V (orik. f.trtek in««l.nt.. |,„ru bre'. |iuillj»llja i» Jam ia v ia upraTiiiiUo je nt stolnem trnu(Dom-plati) hi«, it. 1S4. Za tiafatlno ilrt'.topkO »riti. s« plačnje I kr.. i .• s* natisne lkr.it. .1 kr. it sa tUka »krat. 4 kr. če se Ibka :ikral-»eče pismenk« «e plaču - jejo po prostor«. Za v«ak tkat) je plačat-kolek (M—HM) i» M k. Rakaaiai »« m »racajo, dopi.i naj te blagovoljno frankujejo. SJt. 43. V Mariboru lO. aprila 1S(><>. Tečaj II. Unska in drugi Slovani. i. Skoro vsi veči slovanski in neslovanski časopisi govore o članku, ki ga je nedavno prinesel o panslavizmu ruski „(iolos", ter inu eni več eni menj važnosti prisojajo. Menimo, da je torej potrebno, da tudi Slovenci kratko spregovorimo u njem. Članek, iz kterega z nekim dopadajenjem nemško-judovski listi hote brati rusko odpovedno pismo nam drugim Slovanom, ohrnen je v prvi vrsti proti Čehom. Izpustivši torej to, kar je samo Cehom pisano, podajamo svojim bralcem v prestavi konec onega članka, ki so obrača na vse zapadno Slovane. Pridržujemo si za prihodnjič nekoliko o tej izjavi spregovoriti, denes pa že lehko rečemo, da kakor bodo naši bralci iz tega odlomka videli, cela stvar nikakor tega hrupa no zaslužuje, kakor ga je po svetu naredila, „flolos" piše: „Ako ne morejo avstrijski Slovanje voliko upati od Dunaja ali Pešte, kaj imajo storiti? To ostati kar so, kakor svetuje berolinska „Correspond. Tsclietpie" in čakati na izpolnenje tega, kar se ne da izpolniti, ali iskati drugih pripomočkov, da si zboljšajo svoj stan V — Za nas Rase je to vprašanje druge vrste, za zapadne Slovane pa vprašanje življenja in smrti. Moč Rusko so ne zmanjša ni za las, ako se zapadni Slovani brez odloka ponemščijo, pomagjarijo ali potlačijo, pa Slovanje tako zgubivši svojo narodnost končajo svoj političen život. Kaj jo tedaj za-nje naj bolje? Zliti se v eden mogočen narod (pa nikoli v eno državo, česar noben razumen človek niti na Ruskem niti v drugih slovanskih deželah ne misli) ali pa popolnoma zgodovinski pot zapustiti? To jo vprašanje, na ktero odgovoriti se no čutimo poklicane. Mi smo samo tega prepričanja, da Rusko samo ne dovoli svojih mej za Dunaj in Prut zaztegniti, ako l»i ravnu prebivalci slovanskih dežel sami želeli, podložniki ruske države postati. Rusko no dovoli v to zarad tega, ker je razširjenje mej zanj nad mero neugodno. Zavarovanje zapadnih mej stoji žo zdaj nekoliko stotin milijonov, in popolno zavarovanje jih bo več požre; nove meje bi tirjale še veči napenjanje naših moči v tem obziru, in bi našo pozicijo slabile. O administrativnih neugodnostih novih aneksij še govoriti ni treba, jasno je vsakemu, ki pozna napake naše administracije, ki izvirajo iz velike oddaljnosti ruskih dežel. Tedaj bi bilo zngotovljcnjo, da Rusko izrekajo svojo srčno sočutje nad žalostnim stanjem zapadnih bratov, jih namerava pogoltniti, toliko, kakor premišljeno sum-ničenjo Rusije, kakor jo sumničijo Poljaki, ali pa kratkovidnost — in kratkovidnih je žalibože dosta tudi med Čehi, čeravno so jo Čehom najmanj treba bati, da bi jih Rusija pogoltnila. V resuici bi bilo žalostno, ko bi narodna stranka češka bila neprijateljica panslavizma. Namon panslavizma ni: v.-.e slovansko narode v eno državo zliti, nego ozko zedinjenjo med slovanskimi plemeni; pameten namen, ker živoči vsak za-se, bodo Slovani večno sluge drugih narodov. Le takrat, če žrtvujejo svoje posebnosti občnemu blagu, lahko zopet zgubljeno neodvisnost zadobijo. Kar se Ruskega tiče, moro slovanskim zadovam le tako koristiti , da edinosti pot nadeluje , pa tudi to sa-motakrat, ako Slovani to sami žele. Čo pa zapadni Slovani spoznajo, da more ta namen z večini vspehom doseči drugi narod (Poljaki, Turki, Magjