spoštovanje resolucij OZN
ŽENEVA, 19. — Prve tri delegacije, ki se bodo udeležile pogajanj na mirovni konferenci o Bližnjem vzhodu, ki se bo začela v petek, so prispele v Ženevo. Gre za delegacije Egipta, Sovjetske zveze in Jordanije. Prvi dve vodita zunanja ministra Fahmi in Gromiko, medtem ko je na čelu tretje osebni predstavnik kralja Huseina in jordanski veleposlanik v Kairu Rifai.
Ob svojem prihodu v Švico je egiptovski zunanji minister Fahmi dejal, da je delegacija njegove dr žave prispela na konferenco trdno odločena, da doseže popoln umik izraelskih čet z zasedenega arabskega ozemlja ter zagotovitev zakonitih pravic palestinskega ljudstva. Naš namen, je dejal Fahmi, je doseči pravičen mir na Bližnjem vzhodu ter tako odgovoriti s konstruktivnim zadržanjem na povabilo ge neralnega tajnika OZN Waldheima. Fahmi je izjavil, da bodo skušali pod okriljem svetovne organizacije uresničiti resolucije, ki jih je slednja sprejela v zadnjih letih. V nadaljevanju svojih izjav je šef egiptovske diplomacije rekel, da je položaj na Bližnjem vzhodu še vedno
............ milimi,...............................
MAROKO ZAHTEVAL OSTRO KAZEN ZA UGRABITELJE NEMŠKEGA LETALA
Vsestranska obsodba zločinskega napada na letališču v Fiumicinu
Talci in posadka nemškega boeinga prispeli v Rim - Pojasnjene okoliščine, v katerih so teroristi ubili delavca Ippolitija - Danes bodo pokopali finan-carja Antonia Žaro - Nemci kritizirajo varnostne mere na rimskem letališču
RIM, 19. — Dvanajst oseb, ki je preživelo tragične dogodke na letalu nemške družbe Lufthansa, ki ga je skupina petih zločincev ugrabila, je prispelo ob 14.30 na letališče v Fiumicino. Na letališču se je zbrala precejšnja množica predstavnikov italijanskih civilnih in vojaških oblasti ter diplomatskih predstavnikov Zahodne Nemčije. Prisoten je bil tudi italijanski minister za prevoze Preti.
Pet agentov javne varnosti je bilo
očitno še pod šokom. Solze so jim kar lile iz oči in ravno tako njihovim sorodnikom, ki so jih pričakali na letališču. Iz njihovih skopih izjav, je bilo razumeti, da so
bili za časa tragičnega poleta nem-	,	,	,
,,	...	....	.	_ , govornike, da so na tem, da ustre-
škega eta a, psihično popolnoma	,
je imel Ippoliti prestreljeno lobanjo in da mu je letalo, seveda po njegovi smrti zmečkalo desilo nogo. Eno od deklet je tudi izjavilo, da so jo prisilili, da je kričala. S tem so hoteli baje prepričati svoje grške so-
da niso niti pose po robu ugra-
onemogočeni in skušali postaviti biteljem.
Bolj zgovorni, kot italijanski policaji, sta bili obe hostesi, ki sta izjavili, da so teroristi s talci še kar dobro ravnali. Položaj je bil najbolj kritičen v Atenah, ko so se pogajali z grškimi oblastmi. Časnikarji so vprašali dekleti, kako je bil ubit Delavec ASA Ippoliti.
Kaže da so se zločinci odločili zanj po golem naključju. Poklicali so ga v majhno letalsko kuhinjo, kjer so ga ustrelili. Nato so odprli vrata letala in vrgli truplo na pisto. Zdravniki v Atenah so kasneje ugotovili, da
pokol na rimskem letališču.
DANES POGOVORI KISSINGER-LE DUO THO
PARIZ, 19. — Ameriški zunanji minister Henry Kissinger, ki je popoldne prispel v Pariz iz Madrida, se bo jutri sestal s svojim starim sogovornikom Le Due Thojem. Sestal se bo tudi s francoskim predsednikom Pompidoujem.
Pogovori med Kissingerjem in Le Due Thojem bodo v središču za mednarodne konference v Avenue Kleber, kjer je bil že sedež štiri-
članskih pogajanj za Vietnam. Kot znano so te ponovne pogovore med Američani in severnimi Vietnamci sklicali zaradi zaostritve položaja v Južnem Vietnamu, kjer saigonska .vlada i in začasna revolucionarna vlada obtužujeta druga drugo stalnih kršitev pariškega sporazuma. Ameriška vlada je že večkrat zagrozila, da bo obnovila bombardiranja severnovietnamskega ozemlja,
ne bo Hanoi prenehal pošiljati ljudi in vojaškega materiala na Jug.
V teku svojega bivanja v Španiji je imel zunanji minister Kissinger več pogovorov s španskim ministrskim predsednikom Carrerom Bianconi in zunanjim ministrom Lope-zom Rodom.
(Na sliki Kissinger in predsednik španske vlade Carrero Blanco).
lijo talce.
Zvedelo se je tudi, kako je bilo z agentom Strinom, ki so ga osvobodili v Atenah, ker je bil ranjen. Krogla ga je zadela v prsi, v višini srca. Na srečo je imel pri sebi nalivno pero, ki je smer krogle nekoliko spremenilo Fant je vseeno zgubil precej krvi in je še zelo šibak, je pa izven nevarnosti. Danes je odpotovala v Atene njegova mati v spremstvu nekega policijskega častnika. U-pajo, da bo Strino že za božič lahko v krogu svojih sorodnikov.
V	vasici San Felice v Moliseju je bila žalna svečanost za mladim financerjem Antoniom Žaro, ki je bil kaže, edini, ki je skušal nuditi odpor palestinskim teroristom. Žara je bil pripadnik hrvaške manjšine, id živi v Moliseju. V Rimu so prej počastili njegov spomin v prisotnosti najvišjih predstavnikov ministrstva za finance in poveljnika finančnih stražnikov, jutri pa ga bodo pokopali v njegovi rojstni vasi.
V	Kuvajtu Je bila seja vlade, na kateri so razpravljali o usodi petih zločincev, ki so se predali kuvajtskim oblastem. Kaže, da je vlada v precejšnji zadregi, ker ne ve kaj bi z njimi počela. Maroko je zahtevi naj jih postavijo pred sodišče in strogo sodijo. V nasprotnem primdru naj jih izročijo organizaciji za osvoboditev Palestine, ki je edini zakoniti predstavnik palestinskega ljudstva, kot je bilo jasno rečeno na zadnjem arabskem vrhu v Alžiru.
V	zvezi s preiskavo o atentatu ameriško letalo, proučuje rimski žavni pravdnik možnost, da bi ja zahtevala od Kuvajta, naj či zločince, ki so povzročili sntrt tridesetih oseb. To bo vsekakor skoraj nemogoče, saj nima Italija nobenega tozadevnega sporazuma s Kuvajtom.
Vse države so izrazile odločno obsodbo atentata na letališču v Fiumicinu. Egiptovska vlada ugotavlja, da nobena politična borba ne more o-pravičiti takih pobud in da tak način borbe samo škodi palestinskemu ljud stvu in arabski borbi proti sionističnemu okupatorju. Palestinska tiskovna agencija WAFA pravi, da sta napad na letalo in smrt tolikih nedolžnih ljudi, dejanji, katerih namen je izkri viti podobo borbe palestinskega ljudstva in njegove kulture.
V	Zahodni Nemčiji pa je slišati številne obtožbe na račun varnostnih mer na letališču v Fiumicinu. Ugotavljajo, da na letališču vlada popoln kaos ,tako da se dalj časa po vzletu nemškega letala ni dalo zvedeti, koliko je talcev in koliko je žrtev.
lil u.
itatu na nski Arhi Italiji izj-o-
' Pilot ugrabljenega nemškega letala, Nizozemec Kroese in hostes letala Maric Claude Poinsard pozdravljata takoj po prihodu na rimsko letališče. Člani posadke nemškega letala so takoj nato odpotovali v Frankfurt
$ - '

DANES
m.
J
Danes zjutraj bo v palači Chigi novo srečanje med vlado in sindikati. Kot je na včerajšnjem zasedanju glavnega odbora federacije CGIL, CISL in UIL izjavil tajnik CGIL Lama, pripisujejo sindikati temu srečanju velik pomen, saj bo morala vlada jasno pokazati, ali je pripravljena sprožiti take ukrepe, ki ne bi samo reševali trenutnih najbolj nujnih problemov, ampak tudi postavili temelje za dejansko spremembo mehanizmov gospodarskega razvoja. Ko bi vlada ne pokazala prave politične volje v to smer, je Lama napovedal zaostritev sindikalnih bojev po novem letu. Tajnik CGIL je tudi omenil možnost proglasitve vsedržavne stavke, če vlada ne bo uresničila sprejetih obvez glede pokojnin.
Italijanski policaji in člani posadke nemškega letala, ki so ga teroristi v ponedeljek ugrabili na rimskem letališču Fiumicino, so
se s posebnim zrakoplovom nemške družbe vrnili v Italijo. Na letališču jih je dočakala velika množica, ki jim je tako hotela izreči dobrodošlico in izraziti svoje solidarnost. Vlade vseh držav so medtem izrazile ostro obtožbo pokola v ameriškem letalu. Maroko je zahteval naj Kuvajt izreče ostro kazen za zločince, tudi zato ker sta v napadu na letalo zgubila življenje dva maroška ministra.
Jutri se bo začela v Ženevi mirovna konferenca o Bližnjem vzhodu. Prve delegacije so že prispele. Ob svojem prihodu je e-giptovski zunanji minister Fahmi izrazil trdno odločnost svoje delegacije, da doseže umik Izraelcev z zasedenih ozemelj. Vodja sovjetske delegacije Gromiko pa je dejal, da bo SZ dala svoj konstruktivni prispevek k uspehu konference.
izredno napet in da je premirje zelo šibko.
Fahmi vodi delegacijo, ki jo sestavlja štirinajst članov. Z istim letalom je iz Kaira odpotoval tudi sovjetski veleposlanik Vinogradov. Egiptovski zunanji minister Se bo drevi sestal s svojim sovjetskim kolegom Gromikom, ki je prav tako danes dopotoval v Ženevo na čelu sovjetske delegacije. Jutri bo Fahmi imel verjetno daljši pogovor z ameriškim državnim tajnikom Kissingerjem, ki bo prispel v Ženevo, v petek, pred začetkom konference, pa se bo sestal z generalnim tajnikom OZN Waldheimom.
Ob svojem prihedu v Ženevo je sovjetski zunanji minister Gromiko dejal, da se bo Sovjetska zveza u-deležila mirovne konference s ciljem, da bi določili načine in sredstva za mirno rešitev krize na Bližnjem vzhodu Dejal je, da je sklicanje konference izredno pomemben dogodek v svetovni politiki. Naloga pogajalcev ne bo nikakor lahka. U-pajmo, je dejal Gromiko, da bodo udeleženci dokazali svojo dobro voljo v teku pogajanj. Kar zadeva sovjetsko delegacijo, je Gromiko izjavil, da je prišla v Ženevo, da bi podprla pravičiM borbo arabskega ljudstva ter da bi dosegla rešitev na osnovi resolucij OZN. Poudaril je, da bo Sovjetska zveza skušala konstruktivno prispevati k uspehu mirovne konference.
V	Ženevi pričakujejo še prihod izraelske delegacije, ki jo bo vodil zunanji minister Aba Eban in bo sestavljena iz štirih članov. Kaže, da bo Eban v prvem delu konference podal samo načelno izjavo, nakar naj bi pogovore odložili in nadaljevali v začetku prihodnjega leta.
Opazovalci v švicarskem mestu si še niso na jasnem, kako dolgo bo trajala mirovna konferenca o Bližnjem vzhodu. Nekateri so mnenja, da bodo v prvi fazi, ki bo zgolj formalna, delegati podali samo načelne izjave. Delegacije naj bi nato odpotovale iz Ženeve, potem bi se domenile za začetek pogajanj, ki naj bi bil ob polovi, ci januarja. Domnevajo, da bodo zunanji ministri v pni fazi izdelali nadaljnji program, nakar bodo prepustili razpravo o prvi točki dnevnega reda (odmik nasprotujočih si vojska) veleposlanikom.
V	Izraelu v glavnem pozitivno o-cenjujejo sirsko odločitev, da se sirska delegacija ne udeleži mirovne konference. Ugotavljajo, da to pomeni razdor v enotni arabski fronti. Izraelci so mnenja, da je lažje pogajati se samo z Egiptom, ki čedalje bolj dokazuje, da je njegova zunanja politika elastična in dinamična. V Tel Avivu sicer tudi ugotavljajo, da ima sirska odločitev nekatere negativne plati. V prvi vrsti naj bi prisilila Egipt, da zavzame dokaj togo stališče, da ga ne bi druge arabske države označile za izdajalca, saj je razen Jordanije
edini arabski predstavnik ferenci v Ženevi.
na kon-
Laird odstopil
WASHINGTON, 19. - Bela hiša je sporočila, da je Melvin Laird odstopil s položaja predsednikovega svetovalca za notranjo politiko. Odstop bivšega obrambnega ministra ni presenetil javnega mnenja, saj se je o tej možnosti že več časa govorilo.
MOSKVA, 19. — Tajnik poljske združene delavske partije Edward Gierek je danes zaključil kratek prijateljski obisk v Moskvi, kjer se je razgovarjal v Leonidom Brež-njevom.
SSG SINOČI V GORICI
«Kaplan Čedermac» izredno doživetje
Predstava «Kaplana Martina Čedermaca». ki jo je Stalno slovensko gledališče sinoči odigralo v Verdijevem gledališču v Gorici, je bil spet eden izmed tistih kulturnih dogodkov, ki zapušča globoke sledove zaradi cele vrste razlogov: zaradi obravnavane teme, zaradi izvrstne igre in tudi zaradi občinstva, ki je spet napolnilo dvorano. Glede udeležbe velja še posebej pripomniti, da je predstavo obiskalo zelo veliko naših rojakov iz Beneške Slovenije, ki so na odru mogli spoznati svoje rojake iz časov okoli leta 1933, lahko pa so v dogajanju na odru prepoznali •tudi današnje čase, ki v nekoliko spremenjeni obliki ohranjajo odprta vedno ista boleča vprašanja. Delo, ki sodi v našo klasično zakladnico, je neizprosna obsodba fašizma ter vsakega duhovnega nasilja, ki se žal še vedno nadaljuje nad našim življem in nad njegovim jezikom pod Matajurjem.
Ob sinočnji predstavi je Stane Raztresen slavil svoj štiridesetletni igralski jubilej in je zato razumljivo, da je bil kot nosilec naslovne vloge deležen največjega priznanja. Aplavz s strani občinstva pa je veljal tudi vsem ostalim igralcem, ki so nam pripravili zares prijeten večer.
PREVERJANJE V TRŽAŠKI OBČIN! SE BLIŽA KONCU
Danes verjetno zaključni sestanek predstavnikov strank leve sredine
Bodo socialdemokrati izstopili iz občinskega odbora? Dolhar najbrž odbornik za zdravstvo
Danes se bodo ob 21. uri ponovno sestali predstavniki petih strank leye sredine, da nadaljujejo in zaključijo pogajanja o preverjanju. Vse kaže, da bo tudi ta zadnji sestanek zelo dolg in težaven, saj je treba najprej rešiti vprašanje odnosa do PSDI, ki je že sporočila, da bo izstopila iz občinskega odbora, kolikor ostane pri do sedaj dogovorjenem razmerju mest v občinskem odboru in v raznih ustanovah.
Včeraj je prišlo do poskusa, da se zadeva mirno uredi in da bi socialdemokratski odborniki ostali v občinskem odboru. O tem bo dokončno odločalo socialdemokratsko pokrajinsko vodstvo na današnjem sestanku, ki bo še pred sestankom predstavnikov petih strank.
Na dnevnem redu današnjega preverjanja bo torej najprej to vprašanje, ki lahko predstavlja resno oviro, da se celotni sporazum še vedno razbije, čeprav kaže, da demokristjani vztrajajo in da so republikanci zadovoljni s sporazumom. Morda po tihem celo upajo, da bi v primeru izstopa PSDI iz odbora dobili še eno mesto. Precej pa je zapleten položaj socialistov, saj je znano, da je stranka razdeljena na dva enaka dela in da je do sedaj pogajanja vodila samo leva struja, ki je povezana s strujo «presenza», katere vidni predstavnik je Giuricin. Slednji je tudi kandidat za podžupansko mesto ter za mesto odbornika za javne prevoze. Dejstvo pa je, da se bo pokrajinsko vodstvo, v katerem so zastopane vse struje, sestalo šele v petek zvečer, ko bodo vsi sporazumi že do kraja sestavljeni in ko jih bodo lahko samo še odobrili ali zavrnili. V krogih «riscosse» krožijo celo vesti o možnosti, da seji ne bi prisostvovali, kar pa bi imelo lahko za posledico, da noben sedanji socialistični odbornik ne bi podal ostavke in torej ne bi prepustil mesta predstavniku PST, ki je član druge struje v stranki.
Predstavniki petih strank pa morajo poleg teh zapletenih vprašanj političnih odnosov danes tudi urediti odnose v občinskem odboru in točneje razdeliti mesta, za katera bo prišlo do nekaterih bistvenih sprememb. Tako se govori, da bo odbornik SS dr. Rafko Dolhar prevzel mnogo pomembnejše mesto v odboru in sicer odborništvo za zdravstvo, ki bo postalo še zlasti važno, saj spada v njegovo pristojnost celotna zdravstvena reforma.
stanove iz Furlanije - Julijske krajine. Sedež dejavnosti pa bo ostal v Maninovi vili v Passarianu (Co-droipo). Sestanka se je med drugimi udeležil '.udi slovenski strokovnjak prof. Rener, ki se je zavzel za primeren popis slovenske ljudske umetnosti v naši deželi. Na koncu je odbornik Mizzau omenil, da se deželna uprava ukvarja z mislijo, da bi v bližnji prihodnosti uredila poseben muzej kmetijskih dejavnosti v
• Komunistična svetovalska skupina
v deželnem svetu je te dni predložila deželnemu odboru zakonski osnutek, po katerem naj bi namenili Ustanovi za razvoj kmetijstva ERSA nova finančna sredstva za posege po državnem zakonu štev. 240 z dne 31. marca 1955. Z novimi sredstvi naj bi priskočili na pomoč zlasti kmetom iz krajev Fossalon, Dandolo in Villette, ki nameravajo odkupiti zemljo od En. te Nazionale per le Tre Venezie. ERSA naj bi za tovrstne posege razpolagala s 50 milijoni na leto, in sicer od leta 1974. dalje.
POPIS KULTURNE 1MOVINE
Prof. Rener za poudarek na slovenski ljudski umetnosti
V Vidmu se je včeraj sestal Odbor za popis kulturne in naravne imovine Furlanije - Julijske krajine. Sejo je vodil odbornik Mizzau, ki je v tretji mandatni dobi pristojen za popisni center. Center je trenutno brez ravnatelja, ker je ministrstvo za javno šolstvo odbilo prošnjo za podaljšanje mandata prof. Bergaminiju. Zato je zdaj na čelu centra začasno deželni ravnatelj dr. Gentilli. Odbornik Mizzau je v tej zvezi napovedal, da namerava deželna uprava spremeniti zakon štev. 27 iz leta 1971, s katerim je bil center ustanovljen. Predvsem bo ustanova prejela več denarnih sredstev, poleg tega pa ji bo omogočeno, da pritegne k sodelovanju vrsto zunanjih strokovnjakov, da bi mogla opraviti popis v čim krajšem času. Center bo nadalje povabil k sodelovanju tudi razne kulturne u-
TUDI DVA SLOVENCA
Izvolitev predstavnikov v občinski odbor ONAIRC
V dvorani trgovinske zbornice Ul. S. Nicolò je bil včeraj popoldne prvi sestanek predstavnikov star šev ONAIRC za šolsko leto 1973-74. Od skupno 48 predstavnikov staršev vseh otroških vrtcev na Tržaškem, je kar 24 slovenskih predstavnikov. Na včerajšnjem sestanku je najprej spregovorila ravnateljica ONAIRC v Trstu prof. Scrosoppi, ki se je zavzela za še tesnejše sodelovanje med otroškim vrtcem in starši ter na kratko orisala pridobitve ter težave, s katerimi se sooča danes otroški vrtec, predvsem kar zadeva stanje šolskih poslopij ter vprašanje učnega osebja.
Daljše poročilo o delovanju odbora ONAIRC v preteklem šolskem letu sta imela nato predstavnika staršev v glavnem občinskem odboru ONAIRC Stopar in Palomba, ki sta ob ugotovitvi, da marsikaj v preteklem odboru ni delovalo, poudarila, da je odbor v tem prvem letu izkušenj vsekakor začrtal jasno osnovo za bodoče delovanje. Sledile so nato volitve dveh predstavnikov staršev in dveh njunih namestnikov v glavni občinski odbor ONAIRC. Kot predstavnika staršev sta bila spet potrjena Stopar za slovenske starše in Palumba za italijanske, kot namestnika pa sta bila imenovana Hmeljak za slovenske starše ter Privileggi za italijanske.
Študenti so zasedli univerzitetni dijaški dom
Univerzitetni študenti so včeraj za nedoločen čas zasedli študentski dom v Trstu. Ta zasedba sodi v vrsto akcij, ki so jih izvedli študenti tržaške univerze, da bi uvedli bolj demokratičen ustroj vodstva vseučilišča. Med zahtevami, ki so jih navedli ob zasedbi, moramo predvsem omeniti nujnost brezplačnih prevozov. Že več let se namreč akademiki potegujejo za brezplačne izkaznice za Acegatovo progo štev. 17, ki povezuje mesto z univerzo in
za brezplačne vozovnice na železnici.
Druga zahteva, ki so jo postavili akademiki, je dokončna ureditev vprašanja zdravstvenega skrbstva. Skrbstvo, ki ga nudi univerza je namreč zelo pomanjkljivo in ne more nuditi študentom take oskrbe, ki bi ustrezala oskrbi, ki jo nudijo zavarovalnice.
Osnovno vprašanje, ki je dalo povod za včerajšnjo zasedbo, pa je bila prepoved vodstva univerze, naj bi študentje ne prirejali več predavanj in drugih manifestacij v veliki dvorani študentskega doma. Ta odločitev je bila popolnoma neutemeljena.
NOVA KORISTNA POBUDA
Tričlanska delegacija SGZ pri odborniku Stopperju
Proučili so vrsto vprašanj splošnega pomena, ki zadevajo tudi manjšino
• V Ul. Kolonja 30 se bo drevi ob 19.30 sestala rajonska konzulta za Kolonjo in škorkljo. Razpravljala bo o študijskih komisijah in načinih sodelovanja konzult pri upravi.
Včeraj zjutraj so predstavniki Slovenskega gospodarskega združenja obiskali deželnega odbornika za industrijo in trgovino Nerea Stop-perja in s tem obiskom zaključili letošnji ciklus stikov in sestankov s predstavmki oblasti, ki posredno ali neposredno soodločajo pri problemih, ki se tičejo deželnega gospodarskega življenja.
Delegacija SGZ, ki so jo sestavljali predsednik Stanko Bole, direktor Jurij Kufersin in načelnik sekcije za malo trgovino Borivoj Šva-gelj, je v skoraj dveurnem pogovoru z odbonrkom Stopperjem načela vrsto vprašanj, ki so tako splošnega kot tudi ožjega pomena za manjšino.
Proučili so umike trgovin, ki jih bodo morali v kratkem obnoviti in za katere se že dalj časa zavzemajo tako strokovne organizacije kot tudi javne uprave in sindikati. SGZ je pravočasno načelo to vprašanje in je razposlalo vsem včlanjenim
trgovcem anketni list, na katerega so morali zabeležiti zahteve in želje Ko bodo vsi odgovori zbrani, bo tajništvo združenja lahko konkretneje sestavilo predloge, za katere pa ima že začrtane osnovne smermce.
Načeto je nato bilo vprašanje boljše ureditve trgovske mreže, za katero bo deželna uprava v kratkem izdala svoja navodila, ki jih bodo morale potem krajevne uprave upoštevati pri nadaljnjem izvajanju določil novega zakona (iz leta 1971) o preureditvi trgovine.
Predstavniki SGZ so odborniku Stopperju predočili tudi nujnost, da se spremenijo sedanji vladni ukrepi, ki prepovedujejo osebni avtomobilski promet ob nedeljah in praznikih, če že ni mogoče popolnoma ukiniti vseh omejitev, je vsaj potrebno, da se sedanji ukrepi delno spremenijo ter da se uvede racioniranje bencina. Tudi to je negativen pojav, vendar daje prebi-
je razposlalo vsem
llllllllllllllll||||||MIIMIIIIII||lllllllllllllMim,|||||||||||||||||||||||||m||tm|||||||||llau||„||||||||)|||||u|||M|||||||Mim||||||||||||||||||m|||||||||M|||||t||||J|||||||n||n|||)1|
MEDTEM KO SE ŠIRI ZASKRBLJENOST MED SLOVENSKO JAVNOSTJO
Pripravljalna seja za mednarodni šolski zavod na področju Sesljana
Realizacija te pobude, za katero naj bi prišla sredstva iz Sklada za Trst, bo pomenila nov poseg v sedanjo etnično strukturo nabrežinske občine
Na sedežu deželnega odbora v Trstu so predsednik Comelli in za interesirani odbornik včeraj spreje-angleško odposlanstvo predstavnikov «United World College», to je ustanova, ki namerava uresničiti mednarodni višješolski zavod na področju Sesljana kar je povzročilo med slovensko javnostjo hudo zaskrbljenost. Srečanja so se udeležili tudi nekateri predstavniki krajevnih uprav.
Predsednik deželnega odbora Comelli, ki je spremljal angleške izvedence tudi na ogledu področja, kjer naj bi nastala nova šola, je seznanil udeležence z vsebino brzojavke, ki jo je prejel od predsednika republike Leoneja. Predsednik Leone izraža zadovoljstvo ob novi pobudi mednarodne organizacije in ob njeni odločitvi, naj se ta pomembna zamisel uresniči v bližini Trsta. Pismo s podobno vsebino je poslal tudi bivši predsednik republike Saragat. '
Poleg' predsednika Comellija so bili na srečanju prisotni deželni podpredsednik De Carli ter odbornika za finance Coloni in za javno šolstvo Dal Mas; angleško odposlan-
iiiimiiiimimiiiimiiiiiJiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiHiiiniiiiiiuiiifiimiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiimiitiiimmiiiiH
S SINOČNJE SEJE KONZULTE ZA ZAHODNI KRAS
NAROČITE SE na
PRIMORSKI
DNEVNIK
za leto 1974
ZA VSE, KI PORAVNAJO CELOLETNO NAROČNINO DO 28. 2. 1974:
■	brezplačno mesečnik DAN
in
NAGRADNO ŽREBANJE
V VREDNOSTI 2.300.000 LIR Naročnino sprejemajo:
■	uprava: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 795-823
■	raznašale!
■	pošta: tekoči račun ZTT St. 11/5374
■	Tržaška kreditna banka: tek. račun št 1192
Vsak nov naročnik bo prejemal do 31. decembra 1973 Primorski dnevnik brezplačno
OBČINSKA URRÀ VA ZA GRADNJO ŠOLSKEGA CENTRA V KRIŽU
Občina je upoštevala predlog konzulte
Glavni del sinočnje seje v obč n-ski izpostavi na Proseku je rajonska konzulta za zahodni Kras posvetila vprašanju šolskih gradenj v Križu. Občinska uprava je namreč upoštevala nekatere predloge konzulte glede slovenskih šol v Križu in je pripravljena zgraditi šolski center v Križu, ki bo obsegal otroški vrtec, osnovno šolo ter nižjo srednjo šolo. Obenem bo občina zgradila telovadnico na italijanski šoli, ki bo služila tudi potrebam slovenskih šol. Na sinočnji seji, ki so se je udeležili tudi predstavniki odborov staršev iz Križa, je konzulta sklenila predlagati varianto k regulacijskemu načrtu za gradnjo centra ter izrazila zahtevo, da bi v pričakovanju novega šolskega centra občina uredila vsaj slovenski otroški vrtec v Križu, ki je trenutno v zelo slabem stanju.
Medtem ko je petletni načrt mimo, se bo morala konzulta v prihodnjih dneh spoprijeti z osnutkom proračuna za finančno leto 1974. V ta namen je na sinočnji seji na predlog predsednika Naita imenovala posebno komisijo, ki naj bi osnutek proučila. Med raznimi drugimi vprašanji, o katerih so sinoči razpravljali, je konzulta na predolg svetovalca Faggina (KPI) sprejela resolucijo, v kateri obsoja gnusni atentat na rimskem letališču.
Spremembe v urniku trgovin za praznike
Tržaški župan je zopet delno spremenil urnik trgovin za praznike. V nedeljo, 23. decembra bodo vse trgovine odprte po običajnem urniku in ne samo dopoldne, kot je bilo prvotno sporočeno. Trgovine pa bodo zaprte 2. januarja 1971 razen pekarn, ki bodo zaprte 25. aprila 1974.
• Drevi ob 19.30 bo rajonska konzulta za Rojan, Greto in Barkovlje, ki se bo sestala v Ul. S. Ermaco-ra 3, razpravljala o občinskem proračunu za 1974. leto.
• Nova gradbinska blagajna sporoča, da je delavcem odposlala nakazila za izplačilo «božične doklade», ki znaša 22 odstotkov odtrgljaja na prejšnjih prejemkih, v predvidenem roku do 20. decembra.
Kdor nakazila ni prejel naj se javi v uradih blagajne, Ulica Rossini 4, v uradnih urah.
stvo je vodil C. Crovve, mednarodno vodstvo «United World College» pa je zastopal A. Besse. Prisotni so bili nadalje posl. Belci, italijanska ambasadorja Migone in Cittadini-Cesi, predstavniki ministrstev za javno šolstvo in zunanje zadeve ter predstavnik italijanske ambasade v Londonu, funkcionarji tržaške pokrajinske uprave, tržaške trgovinske zbornice. Tržaške hranilnice, rektor univerze De Ferra in skupina italijanskih študentov ki obiskujejo podobno šolo v kraju St. Donat v Gallesu. («United World College» ima poleg tega še dva zavoda, in sicer enega v Vancouvru v Kanadi in enega v Singa-puru).
Za upravljanje in didaktično režijo sesljanske šole bodo ustanovili posebno družbo. Tržaška pokrajinska uprava pa se je obvezala, da bo v kratkem ustanovila poseben konzorcij krajevnih ustanov za odkup potrebnih zemljišč in za gradnjo ustreznih stavb. Za uresničitev zamisli naj bi dal na razpolago finančna sredstva tudi Sklad za Trst. Med razpravo se je izoblikovalo mnenje, naj bi v konzorcij stopili tržaška pokrajina, občina Devin - Nabrežina, tržaška trgovinska zbornica, Tržaška hranilnica in univerza.
Po ogledu področja pri Sesljanu, kjer naj bi nastala nova šola, je udeležence posvetovanja sprejel generalni vladni komisar Di Lorenzo.
Ti obsežni načrti so vzbudili u-pravičeno zaskrbljenost slovenske javnosti in so tudi eden izmed glavnih razlogov za ponovno izredno o-stro krizo v devinsko - nabrežinski občini. Na dlani je namreč, da bi ta gradnja pomenila v resnici novo naselje, dejansko novo vas s številnimi družinami, z vsemi posledicami tudi za etnično sestavo devinsko - nabrežinske občine.
Mlada žrtev prometne nesreče
Elio Valenta star 18 let iz Ul.
Forti 58 je podlegel posledicam hude prometne nesreče, ki se mu je pripetila prejšnji petek ponoči, ko je z avtom trčil ob drog razsvetljave v Ul. Flavia. Pri nesreči so se hudo ranili tudi drugi trije potniki avta vrste Chrysler. Vse so odpeljali v bolnišnico, stanje Valente pa je bilo najbolj zaskrbljujoče in kljub zdravniški negi je včeraj fant podlegal ranam.
■lllllllllilnatlllllllllllllllllilillliliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiituuunillllllllllllllllllllllllllllllliiillllllillliillliliiiM
Dejavnost tržaškega higienskega nadzorništva
Osebje komisariata za higieno in zdravstvo tržaške občine je prejšnji mesec opravilo 2-719 pregledov pri pridelovalcih in prodajalcih hrane in pijač. 203 vzorce so odposlali ustreznim analitičnim laboratorijem. 328 pregledov so opravili za ugo-
PISMO UREDNIŠTVU
Po objavi našega poročila o prvem predavanju iz ciklusa predavanj o fašizmu v tržaškem Avditoriju, nam je prof. dr. Giovanni Miccoli predsednik Deželnega zavoda za zgodovino osvobodilnega gibanja v Fur-laniji-Julijski krajini poslal sledeče pismo:
«Zahvaljujem se Vam za obširno in zavzeto poročilo posvečeno otvoritvenemu predavanju ciklusa «Fašizem in italijanska družba», ki ga je organiziral Deželni inštitut za zgodovino osvobodilnega gibanja ob sodelovanju z Inštitutom za srednjeveško in moderno zgodovino slovstvene fakultete: Mnenja smo namreč, da je bistveno, da bi krajevne protifašistične sile in tisk, ki ni podvrien stališčem nostalgičnega nacionalizma, mogli najti v tej pobudi priložnost posegov, razpravljanja in razmišljanja, kar je bolj kot kdajkoli potrebno in nujno v tem mestu in v tej deželi, kjer se še danes fašistična prisotnost prav gotovo ne kaže samo v tepizmu Avanguardia nazionale in Ordine nuovo ali v nostalgičnem bobnenju predstavnikov MSI. Razmišljati o oblastvenih povezavah oblasti, o sožitju in o interesih, ki so združevale s fašizmom institucije in vodilne skupine «liberalne» Italije, je nujno potreben pogoj, da se zavedamo obstoja problemov, ki se še danes postavljajo za prep. ečevanje ponovnega prevladovanja reakcio
name in konservativne linije v italijanski družbi.
Zaradi tega namerava Inštitut s tem ciklusom predavanj opraviti o-mikano funkcijo, ki je nujno potrebna za sleherno aktivno preučevanje in raziskavo, ki ni mišljena abstraktno in izven stvarnosti sedanjega časa. Na isti liniji je druga pobuda Inštituta z objavljanjem štirimesečnega Biltena kot informacijskega in diskusijskega glasila tudi v okviru, ki ni ozko specializiran.
In prehajam k Vašemu končnemu predlogu, da se ob zaključku ciklusa organizira lekcija o Slovencih in Hrvatih pod fašističnim režimom. Vsekakor je ta tema brez dvoma osnovana in bolj kot kjerkoli prav tu v Trstu. Prav gotovo se bo o Slovencih in Hrvatih bivše Julijske Benečije govorilo obrobno v nekaterih predavanjih tega ciklusa. Toda za letos smo se odločili za obrao-navanje splošnih vprašanj, ki bi služilo kot okvir za bodoče delo. Mislimo namreč - če bo ciklus dosegel uspeh in če bodo številne pred časom začete raziskave v Inštitutu zaključene — organizirati prihodnje leto nov ciklus, ki bo posebej posvečen fašizmu v bivši Julijski Benečiji, kjer bo predmet, ki ga Vi želite, seveda obravnavan obširno in podrobno, kot je to potrebno.
V prepričanju v Vaše sodelovanje Vas prisrčno pozdravljam.
Giovanni Miccoli
Trst, s. decembra 1973
tovitev higienskega stanja dvorišč,
?st in poslopij. Pri tem so pregledali tudi 40 stanovanj, za katera so izdali potrdila, da ne ustrezajo potrebam družin.
V enem primeru so prijavili sodnim oblastem trgovca, ki je prodajal pokvarjeno hrano. Prijavljen je bil tudi lastnik lokala, ki je prodajal vino brez oznake. V enem primeru pa so ugotovili, da je hrano manipuliral človek, ki ni imel u-strezne zdravstvene knjižice. V dveh primerih je pokrajinski znanstveni laboratorij ugotovil, da je bila hrana v prodaji pokvarjena, zaradi kršitev določil o higieni pa je osebje higienskega nadzorništva izdalo 20 glob.
Nadaljuje se zbiranje podatkov o onesnaženju voda tržaškega zaliva.
• Deželni odbornik za javna dela
Giust se je te dni udeležil redne seje Tehničnega gdbora za tržaško pokrajino, ki mu predseduje dr. Spinetti. Giust je ob tej priliki naglasil da namerava dežela poenostaviti vse postopke, ki zadevajo poslovanje tovrstnih ustanov in hkrati okrepiti sodelovanje z njimi.
valstvu vsaj možnost izbire pri potrošnji bencina in ne bi škodoval gostinstvu, ki se nahaja izven mestnih središč, v taki meri kot sedanja prepoved prometa.
Jasno je, da vsi ti problemi zahtevajo sodelovanje čim širšega kroga ljudi in organizacij. Zato so predstavniki SGZ izrazili prepričanje, da bo Slovensko gospodarsko združenje vedno prisotno — in to na vseh ravneh — ko se bo o njih razpravljalo in ko bodo sprejemali potrebne ukrepe. S tem ne bo zadoščeno samo upravičeni pravici manjšine do prisotnosti v vseh javnih organizmih, ampak bo dana možnost oblastem, da ukrepajo čim pravičneje in konkretneje.
Na srečanju so obravnavali še celo vrsto vprašanj kot: probleme zunanje trgovine — za katero sicer nima deželna uprava za sedaj nikakršnih pristojnosti, nujnost po okrepitvi stikov s sosednima deželama kot sta Slovenija in Soroška, potreba po okrepitvi pomoči podjetjem, ki razstavljajo domače proizvode in izdelke na tujih sejmih in razstavah, nujnost nove ureditve zakonodaje, ki urejuje delovanje trgovinskih operaterjev slovenske narodnosti, potreba po večji obveščenosti o delovanju odporništva itd.
Na sestanku so torej načeli celo vrsto vprašanj, ki so že dalj časa predmet obravnav in diskusij. Odbornik Stopper je s svoje strani izrazil pripravljenost na sodelovanje, kar še enkrat dokazuje vitalnost in strokovnost Slovenskega gospodarskega združenja, ki se vse bolj uveljavlja tudi v odnosih do oblasti. To je tudi razumljivo, saj potrebujejo nakazani problemi nujne pozitivne rešitve, če se hoče, da se bo deželna trgovina še nadalje razvijala v taki smeri, da bo zadovoljevala tako gospodarske peraterje kot tudi potrošnike.
K. J.
Prvi koncert cikla «Povabilo h glasbi»
V nedeljo, 23. t.m. ob 18. uri se bo v veliki dvorani Krožka za kulturo in umetnost v Ul. S. Carlo začela koncertna sezona, znana pod naslovom «Povabilo h glasbi». Tržaški komorni orkester pod vodstvom dirigenta Fabia Vidalija bo izvajal nenavaden in zanimiv spored, ki bo v celoti posvečen J. S. Bachu in njegovim sinovom, kar bo nudilo priložnost za neposredno primerjavo med slogi in temperamenti. Kot solista bosta sodelovala pianistka lise Matisek in flavtist Giorgio Bla-sco. Na sporedu bodo Londonska simfonija J. Christiana Bacha, Koncert za klavir in orkester W. Fried-manna Bacha, Suita št. 2 za flavto in orkester J. S. Bacha in Simfonija št. 2 C. Ph. Emanuela Bacha. Kot običajno bo pred vsako izvedbo dirigent Fabio Vidali opisal glavne značilnosti dela.
Ciklus teh popularnih koncertov prireja Združenje prijateljev operne glasbe v sodelovanju z glasbeno sekcijo CCA. Vstop prost.
Danes odprtje razstave o zgodovini Trsta
Drevi ob 18. uri bodo v občin skem muzeju v Ul. Imbriani odprli razstavo «Trst od 18. stoletja do bodočnosti». Zgodovinsko - urbanistična razstava, za katero je dala pobudo tržaška občina, bo odprta do 31. januarja ob delavnikih od 10. do 13. ure in od 16. do 19. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 9. do 13. ure.
Gre za vrsto reprodukcij velikega formata, ki prikazujejo naše mesto od ustanovitve proste1 luke do regulacijskega načrta iz leta 1930 Predstavili bodo tudi načrte, ki so jih predstavili na državnem natečaju za podrobni regulacijski načrt tržaškega zgodovinskega središča.
Podobno razstavo so pripravili že v neki galeriji v Gradcu maja lanskega leta, kjer je vzbudila izredno zanimanje.
niiuiiiiiiiiiiiiiiiMiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
JUNIJA 1974 V LIGNANU SABBIA DOR O
13. vsedržavni prikaz filmov o turističnih lepotah Italije
Najavljeni tudi filmi, ki so jih posneli tujci
Trinajsti vsedržavni prikaz turističnega filma bo prihodnje leto v naši deželi. Na njem bodo predvajali kakih 60 do 70 filmov s turistično tematiko, ki so jih posneli domači in tuji avtorji na italijanskem državnem ozemlju. Za najboljše filme so predvidene izdatne denarne nagrade.
Prikaz turističnega filma bo vsedržavni odbor za turizem iz Rima organiziral v sodelovanju z avtonomno deželo Furlanijo - Julijsko krajino, Neodvisno turistično in le-toviščarsko ustanovo in občino Li-gnano Sabbiadoro ter združenjem Anica (Associazione Nazionale Industrie Cinematografiche ed Affini). Prikaz bo v Lignanu Sabbiadoro od 12. do 15. junija 1974. Na tiskovni konferenci, ki je bila včeraj v Grand Hotel et de la Ville v Trstu, so deželni odbornik za turizem Devetag, predstavnik vsedržavnega odbora za turizem dr. Urbani in ravnatelj prireditve prof. Verdone orisali pomen in program 13. vsedržavnega prikaza. Odbornik Devetag je naglasil, da je deželna u-prava rada pristopila k zamisli, da bi bil naslednji prikaz turističnega filma v naši deželi. Take prireditve se namreč uspešno uvrščajo med pobude, ki pospešujejo domač in tuji turizem, hkrati s tem pa krepijo bratstvo med narodi. Ligna-no Sabbiadoro pa je bil izbran zato, ker je prav v tej občini vsako leto osredotočen največji obisk tako domačih kakor tudi tujih gostov.
Dr. Urbani je s svoje strani naglasil, da so na dosedanjih prikazih zavrteli okoli 600 kratkometraž-nih in daljših filmov s turistično tematiko, kakih 100 izmed predloženih del pa je prejelo nagrade tudi na mednarodnih tekmovanjih.
Prof. Verdone pa je podrobneje razčlenil program 13. vsedržavne prireditve. Dejal je, da bo prikaz spremljal 10. kongres o kinematografiji in turizmu z naslovom «Daljše turistične poti v severni Italiji: predlog za dežele». Na ustrezni natečaj se lahko priglasijo filmski o-peraterji z beločrnimi ali barvnimi filmi (35 ali 16 mm), ki so bili posneti najkasneje do 1. januarja 1973. Prikaz v Lignanu Sabbiadoro bo obsegal pet vrst filmov, in sicer filme o naravnih lepotah in kulturnih spomenikih (s posebnim poudarkom na ekologiji), filme v zvezi s svetim letom 1975, filme o turizmu na
splošno, filme, ki so jih v Italiji posneli operaterji iz tujine, in amaterske filme.
Pogoj za udeležbo na prikazu je torej ta, da gre za filme, ki prikazujejo naravne lepote in kulturne znamenitosti v Italiji, v poštev pa pridejo filmi, ki so jih posneli tako domači kakor tudi tuji avtorji. Na natečaj so se že priglasili številni operaterji iz raznih italijanskih dežel, zanimivo pa je, da so svoje sodelovanje napovedali tudi nekateri operaterji iz tujine. Tako je Bolgarija prijavila štiri filme, ki so bili posneti v Firencah in drugod v Toskani. Prof. Verdone je v tej zvezi dejal, da računa na vrsto de) tudi iz Furlanije - Julijske krajine in še posebej iz Trsta, iz sosednih dežel ter predvsem iz Slovenije in Avstrije. Na koncu je ravnatelj Verdone omenil možnost, da bi se vsedržavni prikaz turističnega filma v prihodnje preobrazil v mednarodno prireditev. Za to se zavzemajo številni filmski operaterji in ustanove v Italiji in tujini. Prihodnje leto bodo na prireditev povabili tudi nekatere strokovnjake - ocenjevalce iz tujine, med njimi nekaj izvedencev iz Jugoslavije.
Pogrešani Maurizio
končno spet doma
Včeraj popoldne so končno našli 14-letnega Maurizia Le Porto, ki je pred dvema dnevoma izginil. V ponedeljek opoldne se namreč ni vrnil iz šole domov v Istrsko ulico 76, kjer biva s starši. Agenti kvesture in karabinjerji so ga zaman iskali vse do včeraj popoldne, ko je šofer avtobusa proge 38 opazil fanta, ko je stopil na avtobus pri postajališču pri sanatoriju pod Obeliskom. Takoj je obvestil policijo, ki je fanta odpeljala na kvestu.o, kjer ga je že čakala mati. Maurizio je dejal, da se je dva dni potepal po mestu in se vedno peljal z avtobusi.
Mali oglasi
128, 127 TAKOJŠNJA DOBAVA; 128 71, 72; 850 coupé 67, 69; 850 spyder 69; 124 coupé 68, 69; 124 67, 69; 850 special 68, 70 ; 500 L 68, 69, 70; fiat 750 66, 69, fiat 1300 66 in drugih 20 avtomobilov vseh vrst na ogled v Ul. Giulia Ift in Ul. Criogna 7 —
AlUuSALO..n fRlEaitš.
Razna obvestila
Odbor Tržaškega partizanskega pevskega zbora obvešča člane instrumentalnega ansambla, da bo v petek, 21. t.m., ob 20.30 v Bazoviškem domu generalka za nastop v Lipici, ki bo v soboto, 22. t.m., ob proslavi 30. obletnice ustanovitve IX. korpusa.
Na srednji šoli Srečko Kosovel na Opčinah bo danes, 20. t. m., ob 15. uri sejem smučarske opreme. Vljudno vabimo vse, ki imajo doma kakšno bundo, čevlje ali smučka, ki so njihovim otrokom majhne, da to gotovo prinesejo. Poizkusili bomo zamenjati za večje ali manjše ali pa spraviti v denar. Otroci, dijaki, študentje, pridite!
V mladinskem krožku - Trst Ul. Ginnastica 72 gostuje Slovensko amatersko gledališče v Trstu danes, 20. t.m., z delom «Dlaka v jajcu», satiričnim kabaretom za pokušino.
SPDT vabi 21. t.m. na 3. planinski večer s predvajanjem barvnih filmov o Plitvičkih jezerih in Petri — največji arheološki znamenitosti Jordanije. Začetek ob 20.30 v Ul. Ceppa 9.
Razstave
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst Kulturni dom
štiridesetletnica gledališkega dela Staneta Raztresena
France Bevk — Boris Grabnar
KAPLAN MARTIN ČEDERMAC
(Dramatizacija romana)
Scena:
Kostumi:
Glasba:
Režija:
EDVARD ZAJEC MARIJA VIDAU IVAN MIGNOZZI MARIO URŠIČ
Danes, 20. decembra, uri — izven abonmaja
ob 16.
SLOVENSKO AMATERSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
V nedeljo, 23. decembra ob 17. uri v Prosvetnem domu na Opčinah
Miroslav Košuta, Adrijan Rusija Sergej Verč, Atilij Kralj
DLAKA V JAJCU
Satirični kabaret za pokušino Krstna uprizoritev
Scena:	ATILU KRALJ
Kostumi:	MARUA VIDAU
Songi:	MIROSLAV KOŠUTA
Glasba:
ALEKSANDER VODOPIVEC Režija:	ADRIJAN RUSTJA
Gledališča
Giacomo Forzano je odprl v galeriji Torbandena razstavo svojih del. Razstava bo odprta do 8. januarja 1974.
Do 10. januarja prihodnjega leta bo v galeriji Cartesius odprta razstava grafičnih del 15 avtorjev.
Ernesto Teccani je odprl v galeriji Forum razstavo svojih del.
Prosvetno društvo Slovenec iz Boršta vabi vse člane na občni zbor, ki bo v srenjski hiši jutri, 21. decembra 1973, ob 20.30.
Kt-HiiV' D.'	-
Taborniki RMV priredijo jutri, 21. decembra, ob 17.45 v prostorih Dijaškega doma proslavo 20-let-nice1 ustanovitve DRUŽINE BELIH GALEBOV.
Včeraj-danes
Danes, ČETRTEK, 20. decembra
SVETOZAR
Sonce vzide ob 7.42 in zatone ob 16.23 — Dolžina dneva 8.41 — Luna vzide ob 3.48 in zatone ob 13.22.
Jutri, PETEK, 21. decembra TOMAŽ
Vreme včeraj: najvišja temperatura 9 stopinj, najnižja 5,7, ob 19. uri 8,8, zračni pritisk 1017,4 mb rahlo narašča, brez vetra, vlaga 81-odst., nebo pooblačeno, morje mimo, tem peratura morja 9 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI Dne 19. decembra se je v Trstu rodilo 15 otrok, umrlo pa je 11 oseb.
UMRLI SO: 75-letni Mario Gerin, 82-letna Benvenuta Sguario vd. Bru-niera, 82-letna Carla Ferie vd. Padovani, 74-letni Carlo Rumez, 59-letna Alberta Bisiani, 58-letna Anna Serschen vd. Rizzo, 47-letni Giusep pe Deganutti, 86-letni Giuseppe Valenti, 18-letni Elio Valenta, 64-letna Anna Crizonic por. Brainich, 76 letni Angiolino Scarpa.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Godina. Trg sv. Jakoba 1: Grigolon Alla Minerva, Trg V, Giotti 1: Ai due Mori, Trg Unità 4; Al S. Lorenzo, Ul. Soncini 179 (Skedenj). NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Croce Azzurra. Ul. Commerciale 26: Rossetti - Emili, Ul. Combi 19; Al Samaritano, Trg Ospedale 8; Ta maro - Neri, Ul. Dante 7.
KRZNA
SUPER ELEGANTNI MODEU VIŠJA KAKOVOST MERE JOPIČEV OD 42 DO 54 NASIVK1
VELIK PRIHRANEK
PELLICCERIA CERVO
TRST Viale XX
TEL. 796-301 Settembre št. 16/111
SseiiK©
BANCA Dl CREDITO Dl-TRIESTE TRŽAŠKA KREQITNA BANKA TOST - Ul F FlLZl 10 m. 38 101. 30-045
URADNI TEČAJ BANKOVCEV
Ameriški dolar	623.—
Funt iterling	1.445.—
Švicarski frank	193—
Francoski frank	131.—
Nemška marka	228,50
Avstrijski šiling	31,—
Dinar: debeli	37,—
drobni	37	
MENJALNICA
vseh tujih valut
KULTURNI DOM
Danes, 20. L m., ob 16. uri — izven abonmaja F. Bevk — B. Grabnar; «Kaplan Martin Čedermac».
Ponovitev v petek, 21. t.m., ob 20. uri — abonma red G.
Vstopnice (rezervacije) so na razpolago pri blagajni Kulturnega doma vsak dan (razen nedelje) od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav (tel. 734265).
SAG
Slovensko amatersko gledališče v Trstu uprizori danes, 20. t. m., ob 20. uri v Slovenskem dijaškem domu, Ul. Ginnastica 72. satirični kabaret za pokušino «Dlaka v jajcu», ki so ga napisali Miroslav Košuta. A-drijan Rustja, Sergej Verč s sodelovanjem Atilija Kralja.
Ponovitev: v nedeljo, 23. t.m., ob 17. uri v Prosvetni dvorani na Op. cinah.
OBČINSKO GLEDALIŠČE
«G. VERDI»
Operna sezona
Danes ob 20. uri ponovitev baleta skupine «Nederlands Dans Theater», V programu Carmina Burana.
Srečanje z izvajalci opere «Manon»
V petek. 21. t.m„ ob 19. uri bo v veliki dvorani Krožka za kulturo in umetnost v Ul. S. Carlo 2, srečanje z izvajalci ppere Manon. ki je na repertoarju gledališča Verdi. Gostje tržaškega združenja prijateljev operne glasbe bodo dirigent Oliviero de Fabritiis, tenorist Alfred Kraus, sopranistka Maria Chiara, basist Gian-nicola Pigliucci in drugi, med katerimi je tudi več Tržačanov (Nora Jankovič). Vabljeni prijatelji operne glasbe. Vstop prost.
POLITEAMA ROSSETTI
Od sobote. 22. t.m., do nedelje. 6. januarja prihodnjega leta. bo Stalno gledališče iz Genove gostovalo z Goldonijevim delom «Grobijani». Režija Luigija Squarzine. V nedeljo 23., in v sredo 26. t.m., bosta dve predstavi; popoldne in zvečer.
Kino
Nazionale 16.00 «La rossa dalla pelle che scotta». Igrata Farley Granger in Erica Blank. Barvni film.
Excelsior 14.30 «Le cinque giornate». V glavnih vlogah nastopajo Adriano Celentano, Enzo Cerusico in Marilù Tolo. Barvni film.
Grattacielo 16.00 «Contratto carnale». George Hilton, Anita Strindberg, Enrico Maria Salerno. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Fenice 16.00 «Ad un'ora della notte». Barvni film. Igrajo Elisabeih Taylor. Laurence Harvey in Billie Whi-telaw. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Eden 15 30 «Fantasia» Walt Disneyev barvni film.
Ritz 16.00 «Ci risiamo — vero Provvidenza?». Barvni komični film. Glavno vlogo igra Thomas Milian.
Aurora 16.00—22.00 «Gli ultimi dieci giorni di Hitler». Bai-vni film.
Capitol 15.00—22.00 «La morte vestita di bianco». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Cristallo 15.00—22.00 «Il ponte sul fiume Kwai». Barvni film. Igrata William Holden in Alee Guinness.
Impero 16.00 «Ciao Pussycat». Igra Woody AJen. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Filodrammatico 16.30—22.00 «B tuo piacere è il mio». Barvni film. Barbara Bouchet. Silva Koscina, Fami Benussi. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Moderno 16.30 «Wu - Kung. la mano della vendetta». Igra Lo Leih. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Vittorio Veneto 16.30 «Perchè quelle strane gocce di sangue sul corpo di Jennifer?». Barvna kriminalka. Prepovedano mladini pod 14. latom.
Ideale 16.00 «Gli invasori». Igrata C. Mitchell in G. Ardisson. Pustolovski film .
Abbazia 16.00 «Topkapi». Igrajo Melina Mercuri. Peter Ustinov in MaxL milian Scbell. Barvni film.
Astra 20.30 Za tržaški Cineforum: «Ju-les e Gim». Režiser S. Truffaut
Radio 16.00—21.30 «Arancia meccanica». Barvni film v režiji Stanleya Kubricka.
Ariston 16.00 «L’uomo della porta accanto». Igrata Eli Wallach in Julie Hams. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
PRIMORSKI DNEVNIK
GORIŠKI DNEVNIK
20. decembra 1973
S SEJE DOLINSKEGA OBČINSKEGA SVETA
V Dolini imajo prednost šola in kulturne storitve
Proračun je bil odobren z glasovi KPI in PSI - Svetovalca SSL sta se vzdržala, proti pa so glasovali predstavniki KD in PSDI
Kot smo že včeraj poročali, je dolinski občinski svet na torkovi seji odobril z večino glasov proračun za leto 1974. Za proračun je glasovalo enajst svetovalcev večine (KPI in PSI), proti pet svetovalcev (KD in PSDI), medtem ko sta se dva svetovalca SSL (Petaros in Tul) vzdržala glasovanja.
V začetku seje je župan Dušan Lovriha poudaril, da je proračun plod poštenega in iskrenega sodelovanja med komunisti in socialisti, ki v tej občini ne pozna zastojev ali kriz. Je pa tudi odraz finančnih težav, skozi katere se mora prebijati občinska uprava, če hoče delati v korist prebivalstva. Niti druga faza finančne reforme ne nudi občinam večjih dohodkov, nasprotno so ti dejansko manjši, če upošteva mo, da je denar izgubil na vrednosti
V soboto v Postojni
VABILO
na srečanje nekdanjih političnih pregnancev na Sardiniji
Odbor nekdanjih političnih pregnancev na Sardiniji priredi v soboto, 22. t. in. proslavo v Postojni, ki bo posvečena obletnici osvoboditve in vrnitve Primorcev, Istranov in Dalmatincev v domovino in hkrati tudi 30-letnici priključitve Primorske, Istre, Zadra in nekaterih otokov k matični domovino.
Letošnjega zborovanja - srečanja 22. decembra ob 11. uri v dvorani stare jamske restavracije v Postojni, se bodo udeležili preživeli politični pregnanci iz Slovenije, Istre, zamejstva in iz Dalmacije ter svojci umrlih.
Organizatorji proslave so poskrbeli za ustrezen program (razstava, odkritje spominskega obeležja, slavnostno zborovanje, o-bisk Postojnske jame, tovariško srečanje, itd.).
Odbor za proslavo vabi vse nekdanje politične pregnance na Sardiniji, da se zborovanja - srečanja v Postojni polnoštevilno u-deleže.
in jo še izgublja, javna in druga dela pa so iz meseca v mesec dražja.
Katera so pomembnejša dela, ki jih namerava uresničiti dolinska občinska uprava? Predvsem kulturni dom v Boljuncu (125 milijonov lir). Dela je že prevzela na dražbi družba «Cesia» iz Trsta. Povečani bodo družbeni prostori v Borštu (kritje iz posojila za 27 in pol milijona lir). V Ricmanjih je občina kupila zasebno hišo, ki bo preurejena za družbene in kulturne namene. Skupaj s centralno kurjavo bodo dela stala 37 milijonov lir. še milijon lir bo občina potrosila za ureditev prireditvenega prostora v Ricmanjih, za ureditev borštanskega «žardina» pa 5 milijonov. V Krmenki bo občina zamenjala z ustanovo EZIT zemljišče in tako zagotovila tamkajšnjim prosvetarjem prostor za prireditve. Deželo je občina orosila 25 milijonov lir za zgraditev občinske knjižnice, na šolskem nod-ročju pa namerava razširiti šolo pri Dom ju (65 milijonov), zgraditi otroški vrtec v Boljuncu (60 milijonov lir), v vse šole bodo tudi napeljali centralno kurjavo (25 milijonov lir).
Občinska uprava skrbi tudi za šport. Poleg telovadnice bodo uredili še prostore za balincanje in teniško igrišče (13 milijonov lir), na občinskem športnem igrišču bodo zgradili tribuno (8 milijonov lir), pri Borštu in Domju pa manjša igrišča. Občina bo še dalje dajala prispevke kulturnim in športnim organizacijam, obenem pa podpirala večje kulturne prireditve. Tu je Lovriha omenil gostovanja SSG, Prešernovo proslavo in koncert Slovenskega okteta.
Na področju cestnih povezav predvideva razširitev ceste v Botač, cesto iz Mačkolj v Prebeneg (zgodovinski mejnik bo postavljen na vid no mesto, nikakor pa odstranjen, kot je skrbelo domačine). Okrepili bodo vodovod (omeniti moramo, da nudi dolinska občina vodo tudi nekaterim obmejnim vasem), razširili boljunsko pokopališče, v Gornjem Koncu pa uredili (za 15 milijonov lir) parkirišče za turiste.
Denar za ureditev razsvetljave občina ima, toda težave ji delata ENEL in dejstvo, da ni na razpolago pooblaščenih podjetij, ki bi ta dela opravila.
Občina se zavzema tudi za razširitev metanskega omrežja za vse vasi v Bregu, v Boljunec, Dolino in Domjo (strošek znaša 388 milijonov lir, a se bo amortiziral, ker je služba dobičkonosna), vendar bi dežela morala pobudo podpreti s prispevkom ali plačevanjem obresti za posojila.
Lovriha je poudaril še stroške, ki jih občina ima za izpopolnitev šolske dejavnosti (šola s celodnevnim poukom) in za brezplačno razdelitev knjig šolarjem.
V razpravo je poseglo več svetovalcev. Po socialdemokratu Begu,
ki se je zavzemal, da bi delavcem, ki so zaposleni v industrijski coni, zgradili ljudske hiše, čemur se je župan uprl, sta spregovorila, v imenu KD Gerii in Gombač. Oba sta kritizirala občinsko upravo, češ da ne pripravlja petletnih gospodarskih načrtov. Gerii je nadalje nasprotoval gradnji telovadnice, češ da so važnejše greznice in pa razdeljevanje knjig šolarjem, ker revežem pomaga že dežela. Lovriha mu je odgovoril, da brezplačno šolanje določa ustava in je dolinska občina noče kršiti.
Gerii se je, poleg drugega, obregnil ob primer, ko so matere zasedle šolo v Boljuncu in dejal, da je za «omikano sožitje potrebno, da so slovenski in italijanski otroci pod isto streho».
Svetovalca SSL Petaros in Tul sta ugotovila, da je proračun v bistvu pozitiven in opozorila upravo na nekatere pomanjkljivosti, oziroma dela, ki jih bi bilo treba urediti. Med temi je Petaros omenil poljske poti in okrepitev javnih prevozov ob nedeljah. Švara (KPI) pa je samo ugotovil, da s strani opozicije letos ni bilo ostrih kritik, kar dokazuje, da je občinska večina na pravi poti.
PO SKLEPU RIMSKE VLADE IN OBEH ZBORNIC
Kljub nasprotovanju videmskih industrijcev prosta cona še leto dni nespremenjena
Prihodnje leto bo vlada v Rimu pripravila nov zakonski osnutek
•iiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiTNiuiiiiitiiiiiniiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Predvideni strošek presega četrt milijarde lir
Važne postavke zgoniškega občinskega proračuna 1974
Proračun so odobrili ob samem vzdrža-nju zastopnikov Slovenske skupnosti
V soboto je bila v zgoniški občinski hiši zadnja seja občinskega sveta v letu 1973. Na dnevnem redu je bilo več točk, vendar pa je bila vsa pozornost osredotočena na razpravo o proračunu za prihodnje leto 1974. Finančni dokument je svetovalcem predstavil podžupan in odbornik za finance Jan Godnič, ki je najprej naglasil, da je proračun kljub visoki vsoti, ki jo je dosegel (presega namreč 250 milijonov lir), izredno realističen. Vsota je znatna, vendar so tudi potrebe zgo-niške občine velike, je še dejal podžupan. S tem proračunom se bo nadaljevala politična linija naprednega načrtovanja dosedanje občinske uprave. S tem proračunom se seveda ne bo rešilo vseh vprašanj, vendar pa daje do'oèen prispevek k reševanju tistih problemov, k; se jih lahko dokončno reši samo v daljšem obdobju.
Odborn k Godnič je zatem orisal glavne postavke proraču la, ki jin je šest. Veliko skrb so pri sestavljanju finančnega akta položili na delovanju upravnega aparata, za katerega je potrebno kvalificirano osebje. Mladini sta v prvi vrsti posvečeni dve točki:	šolstvo in
šport. Za šolstvo bodo predvsem še naprej poskrbeli za prevoz šolarjev, za nakup knjig, za o-: :o-dnevni pouk, za vrtce. Pri športnih realizacijah je v prvi vrsti zgraditev telovadnice, za katero bo potrebnih kar 80 milijonov lir, za ojačenje in podporo športnih dejavnosti pa bodo tudi dodelili znatne vsote, kot tudi za kulturno -p-osvetne dejavnosti. Pri javnih delih bo največ stroškov šlo za popravljanje in urejevanje cest, pa tudi za «spomeniško varstvo» — popravili bodo cerkev v Sama torci. S socialne plati bo občina pwskr-bela za podporo potrebnim družinam, stavkajočim delavcem, za javne prevoze in za socialno zdravstvo. Občina bo podprla tudi kmetijstvo, saj je na tem delu Krasa še velika možnost za razvoj te pomembne gospodarske stroke. Za-
to bodo priredili običajno vsakoletno razstavo in več drugih pobud v korist kmetijstva. Končno bo občina poskrbela tudi za varstvo narave in predvsem za odvažanje in uničevanje smeti.
V zaključku je podžupan Godnič še dejal, da predloženi proračun predstavlja poskus sodobnega reševanja stvarnih vprašanj, s katerimi se morajo spoprijemati občani.
Sledila je krajša razprava, v katero so posegli, svetovalci Rebula (SS), Milič, Hrovatin in Kralj (KPI). Medtem ko je zastopnik Slovenske-skupnosti vprašal odbor več pojasnil, je Hrovatin dal zaključno izjavo, v kateri je predlagal, naj svet odobri proračun. Res, svetovalci so se ob samih dveh vzdržanih glasovih (zastopnika SS) odobrili predloženi dokument.
Ob začetku seje je župan Guštin spregovoril o težavah, ki so nestaie zaradi prepovedi zasebnega prometa ob praznikih in istočasne stavke uslužbencev podjetja «la Carsica». Obrazložil je, kakšne pobude je sprejela uprava za olajšanje težav — v prvi vrsti koristni stiki s tržaškim prevoznim podjetjem Acegat —, v perspektivi pa ustanovitev pokrajinskega konzorcija, za katerega je dežela že dodelila finančni prispevek dveh milijard li”. Svet je zatem še odobril vrsto manjših sklepov občinskega odbora.
Nalezljive bolezni v tržaški občini
Občinski zdravstveni funkcionar je sporočil, da so v prejšnjem tednu od 10. decembra do 16. decembra 1973 zabeležili naslednje primere nalezljivih bolezni:	5 primerov
škrlatinke, 2 primera ošpic, 31 primerov noric, en primer oslovskega kašlja, en primer rdečic in 3 primere nalezljivega vnetja jeter.
NE ČAKAJ
ZADNJEGA TRENUTKA
^rfcùxaldp
SPOMNI SE,
DA JE VSAK DAN DOBER,
m
DA IGRAŠ
WTrtSaUcùt
m
Rimska vlada je za leto dni podaljšala veljavnost zakona o prosti coni. Zaradi pomanjkanja časa so zakon enostavno podaljšali za leto dni, do 31. decembra 1974, ne da bi spremenili kako točko v njem, kot je zahtevala goriška javnost, ki jo zastopajo goriška občina in pokrajina, trgovinska zbornica, politične stranke in sindikati. Želja go-riških političnih in gospodarskih dejavnikov je bil spremenjen zakon, ki bi zagotovil večjo zaposlenost v tovarnah proste cone in manjše zaslužke velikim trgovcem, ki imajo precejšnje dobičke ob minimalni zaposlitvi uslužbencev.
Uspeha goriški politični in sindikalni faktorji niso tokrat dosegli, kajti ustrezno ministrstvo je enostavno podaljšalo zakon, ne da bi preučilo resolucije in predloge, ki so jih poslale goriške javne ustanove, še manj pa obširno študijo, ki jo je pripravil pred časom znani italijanski ekonomist dr. Francesco Forte. Je pa bil dosežen polovični uspeh s tem, da je bil zakon podaljšan za leto dni. V uvodnem poročilu, ki predstavlja zakon, se vlada obvezuje, da bo v prihodnjem letu, pred zapadlostjo zakona, stvar podrobno preučila in pripravila nov, ustreznejši zakonski osnutek.
Goriško gospodarstvo bo torej lahko mirno delovalo v prihodnjem letu, brez nepotrebnih motenj. V tovarnah ne bi smelo biti skrbi zaradi zaposlitve, saj delajo v skoro vseh goriških tovarnah s surovinami proste cone, ki jih dobavljajo po nižji ceni, prav tako ne bi smelo priti do motenj v avtopre-vožništvu, kajti tudi tu bodo lastniki tovornjakov dobivali nafto po nižji ceni, kot je bilo dosedaj.
Goriška prosta cona seveda ni pogodu vsem, to v prvi vrsti videmskim podjetnikom in industrijcem, ki so se vedno upirali carinskim olajšavam za tovarne, ki so bile zgrajene na ožjem goriškem področju. Nekateri videmski podjetniki so sicer odpravili oviro s tem, da so postavili svoje obrate v Gorici. To velja zlasti za tovarne likerjev in avtoprevoznike. Drugi pa se niso z dejstvom hoteli sprijazniti, zaradi česar so že ob prejšnjih prilikah, ko je bilo treba zakon obnoviti, protestirali v Rimu. Tokrat pa so šli dalje. Videmski industrijci trdijo, da prinaša prosta cona dohodke samo nekaterim posameznikom v Gorici in da je industrija v Furlaniji zaradi tega zelo prizadeta. Tokrat se niso omejili na proteste v Rimu, marveč so svoj protest poslali kar na glavno tajništvo Ev-rooske gosnodarške skupnosti v Bruselj, Videmska zveza industrij
nikom delovanje raznih prostih con na ozemlju držav, ki so članice te skupnosti. Določene ugodnosti uživa n. pr. Berlin zaradi posebnega položaja. Po mnenju Videmčanov pa ni Gorica v takem izrednem položaju kot je Berlin, zaradi česar so tudi vložili protest. Ta utegne škodovati goriškemu gospodarstvu in polni zaposlitvi v našem mestu, kajti v prihodnjem letu, ko bo rimska vlada pripravljala nov osnutek zakona o goriški prosti coni, se bo verjetno znašla z raznimi omejevalnimi predlogi evropske gospodarske skupnosti na mizi.
Omejcvanie pravice do stavke
v krajevnih ustanovah
Jutri dopoldne bo na Goriškem splošna stavka za družbene reforme in proti draginji. Stavko so o-klicala vodstva treh sindikalnih organizacij. Po vseh večjih krajih bodo sindikalna zborovanja in sprevodi. V Gorici bo zborovanje v industrijski coni.
Prejšnji dan se je sestalo vodstvo treh sindikatov uslužbencev krajevnih ustanov, ki je podprlo stavko industrijskega in obrtniškega
sektorja. Sindikati so sklenili dose či umaknitev okrožnice deželnega odbornika za javne ustanove, s katero je zagrozilo uslužbencem krajevnih ustanov, da jim bodo tudi za najkrajšo stavko odvzeli celodnevni zaslužek. Sindikati vidijo v tej okrožnici omejevanje pravice do stavke, ki so si jo delovni ljudje na svetu priborili s tolikšnimi boji. Sindikalisti so se dogovorili o pogojih za sklenitev nove delovne pogodbe.
PROF. LONZA (PSDI)
V obrambo interesov delavstva Detroit-Sem
V imenu socialdemokratske svetovalske skupine v deželni skupščini je svetovalec Lonza včeraj nastopil na več mestih v obrambo interesov delavstva, zaposlenega pri industrijskem obratu Detroit-Sem v Tržiču. Delavcem namreč preti resna nevarnost, da ostanejo v kratkem brez zaslužka, ker je vodstvo tovarne sklenilo, ustaviti proizvodnjo elektrogospo-dinjskih naprav. Prof. Lonza je nastopil pri pristojnih deželnih organih in pri ravnateljstvu Detroit-Sem ter odposlal tovarniškemu svetu solidarnostno brzojavko.
IZREDEN USPEH RAZSTAVE BENEŠKIH SLIKARJEV
Razstavo v palači Attems si je ogledalo 24.000 ljudi
Obiskovalci prihajajo tudi iz tujine
Obisk razstave beneških slikarskih mojstrov osemnajstega stoletja v goriški palači Attems je ie doslej presegel vsa pričakovanja. Ob začetku razstave zadnje dni letošnjega oktobra so si prireditelji nadejali, da bodo v nekaj več kot dveh mesecih, ko bo razstava odvrta, zabeležili dvajset tisoč obiskovalcev. Že sedaj pa so našteli več kot 24.000 obiskovalcev in ker bo razstava odprta do 6. januarja, upajo, da bodo tudi dosegli število 30 tisoč obiskovalcev, kar je za Gorico in za slikarsko razstavo na splošno pravi rekord.
Precej je k uspehu pripomogla nedeljska prepoved voženj z avtomobili. Številni Goričani, ki so bili prej vajeni obiskovati okolico, so ob nedeljah obiskali razstavo v palači Attems: Precej pa je obiskovalcev tudi ob praznikih, med njimi je precej dijakov. V torek so imeli kar 710 obiskovalcev, dijaki so prišli z avtobusi iz raznih krajev Furlanije. Precej je tudi obiskovalcev iz Slovenije ter iz Avstrije.
Razstava je ob delavnikih odprta od 9.30 do 12.30 in od 15. do 18. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 10. do 13. in od 15. do 18. ure. Izjemoma bo palača Attems zaprta na božič, 25. decembra. Odprta pa bo to nedeljo, na Štefano-
vo, prihodnjo nedeljo in m dan novega leta.
liiiiiiiiiiniiuimiimiiiiiiHiHiiiiiiiiiiititiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiMiiiiiiiiiiiiiiiii
TOVARNA JE SE VEDNO ZASEDENA
Občinski svet v Tržiču solidaren z delavstvom tovarne Detroit-Sem
Danes na goriški prefekturi sestanek med sindikalisti in lastniki tovarne
Občinski svet v Tržiču je včeraj popoldne po obširni razpravi, ki je trajala dve uri in pol, sprejel soglasno solidarnostno izjavo z delavci tovarne Detroit - Sem in se obvezal, da bodo zastopniki občinskega sveta na eni strani sodelovali pri zasedbi tovarne, na drugi pa si bodo prizadevali na vseh ravneh, da se spor med vodstvom tovarne in sindikati reši čimprej in da se ohrani delovno mesto za več kot 400 delavcev in uradnikov. Župan Versace je na seji povedal, da jé' dobil od goriškega prefekta sporočilo, da se bo ta sestal z zastopnikom lastnikov tovarne že sinoči in da bo danes zjutraj v perici na prefekturi sestanek med
.	,	. , ,	,, zastopniki lastnikov tovarne, sindi-
cev je torej tokrat nastopila zelo kalisti ter občinsko upravo.
0str0,	j Do debate o položaju v tovarni
Evropska gospodarska skupnost I Detroit - Sem je prišlo po nujni reje namreč omejila s svojim pravil-1 soluciji, ki so jo skupno podpisali
»iimiiiiiumiiiimiHiiimiiiiiiiiHiiiiiiiiiitiiiiiiHiHiiiiitiimiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiimiiiiimiiiiimiHiiiiii
VESTI Z ONSTRAN MEJE
Prvi turisti z žičnico nu Kanin Hotelske zmogljivosti zasedene
Žičnico bodo v kratkem uradno pognali
V Bovec je te dni prispelo prvih 50 turistov iz Holandije, ki bodo svoje zimske počitnice preživeli v novem slovenskem smučarskem in zimskošportnem središču v Bovcu oziroma na Kaninu. Nova gondolska žičnica iz Bovca na Kanin namreč že obratuje. V eni uri lahko prepelje 900 smučarjev oziroma turistov na Prestreljeniške pode v višini 2.201 metra nad morjem. Zgrajeni pa sta tudi dve manjši vlečnici, ki smušarje lahko prepeljeta tudi na smučišča še bolj visoko na kaninskem pogorju. Na voljo je nad kilometre smučišč, ki ustrezajo bodisi dobrim smučarjem pa tudi slabšim oziroma takim, ki se smučarskih spretnosti še uče. Snega je na Kaninu nad pol metra. Treba je poudariti, da gre za najvišje zimskošportno in turistično središče v Jugoslaviji, ki se zemljepisno povezuje s podobnim centrom, ki so ga razvili na italijanski strani Kanina, namreč na Nevejskem sedlu v Reziji. Prav zaradi takšne višine bo Kanin gotovo kmalu zaslovel; tudi zaradi lepih smučarskih terenov. S Kanina se ponujajo slikovite in edinstvene panorame bodisi na Gorenjsko in ostalo Slovenijo, potem v Avstrijo, z njega pa je v jasnih dneh moč videti tudi morje pri Tržiču.
Tako je torej začelo delovati smučarsko in zimskošportno središče, ki so vanj doslej vložili že okoli 13 milijard starih dinarjev. Denar sta posodili Jugoslovanska investicijska banka iz Beograda ter Ljubljanska banka. V omenjeni vsoti pa je vračunana tudi gradnja novega hotela «Kanin» v Bovcu. Ta hotel je sedaj edini na Goriškem, ki ima pokrit kopalni bazen. Karta za eno vožnjo z žičnico iz Bovca na Prestreljeniške pode stane 2.500 starih dinarjev, tedenska karta za smučarje 5 tisoč dinarjev, mladina pa ima na te cene 30 odstotkov popusta.
Alpski turistični center ima svoja hotela «Alp» in «Kanin» v Bovcu oddana do konca marca prihodnjega leta, se pravi skoraj za vso zimsko sezono. Okoli 400 postelj v obeh hotelih je rezerviranih pretežno za holandske in zahodnonem-ške turiste ter za goste iz Zagreba in z Reke. Treba pa je poudariti, da je v Bovcu dovolj prostora tudi za nenapovedane goste, in sicer v zasebnih sobah, ki pa bodo morale
biti seveda ogrevane. Hraniti pa se je mogoče bodisi v hotelskih restavracijah ali pa v privatnih gostiščih.
Ravnatelj novega turističnega središča Jože Vrbančič je povedal, da bodo novo zimskošportno in turistično središče v Bovcu oziroma na Kaninu v kratkem tudi uradno odprli.
Urnik mejnih prehodov druge kaiegorije
Objavljamo urnik mejnih prehodov druge kategorije na Goriškem. CEGLO od 8. do 17.30.
ŠTEV ER J AN od 8.30 do 17. ure. ŠTANDREŽ od 8. do 17. ure. SOLKAN 2° od 10. do 17. ure. PODSABOTIN od 7. do 18.30.
komunistični in socialistični občinski svetovalci. Seja občinskega sveta je bila že prej sklicana, zato se ni postavilo na prvo mesto to vprašanje. V debato so posegli števili svetovalci, zastopniki vseh političnih strank in končno je bila sprejeta skupna resolucija. Resolucijo bodo poslali oblastem. Dvorana občinskega sveta je bila nabito polna, saj so seji prisostvovali v velikem številu delavci tovarne Detroit - Sem.
Tovarna Detroit - Sem proizvaja industrijske hladilnike za tovarne, supermarkete, trgovine in v Tržiču proizvedene artikle izvažajo v vse dele sveta. V njej je zaposlenih 410 ljudi. V glavnem so to družinski ooglavarji. Med njimi je tudi nekaj naših rojakov s Krasa. Tovarna se je v zadnjih letih precej razširila tudi s podporami iz javnih sredstev, saj je dežela hotela, da bi se tu zaposlila predvsem moška delovne sila.
Do ostrega spora je prišlo, ko so se med lastniki tovarne in sindikalisti vodila pogajanja za dejansko izvajanje delovne pogodbe kovinarjev, ki je bila podpisana letos spomladi. Ravnateljstvo tovarne ni hotelo ustreči zahtevam delavstva in v torek, kot smo že včeraj poročali, je počilo. Ravnateljstvo je poslalo 20 delavcem na dom odpustna pisma. Med odpuščenimi so člani tovarniškega sveta, kar je v nasprotju z zakonom o zaščiti delavcev. Ko je delavstvo to izvedelo, je takoj zasedlo tovarno. Zasedba še traja. Istočasno je upravni svet lastnikov tovarne dal ostavko in pooblastil zastopnika, da likvidira tovarno, to se pravi, da pride kar na lepem do množičnega odpusta 400 zaposlenih.
Proti tej nameri, ki bi povzročila precejšnje gospodarske motnje v vsem tržiškem okolišu, saj bi bilo kar na lepem brez dela in zaslužka več sto družin, se je dvignil protest sindikatov, strank in drugih ustanov. Danes bo. kot smo že omenili, v Gorici sestanek med sindikalisti in zastopniki lastnikov tovarne.
Ob priliki jutrišnje splošne stavke bo sindikalno zborovanje ob 9.30 v ulici pred to tovarno. Sindikati vabijo na to zborovanje vse delavce
zaposlene v Tržiču in njegovi okolici.
Illliiliiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiitiinuiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimii
ŠTUDENTSKA DELEGACIJA PRI ŠOLSKEM SKRBNIKU
Skrbnik naj pošlje okrožnico o pristojnosti ravnateljev
Če ne bo odgovora, bodo dijaki danes spet zasedli šole
Prijave za števerjanski festival narodne glasbe
V Števerjanu bo prihodnje leto v dneh 8. in 9. junija, v priredbi prosvetnega društva «Franc B. Sedej» in ansambla «Lojzeta Hledeta», četrti zamejski festival narodno zabavne glasbe. Prijavijo se lahko do 15. marca 1974 slovenski narodno -zabavni ansambli iz .zamejstva in iz Slovenije. Komisijo bodo sestavljali strokovnjaki in predstavniki občinstva ter bo podelila pet denarnih nagrad (150.000, 100.000, 50.000, 50 tisoč lir, 150.000 din) ter pokale in druge morebitne nagrade. Ansambli morajo poslati organizatorjem gradivo dveh skladb, s katerima bodo sodelovali na števerjanskem festivalu. Podrobnejše informacije dobijo zainteresirani pri prirediteljih v števerjanu.
V zvezi z odločitvijo goriškega šolskega skrbnika, naj šolski ravnatelji v skladu s svojimi pristojnostmi sami odločajo, kakšnim zahtevam dijakov naj ustrežejo, je petčlanska delegacija študentovskega odbora obiskala šolskega predstoj nika in mu predložila zahtevo, sprejeto na skupščini dijakov zavoda ITI, da pošlje šolskim ravnateljem okrožnico in jih seznani z njihovimi pristojnostmi. Če te okrožnice ne pošlje, bodo danes ponovno zasedli šole, tako zavod ITI kakor tudi ostale višje šole v mestu.
Agitacijsko gibanje goriških študentov je posledica okostenelih šolskih naziranj, ki so se zlomila že v marsikaterem kraju v Italiji, tako da se naše stavkovno gibanje nekoliko z zamudo pridružuje boju za demokratizacijo šolskega življenja v državi. Ta boj je že dosegel vidne uspehe ter je v veliki meri,
prispeval k izdelavi zakonskega o-snutka, ki naj zagotovi študentom avtonomnejše življenje na šoli, ki bo temeljilo na ustvarjalnem sodelovanju, ne pa na ubogljivosti, poslušnosti in prikimavanju.
Petčlanska študentovska delegacija je s šolskim skrbnikom proučila vseh sedem enotnih zahtev medšol-skega študentovskega odbora. Kar zadeva prvo točko (sestajanje v šoli) naj bi skrbnik dejal, da ga bo dovolil do konca leta. Glede druge in tretje točke, ki se nanašata na dijaške skupščine, je navajal civilno odgovornost in s tem v zvezi pismeno dovoljenje staršev. Težave se pojavljajo pri uporabi šolskega materiala, dovolili bodo upravo šolske blagajne, na šolskem stenčasu bodo lahko objavljali oglase in stališča, lahko bodo sklicevali tudi skupščine, vendar ne po sklepu di-mvnateljev.
NAROČITE SE NA
PRIMORSKI
DNEVNIK
za leto 1974
Naročnino sprejemajo:
■	uprava:	Gorica, Ul. XXIV
Maggio št 1/1. tel. 83-382
■	laznašalci
■	pošta: tekoči račun ZTT št. 11/5374
ZA VSE NAROČNIKE,
KI PORAVNAJO CELOLETNO NAROČNINO DO 28. II. 1974:
■	brezplačno mesečnik DAN
NAGRADNO ŽREBANJE
v vrednosti 2.300.000 lir
Vsak nov naročnik bo prejemal do 31. decembra 1973 Primorski dnevnik brezplačno
Gledališki večer v klubu «Gregorčič»
V klubu «Simon Gregorčiču je bil v torek zvečer večer posvečen gledališču. Uvodne besede je spregovoril član vodstva kluba Edmund Košuta, ki je dejal, da so se na uvodni tiskovni konferenci o letošnji gledališki sezoni domenili, da bodo zastopniki gledališča orisali posamezne predstave publiki pred samo predstavo. Klub «Simon Gregorčič» je zato srečno izbral prvi tak posvet ,na predvečer predsta ve Bevkovega «Kaplana Martina Če dermaca*.
Ravnatelj upravnega sveta Stal nega slovenskega gledališča prof Tavčar je prikazal vsebino letošnja gledališke sezone, ravnatelj Bene-detič je povedal kakšno je delo tržaškega slovenskega gledališča, režiser «Čedermaca» Uršič pa je povedal, kako si je pred režijo predstavil posamezne Bevkove like, nosilec glavne vloge Stane Razrešen pa je povedal, da je želel igrati to vlogo že pred leti na domačem odru, sedaj se mu je želja uresničila. Nato je tudi prebral nekatere odlomke iz Bevkovega dela.
Po njegovem nastopu so prisotni postavili nekatera vprašanja, na katera so zastopniki gledališča izčrpno odgovorili.
Drevi predavanje o jezikovnih pravicah Slovencev v Italiji
Mladinski krožek Gorica v sodelovanju z AIDCLM priredi drevi ob 20.30 na sedežu krožka na Sveto-gorski cesti zanimivo predavanje o pravicah, predvsem jezikovnih, Slovencev v Italiji. Predaval bo profesor Samo Pahor iz Trsta, ki se že vrsto let ukvarja s to kočljivo problematiko in bo prisotnim brez dvoma jasno orisal sedanji položaj Slovencev izven matične domovine.
Razna obvestila
Pri raznašalcih Primorskega dnevnika je v prodaji Jadranski koledar za leto 1974 s štirimi priloženimi knjigami. Koledar in knjige je moč dobiti tudi v knjigarnah. V Gorici prodaja koledar tudi Jožica Smetova
Mladinski krožek Gorica vabi mlade iz mesta in okoliških vasi, da se ob nedeljah in praznikih udeležijo plesnih čajank, ki jih prirejajo v klubski dvorani na Verdijevem kor-zu 13. Čajanke bodo na sporedu vsako nedeljo in ob praznikih od 18. do 22. ure. Vabila, brez katerih ni vstopa, se lahko dobijo pri Elijani Bensa na sedežu SPZ, Ulica Malta 3 in pri Ivu Berdonu v Stand rezu.
Kino
Urnik trgovin in javnih lokalov za prihodnje praznike
Zaradi božičnih praznikov bodo trgovine v našem mestu in okolici spremenile običajne urnike.
Nedelja, 23. decembra: v goriški občini bodo lahko imeli odprte trgovine po običajnem urniku; v drugih občinah pa bodo trgovine zaprte.
Ponedeljek, 24. decembra: trgovine bodo odprte zjutraj in popoldne do 19. ure.
Torek, 25. decembra: vse trgovine bodo zaprte.
Sreda, 26. decembra: vse trgovine bodo zaprte, razen mlekarn, pekarn in dežurne cvetličarne, ki bodo odprte samo v dopoldanskih u-rah.
Goriški kvestor je odredil, da bolo vri javni lokali lahko odprti v nočeh med 24. in 25. ter 25. in 26. decembrom ter med 31. decembrom in 1. januarjem do 6. ure zjutraj. Isto velja za vse javne dvorane in plesišča.
Gorica
VERDI ob 20. uri recital Giorgia Gaberja.
CORSO 16.00—21.30 «Il consigliere». T. Miliams in M. Balsam. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
MODERNISSIMO 17.00-22.00 «Ciak-muli.» W. Strode in E. Steward. Barvni film.
VITTORIA 16.30-22.00 «Malizia». L. Antonelli in T. Ferro. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18, letom.
CENTRALE 16.30—21.30 «Il medico della mutua». A. Sordi in B. Valori. Barvni film.
Tržič
AZZURRO 17.30-22.00 «Il coltello di ghiaccio». Barvni film v kinema-skopu.
EXCELSIOR 16.00-22.00 «Ming, ragazzi». Barvni film.
PRINCIPE 17.30-22.00 «Dove finisce Villard e inizia Ben». Barvni film.
Nova Gorica
SOČA «Montezumino zlato», mehiški barvni film ob 18.00 in 20.00.
SVOBODA «Team revolverašev», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00.
DESKLE «Ljubezen v ritmu buzuke», angleški barvni film ob 19.30.
RENČE «Sutjeska», jugoslovanski barvni film ob 19.00.
PRVAČINA Prosto.
KANAL Prosto.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves rlan in nonnči ie dežurna lekarna Marzini, Korzo Italija 89, tel. 2443.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Sant’Antonio, Ulica Romana, tel. 40497.
Iz goriškega matičnega urada
ROJSTVA:	Marco Altura, Luca
Žago, Amanda Humar, Raffaella. Buffa, Stefano Crepaldi.
SMRTI: 78-letna gospodinja Rosa Žago vd. Elliero. 80-letna gospodinja Albina Ziani por. Centa, 47-letni invalid Ivan Valenčič, 74-letna Isabella Cacini, 75-letni bolnik Antonio Trevi-san.
PO NEDAVNEM PLENUMU CK KP SZ
INTENZIVNEJE
GOSPODARITI
Dva dni razprav o gospodarstvu Vrsta planskih, organizacijskih in gospodarskih ukrepov - Gospodarstvo še ni učinkovito
V	SZ govorov in diskusijskega materiala s plenumov CK KP SZ časopisi ne objavljajo. Namesto tega je javnost o vsebini debat v centralnem komiteju obveščena iz obširnih uvodnikov «Pravde». Ta informativna praksa je bila tudi tokrat potrjena z neposrednim uvodnikom partijskega dnevnika. Objavljen je bil pod naslovom «Stvar vse partije in vsega ljudstva».
V	njem je bilo predvsem prikazano to kar je na zasedanju CK poudaril Brežnjev.
Po partijskem plenumu v začetku preteklega tedna, je na zasedanju Vrhovnega sovjeta prišlo do izraza zadovoljstvo, da je bil plan izpolnjen in presežen.
Uspehi v 1. 1973 zares niso majhni. Zadostuje omeniti samo nekaj številk. V deželi so imeli rekordno žetev z nad 220 milijoni ton žitaric (v planu je bilo predvidenih 197,5 nriiijona ton), stopnja rasti v industrijski proizvodnji znaša 7,3 namesto planiranih 5,8 odstotka. Tudi pridelek bombaža je bil rekorden. Vse planirane količine poljedelskih proizvodov je država odkupila zaradi oskrbovanja prebivalstva. Nadalje je bilo ugotovljeno, da je 11 milijonov sovjetskih državljanov izboljšalo svoje stanovanjske pogoje.
Lani decembra je bilo rečeno, da bo 1. 1973 odločilno leto petletnega plana. To je bil velik izpit za poljedelce in delavce, ki pa so ga — z vidika državnega plana — uspešno opravili. Zadovoljstvo je torej upravičeno in razumljivo.
Centralni komite partije pa je pod vplivom govora Brežnjeva prišel do zaključka, da je cena u-speha na mnogih področjih visoka in je zato vso pozornost posvetil odkrivanju obstoječih rezerv. Brežnjev je postavil zahtevo, da se v letu 1974 intenzivnejše gospodari na vseh področjih. V tem je tudi jedro njegovega govora.
Generalni sekretar KP SZ je obstoječe probleme o ekonomiki, govoreč o nujnosti «izboljšanja vodenja gospodarstva na znanstveni o-snovi», imenoval «problem rasti».
Leonid Brežnjev je v prvi vrsti Iznesel, kaj gre v tem trenutku od sovjetskega gospodarskega potenciala zahtevati. Na prvo mesto je postavil «naloge intenziviranja» in s tem v zvezi se je predvsem dotaknil poljedelstva. Brežnjev vidi bodočo stabilnost poljedelske proizvodnje v njeni industrializaciji. Zavzel se je za «brisanje» kolhozne in državne lastnine in za ustanovitev velikih poljedelskih podjetij, kombinatov in združenj.
Kar zadeva industrijsko podre 2-je, pa je opozoril, da se mora gospodarstvo v L 1974 še boljše o-skrbeti z energetskimi surovinami, kovinami, kemičnimi proizvodi, a prebivalstvo s kvalitetnim blagom široke potrošnje.
Brežnjev je tudi postavil zahtevo po izboljšanju planiranja, dalje, da se okrepi borba proti kršenju planske discipline, kot je tudi zahteval likvidacijo «osek» v materialno - tehničnem oskrbovanju industrije.
Brežnjev je večkrat menda tudi poudaril, da so ogromne rezerve v gospodarstvu še vedno neizkoriščene. Da bi se te rezerve mogle izkoristiti — je rekel «je potrebna cela vrsta planskih, organizacijskih in gospodarskih ukrepov».
Že lani je Brežnjev govoril, da bo v gospodarjenju treba napraviti «oster preokret», vtem ko je na zadnjem plenumu dejal, da so takšnemu «preokretu in reševanju novih nalog» še vedno v napoto «sile inercije in nezadostna elastičnost gospodarskega mehanizma». Postavil se je za izpopolnitev mehanizma vodenja ekonomike na osnovi izkušenj iz prvih treh let petletke. «Gre za enoten in namensko koristen sistem ukrepov, ki bi bil usmerjen k povečanju učinkovitosti upravljanja in planiranja in k izboljšanju celotnega gospodarskega mehanizma.»
To se tiče — je natančneje določil generalni sekretar — organizacijske strukture upravljanja ekonomike, razpodelitve kapitalnih naložb in krepitve ekonomskih stimulansov.
Razvijajoč svoje teze o gospodarski politiki dežele za bodočnost, je Brežnjev izrekel nekaj novih pripomb. Opozoril je namreč na škodljivost lokalističnih in tehnokratskih tendenc, rekoč, da je ekonomika «partijska in politična stvar». Brežnjev je vztrajal na «partijskem stilu» vodenja postavljajoč ga proti birokratskemu, ki «splošne državne in splošne ljudske interese podreja resorskim in lokalnim, ob ma nifestiranju neodgovornosti in formalizma».
V	oči pada, da je Brežnjev ponovil ono, kar je pred 20 meseci močno poudaril na kongresu sindikatov: «Delavci, kolhozniki in inteligenca dobro vedo, da je lahko vir
njihove blaginje izključno delo in da je od rasti družbenega bogastva odvisno povečanje produktivnosti dela sovjetskega ljudstva.»
Svoje pripombe je Brežnjev — sodeč po uvodniku «Pravde» — zaključil z mislijo, «da je važno še naprej dvigati vlogo delavcev v proizvodnji ter izkoristiti vse vzvode za dvig aktivnosti delovnih kolektivov». Dobesedno je še rekel: «Kolikor širša bo udeležba delavcev v upravljanju podjetij, toliko večji bo tudi občutek odgovornosti vsakega za skupni uspeh.» Na koncu je pristavil, da bi veljalo «pritegniti v akcijo tudi močne rezerve socialistične demokracije».

Domači motiv
SESTALI SO SE STROKOVNJAKI SOSEDNIH DEŽEL
Srečanje muzealcev pred dnevi v Vidmu
Kriza goriva naj posredno služi muzejskim ustanovam, vendar ne kot si jo zamišljajo nekateri - Upi v večjo pomoč iz javnih sredstev
Med številne strokovne, kulturne. gospodarske in politične sestanke predstavnikov dežel Furlanije - Julijske krajine, Slovenije, Hrvatske. Koroške in štajerske se uvrščajo tudi vsakoletna srečanja umetnostnih zgodovinarjev (prvo neformalno leta 1969 v Ljubljani, 1970 v Vidmu, 1971 v Kopru, 1972 v Gradcu), ki so z letošnjim videmskim (od 11. do 13. decembra) razširila svoj vsebinski obseg in zaobjela tudi muzeološko stroko. Zato tudi letošnji sestanek ni bil znanstven, pač pa posvečen predvsem organizacijskim problemom muzejske stroke, ki jim je dal prireditelj (Comitato Scambi Culturali iz Vidma) delovni naslov «Muzeji in družba» (Musei e Società). Pri-
(Foto M. Magajna)
V ŠTIRIINDVAJSETIH DNEH OKOLI SVETA
Z «JUMBO-JETOM» IZ MILANA ČEZ KANADO V LOS ANGELES
Opoldne iz Milana, da bi bili opoldne že v Parizu - Cez Irsko in Grenlandijo do Montreala - Obseg jumbo-jeta - V Los Angelesu in Disneylandu
Zračni velikan — jumbo jet
mor sprejeti na krov do 400 potnikov
V organizaciji milanskega turističnega urada UTRAS sva se letos poleti, v času od 2. do 20. avgusta, udeležila z ženo izleta pod naslovom «Polinezija — Avstralija — Bali». Bilo nas je vse ga skupaj 25 in vodila nas je mlada tour leader Cristina iz Milana. ki nas je kot izkušen vodja srečno spremljal na vsem izletu, praktično na poti okoli sveta. Prepotovali smo namreč nad 47 tisoč km in to po večini z letali na rednih letalskih progah. Izlet se je vršil po načelu «Inclusive tour», kar pomeni, da smo bili preskrbljeni z vsem
ČEZ ATLANTSKI OCEAN
Izlet smo začeli 2. avgusta opoldne na letališču Linate v Milanu, do tja pa sva prispela v jutranjih urah z letalom iz Ronk. Po dobri uri letenja smo z letalom Ali talia DC-9 pristali na letališču Orly v Parizu. Bilo je komaj nekaj po 12. uri, seveda zaradi razlike v času med nami in Francijo, kajti pri nas je tedaj veljala tako imenovana poletna ura. Rečeno je bilo, da bomo nadaljevali oot do Amerike z letalom «boeing 707», a je v Orlyju prišlo do spremembe zaradi velikega števila potnikov, ki so bili že prijavljeni za ta polet. Sklenili so zato pripraviti letalo «boeing 747», torej «jumbo jet», zaradi česar smo bili primorani čakati na letališču več kot pet ur. Bilo je že pol sedme zvečer, ko se je zračni orjak dvignil s tal ter se usmeril proti Angliji in Irski.
Jumbo jet sprejme običajno 367 potnikov kadar ima v svojem orjaškem truplu poleg turističnega razreda še prvi razred, ki ima dve nadstropji, prvo s sedeži za potnike, drugo pa spremenjeno v razgledno kabino in hkrati bar. Če pa prvega razreda ni, kot je po navadi pri charterskih poletih, pelje jumbo jet kar 400 potnikov, katerim je treba dodati še posadko, kar pomeni okoli dvajset oseb. Letalo ima kar štiri kinematografska platna, na katerih predvajajo filme. Slušalka, ki si jo najameš.
ti omogoča, da slediš filmu ali v originalnem jeziku ali pa v jeziku dežele, kateri letalska družba pripada.
Jumbo jet leti po navadi v višini od 9 do 13 tisoč metrov s poprečno hitrostjo 930 km na uro. Med poletom sem se spomnil, da ta zračni velikan porabi za polet od Milana do New Yorka toliko goriva kolikor ga porabi 110 avtomobilov srednje kubature, ki prevozijo na leto 20.000 km.
Letimo proti zahodu in zato je še vedno svetlo, ko nas preko zvočnika obvestijo, da smo že nad Grenlandijo. Večina potnikov se dobesedno zažene na okenca in fo-tokamere začno brneti, z njimi pa tekmujejo tudi fotoaparati. Pod nami se v globini 10 kilometrov v soncu bleščijo ogromni ledeniki velikega otoka, na morju pa opazimo tudi velikanske ledene gore, tako imenovane «iceberge». Dan se nagiba k zatonu, ko že nad ameriško celino zagledamo pod seboj zapuščene obale Labradorja. Kratkemu tehničnemu postanku v Montrealu v Kanadi sledi skok čez ameriško celino vse do Los Angelesa, kjer pristanemo ob 1. uri 3. avgusta. Bil je to petek. Na poti iz Montreala smo naleteli na hudo neurje in celo velikansko letalo jumbo jet je v zraku «pie-saio». Ta «ples» smo posebno močno čutili tisti, ki smo imeli sedeže na repu letala.
Po opravljenih carinskih formalnostih, ki k sreči niso bile tako podrobne, kot so po navadi v ZDA, smo že hiteli k počitku v hotel Hil-ton v Los Angelesu. Toda spanec nam ni šel na oči. Predvsem zaradi spremembe urnika.
V LOS ANGELESU
Dopoldanske ure petka, 3. avgusta, so bile namenjene kratkemu obisku Los Angelesa, ki je tretje mesto ZDA ter eno največjih industrijskih in trgovinskih centrcv. Danes mesto šteje nad 8 milijonov prebivalcev, v začetku stoletja ni štelo niti 3 milijone. V 18. stoletju je španski pomorščak Cabrillo, ki ga smatrajo za ustanovitelja mesta, skupno s patrom Pereirom ter
Horoskop
.......................................................................................<„,...
devnostjo v svoje probleme. Nekdo vam bo zaupal svoje težave.
STRELEC 23.11. do 20.12.) Srečali boste osebo, ki vam bo pripomogla v poslovnem delu. V čustvenih zadevah presenečenje.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) N j izgubite zaupanje v svoj uspeh, čeprav so nastopile težave. Rešili boste spor z ljubljeno osebo.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Od vplivnih oseb boste kmalu prejeli zelo ugodno ponudbo. Ne sodite prestrogo nekega prijatelja.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ne bodite prenagli v svojih poslovnih odločitvah. Priporočljiva je večja opreznost v čustvenih zadevah.
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Neka sicer dobra zamisel vam sama ne bo pomagala do uspeha. Prijeten večer s prijatelji.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Dober poslovni uspeh. Skušajte spodbuditi najmljaše h koristnemu delu.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Nekatere težave v zvezi z upravnimi vprašanji. Ne sprejemajte u-krepov, ki ne sodijo v vaše področje.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Od nekega že zdavnaj opravljenega dela boste želi velike uspehe. Ogi-
bajte se prepirov v družini.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Ne vnašajte v svoje delo novotarij, ki bi vam gotovo škodile. Upoštevajte vrednost prijateljstva.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Sku-š jte ugladiti nesporazum, ki je nast.l med sodelavci. Ne nasedajte laskanjem, ki jih narekuje sebičnost.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Skušajte opraviti naloženo vam d lo. Uresničite načrt, ki ste ga sestavili z ljubljeno osebo.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22 11.) Poglabljajte se z večjo priza-
dvanajstimi družinami postavil veliki lesen križ v Olivera Streetu in ta križ še danes stoji na istem mestu. Bilo je to leta 1784, to se pravi pred 190 leti. Za prebivalce Los Angelesa predstavlja Olivera Street in kar je okoli nje, zgodovinsko preteklost mesta, skupno s prvim hotelom, ki nosi ime «Pico House», s prvo zo-bozdravmško ambulanto, gasilskim domom, šerifovim uradom in zaporom ter z nekaterimi zgradbami, ki izhajajo iz tistih čas.,v. V neposredni bližini Pereirovtga križa je «mehiški trg», kjer prodajajo po večini ročne izdelke mehiškega izvora. Bližina Mehike namreč pripomore, da živi v mestu veliko Mehikancev ali njihovih potomcev.
Obiskovalcem Los Angelesa tako rekoč obvezno pokažejo boulevard in znano kitajsko gledališče z odtisi stopal in dlani znameni-
tejših zvezdnikov filmskega sveta. Obiskali smo tudi Sunset boulevard, ki je več kilometrov dolga široka cesta, ter razkošne vile v Beverly Hillsu. Tu in tam smo se srečali z že zapuščenimi naftnimi vrelci, ki so s svojim «črnim zlatom» pripomogli k blaginji bolje povedano k razvoju tega mesta. Statistike ugotavljajo, da pride tu v poprečju po en avtomobil na dva prebivalca.
Zanimiv je tudi obisk «Farmers marketa», kjer je velikanska izbira ne le kalifornijskega sadja, pač pa tudi sadja iz drugih delov sveta. Ta market, ta trg, je nastal v 30 letih, ko so bili zaradi svetovne krize kmetje primorani sami prodajati svoje pridelke neposredno potrošniku. Tradicija se je nato nadaljevala in tako je še danes «Farmers market» velikanski trg za sadje in zelenjavo.
Ogledamo si še novo Opero ter trg pred njo in spomenik miru, ki ga upodablja golob nad človeštvom z napisom «Peace».
Popoldan je bil' glede programa — prost. In ta prosti popoldan smo posamezniki izkoristili za obisk Di-sneylanda. Drugi pa so si ogledali Marineland. Disneyland je velikansko otroško zabavišče, ki je oddaljeno nekaj kilometrov od mesta. Je kraj, ki ima stalno veliko obiskovalcev in čeprav je zabavišče namenjeno otrokom, je tu več odraslih kot otrok. Ni lahko opisati tega kraja, posebno če je obisk skrčen le na nekaj ur. Če bi si namreč obiskovalec hotel ogledati vse, bi potreboval več dni. In zato si je naša skupinica le bežno ogledala Disneyland s čolna «Adventureland». Srečala se je z vrsto divjih živali, od slonov do levov, nosorogov itd. Vse, kar je tu «živega», je seveda iz plastike in vse gibe tem živalim in zverem dajejo elektronske naprave, tako da ima človek vtis, kot bi bil nekje v pragozdu.
MILADIN ČERNE
(Nadaljevanje sledi)
reditelja (njegov predsednik je predsednik videmske pokrajine odvetnik Turello) je k vsebinski spremembi dosedanjih umetnostnozgodovinskih sestankov na deželni ravni spodbudilo stanje muzejev, pravzaprav nekakšna «muzejska kriza», ki jo čutijo predvsem muzealci v Italiji. Prav zato je tridnevno srečanje (svoj sedež je imelo v prostorih mehanografske-ga inštituta) potekalo v zrame-nju razmišljanj, analiz, ugibanj in predlogov predvsem italijanskih u-deležencev, medtem ko je bil delež tujih bolj informativen (oba avstrijska doneska), čeprav so tudi slovenski muzealci dodajali tehtne, brez retoričnih okraskov ozaljšane misli o stanju slovenskih muzejev, o novih prijemih v tradicionalnih pojmovanjih vloge mifzeja v človeški družbi, o bodočnosti, načrtih in posodobitvah (referirali so ravnateljica Narodne galerije iz Ljubljane, dr. Anica Cevčeva, ravnatelj Pokrajinskega muzeja v Mariboru, dr. Sergej Vrišer in ravnatelj Tehniškega muzeja Slovenije Marjan Vidmar).
Vsebina celotnega srečanja je bila osredotočena na obravnavo izhodišč, od časa do časa izpetim ponavljanjem mnogokrat povedanih resnic in ugotovitev, da muzej ne more ostati nekaj mrtvega, pač pa je ustanova, ki mora spremljati tudi življenje današnjega avtomobilskega človeka (sicer so prav italijanski govorniki pokazali na možnost, da bi se zaradi sedanjih italijanskih «ostrih» nedelj utegnil povečati obisk muzejev: vendar bi ta moral biti zavesten, ne pa izhod za silo v nedeljskem «dolgočasju»). Toda če se povrnemo k «muzejski krizi», potem ne more biti ta vselej v dejstvu povečanega ali zmanjšanega števila obiskovalcev muzejev, pač pa tudi v obstoju muzejskih ustanov, ki naj bi poleg zbiranja in čuvanja gradiva preteklosti, opravljale tudi raziskovalne naloge in pri svojem delu rabile različna sredstva osveščanja.
V	teh pogledih so prispevki slovenskih muzealcev, pa tudi predstavnika Hrvatske (dr. Kruno Prijatelj iz Splita) vnašali v polemična in kritična razglabljanja več luči in upov, da tudi sodobna družba ne zanemarja vloge muzejev in pozna njihov pomen.
V	zvezi s prireditvijo razstave Narodne galerije iz Ljubljane o vplivu furlanskega umetnostnega kroga na slovensko ozemlje, ki naj bi bila v Ljubljani leta 1975, bo morda uresničen predlog dr. Cev-čeve, naj bi se za td' priliko v Ljubljani pripravil znanstveni simpozij, ki naj bi umetnostno - zgodovinski vidik razstave razširil še na druga področja. Obravnava bi bila povsem nova, vendar ne le zanimiva, pač pa tudi potrebna v sedanjem sodelujočem vzdušju mejnih dežel med Jadranom in alpskim svetom. Politična akcija pred desetletji je vsekakor odprla pot znanosti, ki se kljub svoji proklamirani objektivnosti počasi osvobaja spon nekdanje nacional ne zaprtosti. Potreba bo še novih sestankov ne le zato, da se soočijo mnenja, da se rušijo nesporazumi, pač pa tudi zato, da se ljudje človeško spoznavajo.
Poročilo o videmskem srečanju muzejskih delavcev petih dežel bi bilo nepopolno. Če ne bi poudarili izrednih gostoljubnih prizadevanj prirediteljev, predvsem pa ravnatelja videmskega mestnega muzeja dr. Rizzija in drugih mestnih ter deželnih ustanov,
B. MARUŠIČ
DVE NOVI KNJIGI NA KNJIŽNI POLICI
«Kratko pismo dolgo slovo» ter zbirka «Prazni hribi»
Dve prevedeni deli: eno iz nemščine, drugo iz srbščine
Pri Državni založbi Slovenije sta v istem času izšli dve drobni knjižici, ki vsebujeta dvoje leposlovnih del. Ne gre za kaka velika dela, temveč le zanmivi tudi za slovenskega bralca.
Kratek roman nemškega pisatelja Petra Handkeja KRATKO PISMO DOLGO SLOVO ima skromno zgodbo. V prvem delu popisuje pisatelj blodenje mladega človeka po sodobni Ameriki, kjer išče svoje ljubljeno dekle. Potuje iz mesta v mesto, od hotela do hotela, se dolgočasi, zabija čas in poizveduje za dekletom. Potem sreča žensko s katero je imel ljubezensko razmerje ob svojem prejšnjem obisku Amerike pred tremi leti in preživi z njo nekaj časa na ameriškem podeželju. Potem pa se pojavi dekle, ki jo išče, da bi ga ubila. Toda svoje grožnje ne uresniči. Pomirita se in se mimo dokončno razideta.
Ta svojevrstna ljubezenska zgodba, ki pravzaprav malo govori o sami ljubezni, ki pa je vendar povsod pričujoča, nas seznanja s stiskami sodobnih mladih ljudi. Kaže nam njihovo beganje, neusta-Ijenost, hrepenenje, maščevalnost, pa tudi zmago razuma. Zanimiva je prav zaradi tega prikaza duševnih stisk in nastrojeni glavnega junaka, ki v prvi osebi pripoveduje svojo zgodbo. Sama zgodba pa je tako skromna, da
tisti, ki v leposlovnem delu pričakuje to, ostane nepotešen in nezadovoljen odloži knjigo. Kratko pismo, dolgo slovo je torej kratek moderen roman, moderen bolj po svoji vsebini, saj je klasičen po obliki. Nič posebnega ni. Je pa značilen za današnji čas in mlade ljudi. In zato ga je poučno vzeti v roke. Roman Kratko pismo dolgo slovo je prevedel Vital Kla-bus, opremila pa Miša Bernik.
Znani srbski pisatelj Antonije Isakovič slovenskim bralcem ni neznano ime. V slot enskem vre vodu smo namreč debili ze dve knjigi njegovtn vojnih norel. Pred seboj imamo tretjo knjigo Isakovičevih del v slovenščini, knjigo, ki nosi nostalgičen naslov PRAZNI HRIBI. Pisatelj je v svojih partizanskih zgodbah dosegel pravo mojstrstvo, saj je na docela originalen način oblikoval partizansko tematiko. Tej svoji tematiki in svojemu načinu pripovedi pa je Isakovič o-stal zvest tudi v sedanji drobni knjigi Prazni hribi. Tudi tu je v knjigo uvrstil deset novel, (ena od njih je prevedena iz rokopisa) ki večinoma vse govore o osvobodilnem boju, pravzaprav o ljudeh v njem. Vendar pa na te dogodke, na ljudi in njihove u-sode pesateli gleda že z današnjega stališča. Zato pravzaprav stoji sredi današnjega časa in se
ozira v preteklost ter prikazuje ljudi in odmev nekdanjih dogodkov v njih.
Ko smo poročali o prvih dveh Isakovičevih knjigah, zlasti o prvi. smo poudarili, da predstavlja njegovo pisanje pravcato prese nečenje Tudi v tej knjigi, zlasti za tistega, ki pisatelja ne pozna, učinkuje pisatelj malce šokantno. Pisateljeva pripoved je namreč izredno zgoščena in se navadno suče okoli majhnih, na videz nepomembnih, pa vendar usodnih dogodkov. Ljudje, ki se znajdejo v izjemnih situacijah, navadno reagirajo tako, da je to njim v škodo, zato so to na vadno zgodbe s tragičnimi konci. Pripoved pa je tako zgoščena in tako nabita z elementarno močjo, da mora bralec aktivno sodelovati pri branju in v to vložiti nekaj miselnega napora. To ak tivno sodelovanje pa se bralcu poplača. Isakovideve novele so. čeprav majhne, pravcate drobne umetnine in pomenijo originalen prispevek k literaturi s tematiko osvobodilnega boja, o katerem je v knjigi sorazmero-ma malo govora, dejansko pa pogojuje celotno zbirko vseh desetih novel.
Novele Antonija Isakoviča je prevedel Janez Gradišnik, knjigo pa je opremila Nadja Furlan.	Sl. Ru.
ČETRTEK, 20. DECEMBRA 1973
ITALIJANSKA TELEEVI71.*/1 PRVI KANAL
9.30 - 11.30 Šola
12.30	Poljudna znanost Nacionalizem v Evropi
12.55 Sever kliče Jug
Sindikati so zahtevali nova sredstva za večje produktivne naložbe na Jugu. Hkrati so mnenja, da bi bilo treba pogodbe ne probleme reševati na Jugu z večjo prizadevnostjo. In to ne velja le za velike vsedržavne delavske organizacije, pač pa tudi za posamezna podjetja. Tudi kar zadeva selitev oddelkov podjetij na Jug, je bil že govor. V delavskih krogih so se že oglasili tudi tisti, ki so pripravljeni nekaj odstopiti od svojega, da bd se ublažila brezposelnost Juga. S tem bi se namreč rešilo tudi vprašanje prevelikega dotoka z Juga na Sever in s tem bd se ublažila dušitev razmer v industrijskem trikotniku Milan - Turin - Genova
13.30	DNEVNIK 14.10 Ital. kronike
15.00	- 17.00 Šola
17.00	DNEVNIK
17.15	Program za otroke
17.45	Program za mladino Planet dinozavrov
18.15	Dragi, ihtavi «Braccio di Ferro»
18.45	Poljudna znanost Moda in družba
19.15	Ital. kronike
Danes v parlamentu in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.45	Sindikalna tribuna CISL — Confindustria
21.15	Glasovi za tri velike
Nocojšnja oddaja opernih pevcev je zaključna oddaja skladb treh velikih opernih ustvarjalcev in sicer Donizettija, Bellinija in Puccinija
22.30	DNEVNIK Vremenska slika
DRUGI KANAL
| 18.15 Protestantizem
Današnja oddaja je namenjena protestantski verski skupnosti v kraju Villa S. Sebastiano v pokrajini Aquila v Abruzzu. Oddaja bo prikazala zgodovinski razvoj te verske skupnosti, ki so jo ustanovili italijanski izseljenci, ki so se iz Amerike vrnili v svoje kraje in postali nekakšni laični lektorji sv. pisma.
18.30	VIR ŽIVLJENJA
Tedenska rubrika judovske kulture
18.45	športne vesti
19.00	Sedem morij TIHI OCEAN
20.00	Ob 20. uri
20.30	DNEVNIK
21.00	Slikanice
21.15	RISCHIATUTTO
Nagradno tekmovanje, ki ga vodi Mike Bongiorno
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
9.35 Šola
Jesen na vasi, Balet, Od Sutjeske do Gatskega polja
17.20	Šolska TV Nova matematika
17.40	Iz slovenske književnosti
Simon Jenko: JEPRŠKI UČITELJ 18.05 Obzornik 18.25 Shane — serijski film
19.15	Delavska tribuna
Osma oddaja iz cikla «Delavska TV tribuna» prihaja iz zagrebškega TV - centra. Obravnava pa razmerje sil pri odločanju. V njej se bomo seznanili z načinom pripravljanja, sprejemanja in izvajanja sklepov v kolektivu. Prav tako bo govor o tem, kako pripraviti material za obravnavo na zasedanju’ delavskega sveta ali na kakem drugem samoupravnem nivoju. Delavec namreč ne more biti enakopraven part-l^ner strokovnjaku, če ta pripravi material kot ga pripravlja zase, ne pa v smislu celotnega kolektiva. Naloga samoupravljanja ni le v zaključni fazi v formalnem glasovanju, pač pa tudi v pripravljanju materialov za zasedanje. O teh in podobnih problemih bo govoril delavec Djuro Rašeta
19.45	Barvna risanka
20.00	DNEVNIK
20.40	Monitor Upokojenci
21.30	Turgen ev OČETJE IN SR40VI
Barvna nadaljevanka «Očetje in sinoči» v štirih nadaljevanjih je pripravila družba BBC, seveda po romanu I. S. Tur genjeva. Ta roman, ki spada v rusko klasiko, je izšel pred 110 leti in je prava podoba tedanjih idejnih tokov v Rusiji Spopad med «očeti» in «sinovi» je prikazan kot spopad med dvema generacijama, od katerih se ena še oklepa starih iz ročil. nova pa drzno veruje v znanost in njeno moč. Ruski klasik Turgenjev je v svojem delu izklesal like izjemnih razsežnosti, ki so postali celo sinonimi za razne družbene in psi haloške pojave. Ni naključje, da je Turgenjev s tem svojim romanom opozoril nase Evropo in svet in postal prvi ruski pisatelj, ki je prodrl v svet
22.20	Poročila
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
20.00	Risanka
20.15	TV DNEVNIK
20.30	«18-letnik na soncu»
22.00	Artisti iz Indije
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba: 11.35 Slovenski razgledi; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost prireditve; 18.30 Umetniki in občinstvo;
19.10	Božanska komedija; 19.25 Program za najmlajše; 20.00 Šport; 20.30 Shakespeare-Župan-čič; «Othello»; 22.35 Zabavna glasba.
TRST
12.10	Plošče; 14.30 Deželne kronike; 14.45 Tretja stran; 15.10 Pisan spored; 19.30 Deželne kronike.
KOPER
6.30,	7.',, 12.30, 14.30, 16.30.
17.30,	18.30, 20.30 Poročila: 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Jutranja glasba; 9.00 Glasbena gale-
n; 10.00 Z nami je...; 10.10 Oddaja za otroke; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Turistične beležke;
15.10	Operne arije; 15.40 Oddaja za šolarje: 17.00 Mladinski klub;
17.45	Portreti; 18.00 Ob juke bo-xu; 19.00 Mlade skladbe velikih mojstrov; 20.00 Glasba v večeru;
20.45	Orkestri v noči; 21.00 Radijski oder; 22.35 Slovenski solisti: pianistka Dubravka Tomšič.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 21.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba- 8.30 Popevke; 9.15 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 11.30 Četrti spored; 13.00 Glasbeno-govorni spored; 14.45 Radijska nadaljevanka «Madre Cabrini»; 15.10 Program za mladino; 16.00 «Sončnica»; 17.05 Popoldanski spored: 17.30 Program za otroke; 18.00 Radijske kronike naše bodočnosti; 18.45 Sindikalno-ekonomska panorama; 19.20 Nove ital. pesmi; 19.50 Božični motivi v glasbi; 20.20 Ponovno na sporedu z Marchesi jem; 21.15 Sindikalna tribuna; 21.45 Fantastične znanosti.
II.	PROGRAM
7.30,	8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 8.40 Kako in zakaj?; 8.55 Orkestri; 9.10 Pred nakupi; 9.50 Radijska nadaljevanka; 10.10 Pesem za vsakogar; 10.35 Na vaši strani; 12.40 Glasbeno-govorni spored; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče; 15.40 Glasbeno-govorni spored; 17.30 Posebna reportaža; 17.50 Telefonski pogovori; 19.55 Orkestri; 20.00 Plošče.
III.	PROGRAM
10.00 Koncert; 11.40 Nabožni motivi v glasbi; 12.20 Sodobna ital. glasba; 13.00 Glasba skozi čas;
15.10	Blochove skladbe; 16.15 Plošče resne glasbe; 17.20 Strani iz albuma; 18.00 Francoske popevke; 18.20 Lahka glasba; 19.25 Berliozova opera «Benvenuto Cellini»; 22.30 Glasba po željah.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila; 6.50 Na današnji dan; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola:	Vremenske
tvorbe; 9.35 Iz glasbenih šol: Tol-min-Piran; 10.15 Po Talijinih poteh; 11.15 Z nami doma in na poti; 12.10 Operetni zvoki; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe; 13.30 Priporočajo vam...;
14.10	S. Rozman: Trije muzikanti;
14.40	Med šolo, družino in delom;
15.40	Sopranistka Gundula Jano-witz; 16.00 «Vrtiljak»; 16.40 Naš podlistek — H. Golširi: Nedolžnost; 17.10 Simf. koncert; 18.00 Aktualnosti; 18.15 Plesni orkester; 18.30 Iz kasetne produkcije;
18.45	Naši znanstveniki pred mikrofonom; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Ansambel M. Sepeta; 20.00 Večer domačih pesmi; 21.00 Nobelovec Salvatore Quasimodo;
21.40	Glasbeni nokturno; 22.15 Orgelska glasba; 23.00 Pri tujih radijskih postajah: 23.30 Popevke.
SPORT SPORT SPORT
20. decembra 1973
NOGOMET
PO ZMAG! NAD GRKI S 4:2 V ATENAH
ZDAJ PRED JUGOSLOVANI LE ŠE MOŠTVO ŠPANIJE
Za «piove* so bili strelci Bojevit, Karasi (2) in Srnjak - Avtogol Katalinskega Odločilni gol padel v zadnjih sekundah tekme ■ Tekma s Španci bo verjetno v Rimu
MUCANJE
SMUK V ZELI AM SEEJU ZA SP
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 19. — V zadnji kvalifikacijski tekmi za svetovno nogometno prvenstvo je danes jugoslo vanska nogometna reprezentanca Atenah pred okrog 10.000 gledalci zasluženo premagala Grčijo s 4:2 (2:2) in si priborila pravico, da za udeležbo za svetovno prvenstvo ponovno pomeri s Španijo na nevtralnem igrišču (verjetno v Rimu) Španci so namreč odbili predlog Jugoslavije, da bi srečanje igrali v Atenah.
Tekma se je pričela z zelo počas nim tempom, posebno Jugoslovani so v začetku igrali zelo živčno in so delali napake. Kljub temu so že po 10. minutah igre vodili z 2:0.
Prvi je zatresel mrežo Bajevič v 12. minuti po izrednem predložku Džajica (z levega krila). Bajevičev strel z glavo je odbil vratar. Žogo je Petkovič z glavo ponovno podal Bajeviču, ki jo je poslal v mrežo. To je bilo 1:0 za Jugoslavijo.
Samo štiri minute kasneje je bilo že 2:0. Strelec je bil tokrat Karasi na predložek Petkoviča.
Potem so Jugoslovani nekoliko po
LESTVICA	7.	SKUPINE			
Jugoslavija	4	2 2	0	8: 5	6
Španija	4	2 2	0	7: 4	6
Grčija	4	0 0	4	5:11	0 •
pustili, kar se jim je maščevalo m v 34. minuti, ko je Domazos z o-strim strelom iz šestnajstmetrovke zmanjšal rezultat na 2:1.
V	40. minuti je zahodnonemški sodnik Tschentszer izključil Baje-viča zaradi napada na Glezosa v trenutku ko ta ni imel žoge.
Ob koncu prvega polčasa (v 40. minuti) je Katalinski vrnil žogo vratarju Mariču kar pa ta ni opazil in žoga je obsedela v mreži. Rezultat je bil 2:2.
V	drugem polčasu je Šurjak zamenjal Jerkoviča, Petrovič pa Dža-jiča. Zamenjava je bila koristna. Že v 62. minuti je Šurjak izkoristil gnečo pred vrati in povečal rezultat na 3:2.
Odločitev je padla v zadnji minuti igre, ko je Karasi z ostrim strelom iz gneče presenetil vratarja.
Jugoslovani so zasluženo zmagali z dvema goloma razlike, kar jim daje pravico do odločilne tretje tekme s Španijo na nevtralnem terenu.
Zmaga nad Grki, ki so se hrabro borili, je rezultat izredno požrtvovalne in boljše igre Jugoslovanov.
Grki z Jugoslovani nimajo sreče. Že 39 let jih niso premagali.
Jugoslovansko moštvo je igralo v naslednji postavi: Marič, Buljàn, Hadžiabdič, Pavlovič, Katalinski, Jerkovič (šurjak), Petkovič, Kara-
si, Bajevič, Ačimovič, Džajič (Petrovič).
B. B.
PORT AU PRINCE, 19. - V zadnji tekmi srednjeameriške kvalifikacijske skupine svetovnega nogometnega prvenstva 1974 je Mehika premagala Haiti z 1:0. Haiti se je kljub porazu uvrstil v finalno skupino svetovnega prvenstva.
Končna lestvica te skupine je namreč taka: Haiti 8, Trinidad in Tobago ter Mehika 6, Honduras 5, Gvatemala 3, Nizozemske Antilje 2.
Vodstvo Triestine poverjeno Monciniju
Sandro Moncini je od včeraj edini odgovoren, skupno s trenerjem Cergolijem, za prvo ekipo Triestine, ki nastopa v italijanski C ligi. Na tem položaju bo ostal dokler ne bodo izvolili novega vodstva tržaškega tretjeligaša. Občni zbor bi moral biti p» volitvah predsednika novoustanovljene finančne družbe, ki naj denarno podpirala ekipo. Kaže,
MONTEVIDEO, 19. — Urugvajska )gometna zveza je vsem svojim >gometašem prepovedala, da bi pred prihodnjim svetovnim nogometnim prvenstvom odšli igrat za tuje klube v druge države.
SINOČI V TRSTU
Seja ZSŠDI
Sinoči se je sestal v Trstu izvršni odbor Združenja slovenskih športnih društev, ki je na svoji seji med drugim izvolil tudi delegata za izvršni in glavni odbor SKGZ. Izvoljena sta bila Boja Brezigar in Ra-divoj Pečar.
HOKEJ NA LEDU
V Ortiseiu je sinoči v hokeju na ledu Gardena premagala Bolzano z 2:1.
Zadar — Industromontaža	107:77
Olimpija — Bosna	65:68
Metalac — Beograd	61:62
Lokomotiva — Rabontički	74:72
Tekma Borac — Željezničar	bo na
sporedu danes.
MOTOCIKLIZEM
Italijanski navijači gredo za Agostinijem na Japonsko
BOLOGNA, 19. — Večja skupina italijanskih navijačev bo odpotovala na Japonsko, da bi sledila prvim nastopom dirkača Giacoma Agostini ja, ki bo odslej tekmoval za japonsko hišo Yamaha.
MIAMI BEACH, 19. — V okviru teniškega tekmovanja za «Pokal Sunshine» v Aliami Beachu, na katerem nastopajo igralci pod 18. letom starosti, je Italija premagala Kolumbijo z 2:0.
Annemarie Proll-Moser izpolnila pričakovanja
Italijanka Giordanijeva na odličnem četrtem mestu
ZELL AM SEE, 19. — Avstrijka Annemarie Proli - Moser je zmaga la v Zeli am Seeju v ženskem smuku, veljavnem za svetovni pokal. Tako je potrdila, da je v tej smučarski disciplini tudi letos skoraj nepremagljiva.
Presenetila je Italijanka Giordanijeva, ki se je uvrstila na odlično četrto mesto. Silvestrijeva, ki je v včerajšnjih «no stop» vožnjah presenetila z drugim mestom, je bila danes šele dvajseta, Tissotova, ki je bila včeraj peta, pa je bila danes šele štirinajsta.
Slabo se je odrezala tudi Kanadčanka Betsy Clifford, ki je v včerajšnjih «no stop» vožnjah zabeležila najboljši čas, danes pa je prispela na cilj z več kot dve sekundi slabšim časom od zmagovalke in je bila šele osma.
Lestvica današnjega smuka:
1.	Annemarie Proli (Av.) 1’28”S8
2.	Wiltrud Drexeì (Av.)	1’30”04
3.	Marie T. Nadig (Švi.) 1’30”29
4.	Claudia Giordani (It.)	r30”45
5.	Ingrid Gfdlner (Av.)	1’30”65
6 Jaqueline Rouvier (Fr.) 1’30”69
8.	Betsy Clifford (Kan.) 1’30”99
9.	Rosi Mittermaier (ZN) 1’31”41
10.	Michele Jacot (Fr.)	1’31”69
11.	Traudì Treichl (ZN) 1’31”83
12.	Marianne Ranner (Av.) 1’31”83
13.	Hanny Wenzel (Liecht.) 1’32”14
14.	Cristina Tissot (It.)	1’32”15
15.	Athy Kreiner (Kan.) 1’32”17
PLAVANJE
SKOK V PROFESIONALIZEM
Shane Gould po sledeh Marka Spitza
SYDNEY, 19. — Avstralka Shane Gould je sledila zgledu ameriškega plavalca Marka Spitza in je opustila svoj status amaterke.
Za vsoto 30 milijonov lir bo odslej delala reklamo za kopalne obleke, ki jih izdeluje neka ameriška tovarna.
KOŠARKA
TEDENSKI PREGLED
Naša moštva se uveljavljajo tudi v članskih kategorijah
Polet je med mladinci odigral eno svojih najboljših tekem
PROMOCIJSKO PRVENSTVO I kategorijah se začenjajo naše ekipe
1 le uveljavljati.
V nedeljski «clou» tekmi je Liber-
Tudi Kontovel je osvojil prvi točki v tem prvenstvu. Naši košarkarji so prepričljivo premagali ekipo Vil-lesse z lepo in odločno igro. Mnenje Adrijana Zavadlala, ki je v tej tek' mi dosegel kar 26 točk: «Zmagali smo zasluženo, saj smo igrali lepo in samozavestno. Čeprav sva s Petrom Starcem dosegla največ košev, mislim, da je bila zmaga zasluga celotne ekipe. Med mladimi se je, na primer, Henrik Lisjak, dobro u-veljavil. Vsi so pripomogli k zmagi.»
Do sedaj je Kontovel odigral le dve tekmi: eno je zgubil (proti Sa-gradu), v eni pa zmagal (proti Vil-lessam). Nedvomno je to spodbuden začetek za naše košarkarje in za našo košarko sploh. Tudi v članskih
Vsem naročnikom Primorskega dnevnika brezplačno revija DAN
7. Brigitte Totschnigg (Av.) 1’30”87	________________
....................................iiiniiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,U|,l,,ll|,|I||I|„l||||,|||l|mi,1„„„|l|,i„|,I,|,„ll,l,l,lllllll|lllnlI|nini|IIIIIHIIIIIIII|||I|||Iini|(||||II(||||||m|I||||II1(
SMUČANJE
V ČRNEM VRHU
V nedeljo veleslalom SOKK Devin-Štivan
Mladi
smučarski krožek razvija živahno dejavnost
KOŠARKA
V 1. JUGOSLOVANSKI LIGI
Nepričakovan poraz Olimpije
nd
V včerajšnjem kolu 1. Jugoslovanske zvezne košarkarske lige so dosegli te rezultate:
Partizan — Jugosplastika	76:73
Crvena zvezda — Radnički	101:95
Smučarski odsek kulturnega krožka Devin-štivan zaključuje s tekmovanjem v veleslalomu dne 26. t. m. v Lomeh pri Črnem vrhu nad Idrijo svoj prvi smučarski tečaj. Tečaja, ki je trajal pet nedelj, se je udeležilo poprečno 10 tečajnikov in to izmenično, zaradi omejitve prometa ob nedeljah.
Društvo je v Črnem vrhu postavilo svojo vlečnico, ki je v tem kratkem času že pokazala svojo koristnost. «Učenci» so se nemoteno učili, saj na terenu ni bilo vrveža, kot je navadno ob drugih vlečnicah in tudi dolgih vrst ni bilo treba čakati. Da letošnja zima ni naklonjena smučarjem, ne bi smeli trditi za ta' Ódsek, saj so smučali vseh pet nedelj. In kot kaže bo snega dovolj tq$ za praznike.
Kot smo že-omenili, je v veliko napoto nedeljska omejitev prometa, saj so bili izleti v črni vrh programirani le z osebnimi vozili. Ta od-
sek šteje 30 članov in je pokazal v tem kratkem obdobju veliko živahnost. Tovarna Elan je ponudila s popustom svoje artikle in to je polovica članov izkoristila. Predvajali so tudi film o italijanski smučarski šoli. Na žalost pa je film, ki ga je obljubila tovarna Gar-mont odpadel in skušali ga bodo predvajati februarja.
V društvu vlada precejšnja radovednost in obenem nestrpnost glede prvega tekmovanja, saj bodo vsi prvič tekmovali. Proga bo dolga 300 m s 40 metri višinske razlike, imela bo 20 + 2 vratci in bo načrtana kot veleslalom ter bo imela, v sredi nekaj vratič v kot pri slalomu. Spusta bosta dva, tako da se bo moral zmagovalec res odlikovati. Ob tej priložnosti,' si bo društvo nabavilo kronometer in zastavice za vratca. Tekmovanja se bodo lahko udeležili tudi nečlani. Prijave sprejemajo odborniki društva.
NOGOMET
V mladinskem prvenstvu
Po jesenskem delu lige Koper na vrhu lestvice
Presenetljivi Jadran ■ Izola razočarala
tas iz Trsta (kar v gosteh) premagal močno peterko POM iz Tržiča. Libertas je s to zmago dokazal, da je najresnejši tekmec za prestop v višjo ligo.
IZIDI 4. KOLA Kontovel — Viilesse 70:58, Libertas Trst - POM 65:53, CGI - Libertas
Barkovlje 64:56, Itala 71:70, počitek: Bor. LESTVICA
Sagrado
Libertas Ts	2	2	0	142	116	4
CGI	3	2	1	208	185	4
Itala	2	2	0	153	134	4
POM	3	2	1	181	168	4
Sagrado	4	2	2	260	260	4
Kontovel	2	1	1	120	121	2
Bor	3	1	2	208	219	2
Lib. Barkovlje	4	1	3	220	249	2
Villesse	3	0	3	198	238	0
Končan je jesenski del tekmovanja v mladinski ligi nogometne podzveze Koper. Spomladi bodo o-digrali še zaostalo tekmo Transport - Piran.
Prvo mesto je zanesljivo osvojila ekipa Kopra, ki je vsa srečanja odločila v svojo korist, le v derbiju je igrala neodločeno z mladinci Izole. Lanskoletno delo trenerja Turčinoviča, ko je ustvarjal mladinsko ekipo Kopra in letošnje delo trenerja Ivankoviča je pripeljalo mladince Kopra do prvega mesta Superiornost mladincev Kopra je razvidna tudi iz razlike v danih in prejetih zadetkih.
Nepričakovano so drugo mesto osvojili” mladinci Jadrana iz Dekanov. Tretje mesto je popolnoma zasluženi osvojil Tabor s svojo dinsko ekipo, verjetno bi bili bol plasirani, če ne bi v finišu prvenstva nastopali brez svojih dveh najboljših mladincev Kariša in Pirjevca, ki sta nastopila za člansko moštvo.
Majhno razočaranje pa je četrto mesto Izole, v opravičilo pa ji moramo zapisati, da so pred jesensko sezono zamenjali skoraj celo gene racijo mladincev.
Razvrstitev ostalih ekip je realna. Lestvica po jesenskem delu:
Koper	10	9	1	0	44	5	19
Jadran	10	8	0	2	26	9	16
Tabor	10	7	1	2	44	12	15
Izola	10	7	1	2	26	7	15
Komen	10	6	1	3	20	11	13
Branik	10	6	0	4	30	14	12
Piran	9	3	0	6	14	23	6
Proleter	10	2	0	8	10	29	4
Hrvatini	10	2	0	8	11	52	4
Pivka	10	1	0	9	6	39	2
Transport	9	1	0	8	5	38	2
R. VELIČ
ODBOJKA
V PRVENSTVU MLADINCEV
Tudi Breg klonil ekipi Bora
3:0
Jugoslovanski nogometaši v napadu pred grškimi vrati
Bor - Breg (15:7, 15:3, 15:4)
BOR: Kodrič, E. Kralj, šiškovič, Nadlišek, Košuta, Požar, Žerjal. BREG: Mauri, Slavec, Lazzari, V.,
F. in D. Žerjal, Petaros.
SODNIK: Bertocchi.
V zadnji tekmi prvega dela pr-ventva so mladinci Bora gladko premagali svoje sovrstnike od Brega. Zmaga Bora v tem slovenskem derbiju ni bila seveda nikoli v dvomu, saj je Bor najmočnejša šesterka tega prvenstva. Nasprotno, pa ima Breg v svoji ekipi večinoma še začetnike. Ti pa zaslužijo vso priznanje, saj so se upirali Tržačanom z veliko borbenostjo in poletom.
Za Borovce je bila ta tekma v bistvu le koristen trening. Poskusili so s hitro igro in so pokazali tudi več lepih akcij.
Prvenstvo bodo zdaj prekinili za praznike, prvo povratno kolo pa bo na vrsti 8. januarja.
................ MIG
!» * »
V nadaljevanju odbojkarskega- prvenstva mladink je sinoči v Trstu, na stadionu «1. maj» Breg premagal Bor z 2:1 (15:10, 13:15, 15:8).	,
PRIHODNJE KOLO (23. 12.) Kontovel — POM Tržič (11.00), Sagrado — Bor (11.00), Libertas Trst — Itala, Libertas Barkovlje — Villesse. Počitek: CGI.
OCENE P. d.: Peter Starc (K) 2, Adrijan Zavadlal (K) 1.
SKUPNO: Kapič (B) 5. P. Starc (K) 4, Barazzutti (B) 2, A. Zavadlal (K), Vatovec (B), B. Daneu (K), Hrvatič (B) po 1 točko.
MLADINCI
Polet je ponovno odigral eno svojih boljših tekem. Ni pa zmagal. Že to dejstvo zgovorno kaže, da je mladinsko prvenstvo zelo težko in so vse ekipe dobro pripravljene. Openski košarkarski delavec Uči Dolenc je bil po tekmi navdušen: «Ne glede na poraz me je tekma povsem zadovoljila. Fantje so igrali požrtvovalno in so me zadovoljili. Hotel pa bi pristaviti, da je mladinsko prvenstvo dosti težje od prvenstva 1. divizije in predstavlja trenutni položaj naših košarkarjev pri dnu lestvice prav takšen uspeh kot tretje mesto v 1. diviziji.»
V osrednjem srečanju tega kola je Italsider premagal Patriarco iz Gorice in je tako sam brez poraza na vrhu lestvice.
IZIDI 7. KOLA
Tigers GO — Polet 84:80, Italsider — Patriarca 78:71, Lloyd Adriatico — Servolana 88:62, Itala — Arte B 57:47. Počitek: Arte A. LESTVICA
Italsider 12, Patriarca 10, Lloyd Adriatico 8, Arte A in Tigers 4, Polet, Arte B, Itala 2, Servolana 0. PRIHODNJE KOLO (22. 12.) Patriarca - .Polet J@jyffiL~Acte B — Tigers, Servolana — Itala, Arte A — Italsider, počitek: Lloyd Adriatico.
OCENE P. d. : Adrijan Sosič (P)
2, Edi Sosič (P) 1.
SKUPNO: A. Sosič 5, Gantar 4,
E. Sosič in Daneu 2, Jugovič, Kraus in Guštin po eno točko.
NARAŠČAJNIKI
Kontovel je doživel svoj najhujN poraz v tem prvenstvu proti še nepremaganemu Interju 1904. So igrali Kontovelci tako slabo? Nikakor ne! Inter 1904 se je letos zares razigral in nd ga nasprotnika, ki b! se mu lahko postavil po robu. Torej ne gre oceniti splošno zadovoljivega nastopa Kontovelcev v tem prvenstvu s tem visokim porazom.
Tudi Bor se ni mogel izogniti porazu s Centro Giovanile Studenti. IZIDI 6. KOLA
Inter 1904 - Kontovel 145:32, CGS — Bor 61:22, Ricreatori — Lloyd Adriatico 88:37.
LESTVICA Inter 1904	6	6	0	646	165	12
Ricreatori	6	5	1	502	242	10
CGS	6	3	3	244	312	0
L. Adriatico	6	2	4	229	465	4
Kontovel	6	2	4	221	495	4
Bor	6	0	6	176	476	0
PRIHODNJE KOLO (22. 12.)
Bor — Inter 1904 (19.00), Kontovel — Ricreatori (23. t. m. ob 9.15), Lloyd Adriatico — CGS.
OCENE P. d.: Bufon (B) in Ukmar (K) 2, Perini (K) in Race (B) l.
SKUPNO: Race (B) 8, K. Starc (K) 5, I. Starc (K), Nabergoj (K), Čuk (K) 4, Mazzucca (B) 3, Ukmar (K) in Perini (K) 2, čok (B) in Koren (B) po eno točko.
b. 1.
ŠD BREG sklicuje v soboto, 22. decembra 1973 v prostorih občinske telovadnice svoj
8. REDNI OBČNI ZBOR s sledečim dnevnim redom:
L Poročilo predsednika;
2.	Poročilo namestnika tajnika;
3.	Poročilo blagajnika;
4.	Poročilo predsednika nadzornega odbora ;
5.	Poročilo gospodarja;
6.	Volitev novih članov;
7.	Diskusija bt razno
NOGOMET
ZttRICH, 19. — Glasnik mednarodne nogometne zveze je danes izjavil, da bo ta organizacija razpravljala o povratni kvalifikacijski tekmi za SP čile — SZ 5. januarja prihodnjega leta in bo tedaj zavzela dokončno stališče.
KONJSKI SPORT T' f ’.
V Lipici bodo v soboto, 22. t.m. svečano piredali v uporabo novo pokrito jahalnico. Ob tej priložnosti bo na sporedu prikaz dresure.
* t f
fi ### P fé#
I ? f r
IJLr

4	/
4 >* f
sSsik .AtLii» s» .;
y s
* » 1
% T p ^

homovel se razvija v vidno slovensko zamejsko košarkarsko središče. Istoimensko društvo iz tega kraia todl trpncH» ^\eklp’po™emten Prispevek za ravzoj te igre v zgornji tržaški okolici pa sta doprinesla tudi trenerja Stojan Kofol (zadaj levo) in Peter Starc (zadaj desno), ki ju vidimo na sliki skupno z najmlajšo ekipo ŠD Kontovel
SPECTATOR:
MAFIJA
VČERAJ in DANES
Prišel je bil, da bi ustvaril novo strukturo v organizaciji tihotapstva mamil, to je, da bi iz Sicilije naredil čvrsto mostišče za prevoz iz Orienta v Ameriko. Iz «obrtniške» faze naj bi Sicilija prešla v «industrijsko» fazo tihotapljenja. Gangsterji povratniki Iz Amerike (Coppola in podobni) naj bi bili vodilni kader. Nasprotno tistemu, kar trdi novinar Winchell, Bananas ni bil sprt z Magaddinom iz Buffala. Omenjeni Steve Magaddino je samo eden izmed članov družine Magaddino iz Castellmara di Golfo. Doma sta stari Gaspare Magaddino, ki je star 73 let in njegov sin Giuseppe Magaddino, ki je star 30 let in bo postai Bananasov adjutant. Tisti v Buffalu s farmo v bližini kanadske meje pa bo služil kot etapa za prevoz mamil iz ZDA v Kanado In obratno. Bananas je nekajkrat imel sestanke z Gencom Russom, šefom celotne mafije na Siciliji. Povezal ju je Sorge, ki je iz Mussomelija, kjer živi «gospodar» Genco. Bananas je od 1957. leta naprej dvakrat ali trikrat prepotoval ocean.
Ob koncu 1964. leta je Bananas torej po inscenirani ugrabitvi premestil pretežni del svoje dejavnosti na Sicilijo.
1. avgusta 1965, ko je bil Izvršen veliki udar (aretacije Coppole, Genca Russa Itd.) je imela italijanska policija na seznamu kot glavno, veliko ribo Bananasa, ki naj bi bil omenjeno noč v Taormini na določenem naslovu, toda, žal, pravočasno je bil izginil in to je bilo veliko razočaranje za policaje pri takšni zgodovinski nalogi. Zadovoljiti so se morali z nekim izmed
njegovih adjutantov, Rosariom Vitalitdjem. Da je Bananas v Italiji, na Siciliji, in to v Taormini, o tem je dostavila informacijo ameriška federalna policija FBI. Kam je spet izginil?
Velika skupina italo - ameriških gangsterjev, prijeta 1. avgusta in naslednje dni, je zaprta v jetnišnici Ucciardone pri Palermu, kjer omenjeno gospodo, v večini gangsterske in mafijske starce, intenzivno zaslišujejo.
In že smo v decembru 1965. Tega dne je v Palermu doktor Madia, policijski inšpektor, ki vodi preiskavo proti gangsterjem, članom mafije v tej aferi, izročil javnemu tožilcu doktorju Sca-glioneju nov dosje o rezultatih preiskave, oziroma razširil je krog direktno vpletenih. Poleg že identificiranih in po večini aretiranih je bila s preiskavo ugotovljena krivica še nove osmerice. Poglejmo njihova Imena:
1.	Giuseppe Sonano, to je Joe Bananas, iz Castellmara dl Golfo, ameriški državljan, katerega bivališče je neznano.
2.	Raffaele Quasarano, Bananasov zet, star 55 let, rojen od sicilijanskih staršev v Detroitu (ZDA), znan kot gangster pod imenom James Quasimone.
3.	Giovanni Bonventre, star 64 let, rojen v Castellmare d: Golfo, toda mnogo let je preživel v Ameriki, odkoder se je vrnil v svoj rojstni kraj 1963. leta. V ZDA je bil velikokrat aretiran in kaznovan zaradi gangsterske dejavnosti. Bil je eden izmed vrhunskih gangsterjev, kar dokazuje tudi njegova prisotnost na zasedanju gangsterskega «kongresa» v Apalachinu 14. novembra 1957. Boss Bonventre je zapustil ZDA in prišel na Sicilijo, ker se je bal nekega obračuna.
4.	Camillo Galante, star 53 let, rojen v New Yorku od star šev Sicilijancev, bolj znan v gangsterskem okolju pod imenom Carmine Galante. Bil je mnogo let desna roka Alberta Anasta-sie, šefa Murder Ine. Je specialist za transport in razpečevanje mami] na drobno. Galante je že od 1958. leta v ječi, obsojen zaradi mamil, prijet pa je bil skupaj z glavnim bossom Vitom Genovesejem.
5.	John Priziola, star 72 let, rojen v Palermu, z bivališčem
v ameriški državi Michigan.
6.	Vito Vitale, rojen v Castellmaru di Golfo, ki je bival do 1961. leta v Rimu, kjer je tega leta tudi umrl v 76. letu življenja.
7.	John Di Bella, rojen v Montelepru na Siciliji, umrl v New Yorku v starosti 73 let aprila 1961,
8.	Salvatore Lucania, to je famozni Lucky Luciano, iz Lercara Fridi pri Palermu, umrl v Neaplju v starosti 65 let.
In trije pokojniki torej. Toda nujno je razširiti zadevo tudi nanje, ker bi bila sicer preiskava nepopolna' in bi ne bilo vse jasno, če bi tako ne storili. Ugotovljeno je bilo torej prav tisto, kar so nenehno ugibali: Lucky Luciano je bil vpleten v tihotapljenje mamil.
če odštejemo tri mrtve in enega v ameriški ječi, ostane četverica. Omenjeno četverico je treba šele najti, v Ameriki ali na Siciliji, oziroma v kakem drugem delu sveta. Nedvomno je izmed vseh najpomembnejši Joe Bananas.
Javni tožilec v Palermu dr. Scaglione je takoj izročil dosje preiskovalnemu sodniku sodišča v Palermu doktorju Aldu Vigneriju, ki je podpisal naloge za aretacijo četverice, ki so od osmerice živi in na prostosti.
No, izmed njih so v Italiji našli samo enega, to je Gio-vannija Bonventra, pa je tudi on zdaj v družbi preostalih v jet-nišnioi Ucciardone.
20. decembra 1965 je prispel v New York dr. Aldo Vigneri, preiskovalni sodnik iz Palerma. Namen njegovega prihoda je jasen. Italijanski tisk je poudaril:
Prvič je neki italijanski preiskovalni sodnik prišel v ZDA in loco, da bi zbral gradivo za obtožnico proti osebam, ki so jih do včeraj imeli v mednarodnem kriminalu za nedotakljive. S tem se je končno zožil obroč okrog enotne sicilijansko - ameriške mafije.
Dr. Vignerl je zahteval, naj v New York pripeljejo Joeja Valachija, ki je v jetnišnici v državi Maryland, da bi ga lahko direktno zaslišal o mafiji ali organizaciji Cosa nostra na splošno, a o slehernem posamezniku iz skupine mamil pa še posebej.
V dosjejih preiskave, opravljene v Palermu, je na stotine gangsterskih imen in nešteto podrobnosti, o katerih lahko poda prav Valachi podrobnejša obvestila.
Dr. Vigneri bo razen tega uredil tudi sodelovanje s FBI, predvsem, da bi prijeli tiste iz afere, ki jih še niso bili prijeli! a bi utegnili biti v ZDA. FBI naj bi povečal napore, da bi se dokopali bo Bananasa. V ta namen so zahtevali tudi pomoč Interpola.
ALI JE COSA NOSTRA VALACHIJEVA IZMIŠLJOTINA?
Ugotovljeno je torej in dokazano s pomočjo konkretnih dokazov m dejstev, da sta mafiji na Siciliji in v Ameriki eno tela aa dehijeta sinhronizirano, še posebej na sektorju mamil, da med New Yorkom in Palermom cirkulirajo kapi tali in da o-gromne kapdtale iz tega mafijsko - gangsterskega dobička investirajo tudi na Siciliji v biznis, ki ima legalni videz.
Tt ,.To j® neP;rijftoo. porazno, velik udarec vsem tistim številnim Italijanom, ki niso hoteli slišati za to povezanost ali istovetnost. Vedno, še posebej v novejšem času, so bili poskusi, da bi tezo o enotnosti pobili. Prizadevali so si zmanjšati tudi samo italijansko - sicilijansko obeležje, ki ga ima ameriško gangsterstvo po stotinah italijanskih priimkov poleg imen, ki so bila nekoč Francesco, Giuseppe ali Giovanni, zdaj pa so to Frank Joe ali John.
i., famt° trl tedne Pred odkritjem vrhunske ekipe mafijskega tihotapstva mamil in deseterimi aretacijami v Italiji, je v mi-lanskem listu «Corriere della Sera» (1. avgusta 1965) izšel čla-nek z naslovom preko sedmih stolpcev: «Amerika začenja verjeti, da Cosa nostra ni nikoli obstajala.» Pod naslov pa je bil*
«Fantastična odkritja zapornika Valachija niso imela doslej nobene potrditve. - FBI in policija sto se od samega začetka čudih m dvomili 0 tej čudoviti spovedi. — Politično ozadje ta epizode.»	J
(Nadaljevanje sledi)
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70
Podružnica
GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina
Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo	Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6	20. decembra 1973
Za SFRJ	Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361
«ADIT» • DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno •
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi» 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I.
Glavni urednik Stanislav Renko
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	Izdaja in tiska ZTT * Trst
FRANCOV REŽIM V BOJU PROTI DELAVSKEMU RAZREDU
Danes v Madridu proces proti 10 sindikalistom
Obtoženi so prevratniškega delovanja, ker so se skušali sestati v nekem samostanu
MADRID, 19. — Jutri ob 10. uri se bo začela pred madridskim sodiščem za javni red obravnava proti desetim sindikalistom, ki je sicer znana kot obravnava «1001/72». Gre za sindikaliste, ki so bili aretirani lansko leto pod obtožbo, da so bili voditelji delavskih komisij, organizacij sindikalne koordinacije ter sploh organizacij, ki jih sedanji španski politični režim smatra za nezakonite.
Proces proti desetim španskim sindikalnim voditeljem je vzbudil veliko zanimanje ne samo v Španiji, temveč tudi na tujem. Od vsepovsod so prihajali in prihajajo še vedno časnikarji, fotoreporterji in drugi, ki bi hoteli biti navzoči na tej obravnavi. Španske oblasti pa časnikarjem niso izdale posebnih dovoljenj za vstop v sodnijsko palačo, ker menijo, da ta proces ni tako pomemben, kot je bil tisti pred tre-
IZUMITEUI NA DELO! RECEPT
Po razpisu nagrade «Kremer prize» je marsikateri izumitelj napel vse svoje umske sile, da bi si priboril 75 milijonov lir nagrade, ki jih britanski podjetnik Kremer ponuja človeku, ki bo prvi preletel tir osemsto metrov z letalom, ki ga poganja le moč mišic. «Sadistični» mentor pa je postavil kot pogoj, da letalo preleti tir v obliki številke 8.
Za tekmovanje se je prijavilo kakih 60 izumiteljev, najbolj prepričan v lastno zmago pa je Francoz Hurel, ki je pripravil posebno letalo «aviet» in ga zaupal kolesarju Jeanu Pierru Therardu. Letalo, katerega peruti merijo 39 metrov, tehta 68 kg, le dva kg več kot pilot.
Če je med našimi bralci kdo, ki sodi, da je lahko kos tej vragoliji, kar na delo. Do 31. decembra ima čas, da se loti podviga.
ZA NACIONALNO JED
Prepražite malo čebule iz Al-žira z rižem iz Egipta, temu dodajte malo krompirja iz Bolgarije, popra iz Indije, paradižnika in paprike iz Romunije ter stročji fižol in grah iz madžarskih konzerv. Vse to za-sladite s svinjskimi zarebemi-cami iz Kitajske in dobili boste... jugoslovansko nacionalno jed djuveč (Recept po beograjskih «Večernijih novostih»).
in ki je še vedno najbolj priznani sindikalni instrument boja španskih delavcev za sindikalne in demokratične pravice. To se dogaja v razmerah rastočega boja teh delavcev proti pospešenemu razvoju španskega kapitalizma, v razmerah, ko politična oblast v razpadanju skuša strahovati delavski razred.»
Pred sodiščem za javni red se bodo znašli kovinar Marcelino Cama-cho, duhovnik delavec o. Pace Garcia Salve, odvetnik Nicola Sartorius, Eduardo Eaborido, Fernando Šoto Francisco Acosta, Milguel Angel Zamera Pedro Santiersteban, Juan Marcos Minuz in Luis Femandez. Kaj vsem tem obtožencem očitajo španski politični preiskovalni organi? Pravijo, da gre za ljudi, ki so bili nasplošno znani, zaradi svojega slabega socialnega ravnanja. O-čitajo jim tudi, da so povezani s komunistično centralo v Španiji in da so skušali izzvati državni prevrat.
Vseh deset obtožencev so aretirali "A. junija 1972 v zavodu očetov Oblatov v Pozuelu de Alarcon pri Madri du. že iz imena kraja, kjer je prišlo, ozirona bi morali priti do sestanka teh delavskih predstavnikov, je razvidno. da gre za večstrankarsko združevanje ljudi, z najrazličnejšimi sve tornimi nazori, španska policija in sodnjiska oblast nista upoštevali teh deistev, temveč sta hoteli prikazati poskus sestanka kot naklep komunistov, da se polasti oblasti. V resnici gre za vsešpansko gibanje delavcev v katerem so komunisti, socialisti, anarhisti, katoličani itd. Za obtožence je državno tožilstvo zahtevalo kazni čez 160 let zapora.
dobila širši obseg. Namestnik žavnega pravdnika dr. Viola je namreč v tej zadevi poslal sodna obvestila Anni Cavagnoli, ženi fašističnega kolovodje Giancarla Rognonija, ki je organiziral atentat na brzec Turin -Rim, zaradi katerega sedi v zaporu Nico Azzi, in uradniku Giuseppu Be-nedettiju, sodelavcu desničarske vije «Riscossa».
Kaže tudi, da je najdba razstreliva povezana tudi z atentatom proti milanski sodni palači, šlo naj bi maščevanje fašističnih prevratnikov proti sodnikom, ki so jim prišli sled.
Neredi v Rimu med manifestacijo MSI
RIM, 19. — Med manifestacijo, ki jo je danes priredila po rimskih ulicah MSI je prišlo do ostrega spopada med fašisti in policijo. Med drugimi je bil v pretepu ranjen policijski komisar Cavagliere. Le-ta je pozneje izjavil, da ga je napadel isti človek, ki se mu je nekaj minut prej kvalificiral za poslanca MSI Saccuccija.
WASHINGTON, 19. - Komisija za zunanje zadeve je odobrila danes zakon, po katerem bo moral kongres predhodno odobriti vse ameriške vojaške pošiljke grški vladi.
mi leti v Burgosu (tedaj so poskrbeli za posebna dovoljenja časnikarjem, ki so želeli biti navzoči na obravnavi).
Izjave španskih političnih oblasti pa prav gotovo ne odgovarjajo resnici, ker v tem primeru gre za proces na katerem bi hotel Francov režim zadati smrtni udarec svojemu najhujšemu nasprotniku, se pravi španskemu delavskemu razredu. Da je temu tako, najbolj zgovorno priča pisanje uglednega francoskega časopisa svetovnega slovesa «Le Monda». Njegov sodelavec Henry Ledere, ki je odvetnik pri pariškem prizivnem sodišču, je zapisal dobesedno: «Gre za to (v zve-vi s procesom), da se z vso strogostjo udari po prvem sovražniku Francove diktature, to je po delavskem gibanju in da se skuša obglaviti njegova enotna predstavniška organizacija, t.j. delavska komisija. Gre za ilegalni sindikat, ki je prestal nebroj napadov režima
Fašistična SAM o atentatu na milanska sedeža Aeroflota in Jugotoursa
MILAN, 19. — Fašistična prevratniška organizacija SAM (Squadre di azione Mussolini) je danes posredno potrdila, da je 22-letni Pietro Bat-tiston vpleten v bombna atentata proti sedežema Aeroflota in Jugo-toursa v Milanu. S pismom milanskemu uradu tisokvne agencije AN SA si organizacija lasti očetovstvo atentatov in poudarja, da je najdeni arzenal razstreliva v Ulici Zecca vecchia le neznaten delček, ki ga i-majo SAM v zalogi. Prav zato najdba ne bi preprečila ponovnih bombnih atentatov.
Policija je odkrila razstrelivo po a-nonimnem telefonskem obvestilu. Lastnik garaže Pio Battiston je padel v mrežo preiskovalcev, njegov sin Piero, znan fašistični pretepač, pa jo je pravočasno pobrisal v tujino. Vse
DUNAJ, 19. — V začetku aprila bo v Varšavi kongres za gospodarsko sodelovanje med Vzhodom in Zahodom. Pobudo za kongres sta ala dunajski zavod za vzhodno Po-onavje in poljska trgovinska zbornica.
Ì|/:ÌÌ«Ì
,	V.,

Včeraj je bila sestavljena nova danska manjšinska vlada (na sliki ministri na stopnišču grada Christians-borg), ki ima v parlamentu le podporo liberalcev in občasno podporo liberalnih demokratov
					
IRA PRINESLA TERORISTIČNO DEJAVNOST NA ANGLEŠKO OZEMLJE
Preplah v britanski prestolnici zaradi vala bombnih atentatov
Materialna škoda je velika, na srečo pa doslej ni bilo mrtvih
LONDON, 19. — Nov val bombnih atentatov je zajel Veliko Britanijo. Že tri dni tiskovne agencije poročajo o številnih atentatih v trgovskem in upravnem središču britanske prestolnice. Na srečo bombe doslej niso terjale smrtnih žrtev, pač le nekaj lažje ranjenih ljudi in so povzročile znatno materialno škodo.
Britanska policija pripisuje odgovornost za atentate radikalnemu krilu ulstrske polvojaške organizacije IRA in sami voditelji skupine Provisionals niso zavrnili očetovstva nad atentati. V tiskovnem sporočilu, ki so ga pripravili sinoči so voditelji severnoirskega gverilskega gibanja posredno namignili na bombne atentate in govorili o odprtju nove fronte. Po drugi strani je v tiskovnem sporočilu omenjeno število izgub, ki so jih gverilci povzročili s svojimi akcijami v vrstah britanske vojske in policije. Število mrtvih in ranjenih presega število žrtev med vojaki in policisti v Ulstru, je pa točno, če temu številu prištejemo policiste, ki so bili ranjeni v Londonu.
Po mnenju Scotland Varda se teroristična dejavnost gverilcev razvija po dveh smernicah. Prva je teroristična v pravem pomenu besede in sicer, da skušajo terorizirati Britance z bombnimi atentati proti veletrgovinam in drugim prodajalnam. Druga smernica pa je bolj simboličnega pomena in v ta okvir gre vključiti atentate proti simbolom britanske oblasti kot so atentati na notranje ministrstvo, na parlament, na londonsko sodno palačo in druge podobne ustanove. Prvi cilj, ki naj bi si ga zastavili Provisionals s sedanjim valom atentatov, pa naj bil priznanje statusa političnih jetnikov teroristom, ki so bili obsojeni na dolga leta ječe zaradi atentatov marca letos.
Kronika teh dni v Londonu je skoraj do pičice enaka kroniki izpred
nekaj mesecev, ko je konec poletja val bombnih atentatov povzročil velik preplah med Londončani. Prejšnja tragična izkušnja pa jim je služila, kolikor so v teh dneh previdnejši pri odpiranju sumljivih poštnih pošiljk. Prav tej previdnosti gre pripisati dejstvo, da je poslanec George Drayson odnesel celo kožo, ker ni odprl sumljivega pisma. Proti večeru pa je podobno pismo počilo v rokah nekega poštnega uradnika, medtem ko ga je opečatil.
Huda nesreča v južnoafriškem rudniku
JOHANNESBURG, 19. — Zaradi u-sada v južnoafriškem zlatokopu pri Vcal Recfesu pogrešajo devet rudarjev, od katerih je osem Afričanov, eden pa je belopolti. Predstavnik ravnateljstva rudnika je v tej zvezi izjavil, da je usad zelo verjetno zasul nesrečneže v enem izmed rovov. Kljub hitremu posegu se doslej reševalcem še ni posrečilo stopiti v stik s pogrešanimi.
Ciani skylaba za nekaj cm višji
HOUSTON, 19. — Vse kaže, da ameriški kozmonavti odprave sky-lab-3, ki so že več kot mesec dni v vesolju, rastejo in da je vsak od treh že od 2 do 4 cm višji. Zdravniki ameriške vesoljske ustanove NASA razlagajo pojav s popuščanjem sklepov in mišičnih ter kostnih struktur. S kozmonavti naj bi se pač dogajalo to kar se dogaja z bolniki, ki morajo preležati dalj časa v postelji. V tem posebnem primeru pa je vzrok rasti življenje v breztežnostnem okolju. Zdravniki so vsekakor prepričani, da se bodo kozmonavti vrnili na prejšnjo višino, ko se bodo vrnili na Zemljo, kot se do-
kaže, da bo preiskava o tej zadevi
........................................................................urnim,...........m................................mili......ninnnnnnnnnnninnn«
DOMNEVA AMERIŠKIH VESOLJSKIH STROKOVNJAKOV
Sovjetski znanstveniki imajo v načrtu «rendez-vous» med sojuzom-13 in saljutom
gaja z bolniki, ko lahko vstanejo in se ponovno prosto gibljejo.
Mimo te nevšečnosti pa kaže, da delo ameriških kozmonavtov dobro napreduje. Vesoljci so v tem času zaposleni predvsem z opazovanjem zvezde repatice Kohoutek, katere kemijska sestava naj bi bila bolj komplicirana kot so predvidevali znanstveniki. Spričo energetske krize trije kozmonavti niso mogli mimo iskanja novih energetskih virov in v tem okviru so skušali najti «vrela področja» za proizvodnjo e-lektrične energije s posebnim geo-termičnim postopkom.
NEAPELJ, 19. - Pietro Valpreda se bo moral konec januarja zagovarjati pfed neapeljskim sodiščem zaradi žalitve sodnika. Sodni postopek je posledica Valpredovega izbruha na rimskem sodišču med procesom za pokol na Trgu Fontana, ki je bil pozneje prekinjen.
ADIS ABEBA, 19. — Danes se je v etiopski prestolnici zaključil tretji mednarodni kongres afrikanistov, na katerem so delegati sklenili, da se bodo odslej aktivneje udeleževali mednarodnih pobud v korist A-frike.
QUITO, 19. — Triindvajset kmetov je izgubilo življenje v požaru, ki je izbruhnil v linijskem avtobusu. Kaže, da je požar povzročil potnik, ki je nehote odvrgel cigaretni ogorek v posodo bencina.
ENERGETSKA KRIZA NA SVETU
Japonci na obisku v arabskih državah
•v
Izredni ukrepi v ZDA, Franciji in na Švedskem
KUVAJT, 19. — Japonski namestnik prvega ministra Takeo Mini je prispel s svojo delegacijo sinoči v Kuvait. Pri prihodu na letališče je Takeo izjavil, da namerava pri svojem obisku v arabskih deželah pojasniti stališče japonske vlade do spora na Bližnjem vzhodu.
Japonska je sedaj v precepu zaradi pomanjkanja energetskih virov. Huda suša je prizadela celotno ozemlje države «Vzhajajočega sonca». Bazeni, ki napajajo vodne električne centrale, so se znižali ter ne morejo več oskrbovati potrošnike z zadovoljivo količino električne energije. Dobave petrolejskih surovin opadajo, kljub temu, da se je Japonski posrečilo izogniti se zadnjemu 5 odst. znižanju, ki so ga sklenili arabski proizvajalci.
Tovarne so že močno skrčile proizvodnjo. Zgledu družbe «Hitachi», ki je v teh dneh skrčila mesečni delovnik za pet dni, se je sedaj pridružila tudi družba «Tošiba». Predsednik te velike industrijske organizacije je izjavil, da je družba prisiljena skrčiti proizvodnjo, ker je kriza goriva povzročila tudi skrčenje dobav surovin.
Spričo deflacijskih ukrepov vlade, pomanjkanja surovin in električne ter drugih vrst energije, se bodo cene proizvodov električne industrije, hladilnikov in drugih proizvodov dvignile za 10,, 15 ali celo še več odst..
Japonska je skušala reševati e-nergetsko krizo s prèusmeritvijo svojega političnega stališča do krize na Bližnjem vzhodu. Po pogovorih z Amerikanci, ki so ji odrekli vsakršno pomoč, je Japonska izjavila, da v Celoti podpira arabske zahteve. S tem nastopom pa problem še ni bil rešen, ker se Japonska ne bi mogla uradno udeležiti natečaja za prodajo 40 milijonov top libijskega petroleja, ker bi se sicer zamerila ameriškima družbama «Texaco» in «Exxon», ki sta nekoč izkoriščali sedaj nacionalizirane petrolejske vrelce v Libiji. Baje bodo Japonci nastopali na natečaju v zasebni obliki.
V ZDA sta se poslanska zbornica in senat sporazumela, da lahko
predsednik Nixon sprejme določene ukrepe glede preskrbe z gorivi (med drugim tudi racioniranje bencina). Sele po 30. marcu prihodnjega leta bo zbornica lahko postavila svoj veto za nekatere ukrepe. Komisija poslancev in senatorjev je tudi odobrila imenovanja WiUiama Simona za šefa novega zveznega urada za energijo.
«American petroleum institut» je objavil podatke, ki dokazujejo, da so morale ZDA uvoziti letos precej večje količine petrolejskih proizvodov kot lani. Od tu zaskrbljenost vlade za bodočnost.
Francoska vlada je danes imenovala generalnega delegata za energetske vire, ki bo skupaj s posebnim uradom odgovarjal direktno za ukrepe na tem področju francoskemu ministrskemu predsedniku. Generalni delegat bo Pierre Blan-card, ki je bil doslej generalni delegat za oborožitev pri obrambnem ministrstvu. Francoska vlada bo hudo skrčila dobave goriv tujim ladjam in letalom, ker hoče preprečiti na primer, da bi Le Havre postal nekakšen Perzijski zaliv.
Na Švedskem bodo z 2. januarjem skrčili dobave električne energije za 20 odst. Od 8. januarja do 28. februarja bodo avtomobilisti prejeli vsega skupaj 100 1. bencina na potrošnika.
Zadeva Watergate
WASHINGTON, 19. - Preiskovalna komisija ameriškega senata, ki se ukvarja z vohunsko afero Water-gate, je danes zahtevala od Bele hiše naj ji izroči okrog 200 magnetofonskih posnetkov in kopico drugih dokumentov, ki zadevajo preiskavo. Predstavnik komisije je v tej zvezi poudaril, da je predsednik obljubil, da bo izpolnil ukaz.
MOSKVA, 19. — Danes so se v Kremlju zaključili pogovori med predsednikom vrhovnega sovjeta Podgornim in voditeljem začasne južnovietnamske revolucionarne vlade Hu Thojem.
IOSKVA, 19. — Ko je prenehal p raketnih motorjev, je povelj-sovjetske vesoljske ladje sojuz 1 Pjotr Klimuk obrnil svoj ana-iski stol in se radijsko povezal ozmodromom v Bajkonuru. «Zar-Zarja, tukaj Kavkaz, začeli smo j po predvidenem načrtu. Najsi pozdrav vsem na Zemlji.» Glas ega anonimnega nadzornika po-[ je odvrnil s kozmodroma v konuru s kovinskim naglasom: let se nadaljuje normalno.»
adjica sojuz 13 je druga ve-ska ladja, ki jo je Sovjetska zve-izstrelila v zadnjih treh mese-po več kot dveletnem premoru adi tragične smrti kozmonavtov kova, Paca je va in Dobrovoljske-Ladjici poveljuje letalski major tr Klimuk. ki ima ob sebi inze ja Valentina Lebedeva. Gre za inča vesolja, ki sta med najmlaj-ii sovjetskimi kozmonavti, odkar pokojni Jurij Gagarin pred sko-13 leti prvič poletel v vesolje.
Jimuk in Lebedev nista na sezna kozmonavtov, ki so jih izbrali skupni sovjetsko - ameriški polet lilo - sojuz, predviden za poletje i 1975. To naj bi bil dokaz, da neravajo sovjetski znanstveniki še :rat preveriti delovanje vseh na-tv vesoljske ladjice in torej, da
ta polet spada v okvir priprav za skupni vesoljski podvig. Polet soju-za - 13 je bil zasnovan v obsežnejši meri kot polet sojuza - 12, ki so ga izstrelili konec septembra letos. Poleg preverjanja pravilnega delovanja vseh naprav vesoljske ladjice ter sistemov za avtomatsko in ročno vodenje sojuza, imajo kozmonavti v načrtu tudi študijo o Soncu, spektrografske poskuse z zvezdami, spetroskopsko analizo zemeljske površine in preizkus novih metod za napovedovanje vremena in vremenskih neprilik.
V dveh letih premora od smrti Volkova, Pacajeva in Dobrovolske-ga pa do poleta sojuza - 12 so sovjetski znanstveniki predelali vesoljsko ladjico in spremenili zlasti sistem ročnega zapiranja ventilov, ki je bil vzrok smrti treh nesrečnih kozmonavtov. Spremembe v vesoljski ladjici in izboljšanje varnostnih naprav, pa so znatno omejile pro štor, v katerem se kozmonavta lahko kretata. Ker iz previdnosti ima ta tudi med poletom vesoljski kom binezon, ‘e v ladjici premalo pro štora za tri kozmonavte. Tudi za skupni polet apollo-sojuz je za sovjetsko ladjico predvidena dvočlanska posadka, medtem ko bodo v a meriški apollo trije kozmonavti.
Po poluradnih vesteh iz sovjetskih
znanstvenih krogov kaže, da bo polet sojuza - 13 znatno daljši od poleta sojuza - 12. Govori se tudi, da se bo ladjica priključila sovjetskemu vesoljskemu laboratoriju saljut, ki odgovarja ameriškemu skylabu, v okviru priprav za skupni polet. Sovjetski znanstveniki so v tej zvezi poudarili, da bodo izstrelili v vesolje laboratorij tipa saljut pred skupnim sovjetsko - ameriškim poletom. V tej zvezi pa ameriška revija «Aviation Week and Space Technology» trdi, da so sovjetski znanstveniki izstrelili v vesolje laboratorij saljut že 30. novembra in ga postavili na parkirni tir okrog naše Zemlje. Po mnenju nekaterih ameriških vesoljskih izvedencev pa imajo znanstveniki v načrtu za sojuz - 13 «rendez vous» s satelitom kozmos - 613, ki je bil izstreljen v začetku meseca.
Prva te vrste vesoljskih ladij je poletela aprila 1967. Vesoljski ladji sojuz - 3, ki ji je poveljeval Georgij Beregovoj in sojuz 2 brez posadke sta se oktobra 1968 zelo približali, januarja 1969 pa sta Vladimir Šatalov v sojuzu - 4 in Boris Voli-nov v sojuzu - 5 svoji ladji združila in tako je nastala prva vesoljska postaja na svetu.
Oktobra 1969 so po vesolju hkrati krožili sojUzi 6, 7, in 8, da bi razi-
skali njihove manevrske zmogljivosti, junija 1970 pa je sojuz - 9 s kozmonavtoma Nikolajevem in Se-vastojanovom krožil po vesolju 424 ur. Aprila 1971 je startal sojuz -10, ki ga- je vodil Vladimir Šatalov. Le-ta je med poletom preizkusil «rendez vous» z vesoljskim laboratorijem saljut. Podobne poskuse s saljutom so delali tudi Dobroveljski, Volkov in Pacajev, s soju-zom - 11. Ta polet se je tragično končal, ker so vesoljci izgubili življenje med povratkom na Zemljo po uspešno opravljeni nalogi. Septembra 1971 je posadka sojuza - 12 ponovno preizkusila vse sisteme poveljevanja na tej ladji in opravila vrsto pomembnih nalog.
Vesoljske ladje tipa sojuz pomenijo novo etapo v sovjetskem programu proizvodnje vesoljskih naprav. V sojuzu je dovolj prostora za delo in oddih, sistem za upravljanje in manevriranje v vesolju pa je učinkovit in natančen. Pred sojuzom je Sovjetska zveza izstrelila ladje vrste vostok in vashod.
Sovjetska tiskovna agencija TASS je popoldne sporočila, da so s kozmodroma v Bajkomuru izstrelili osem satelitov tipa kozmos z eno samo raketo.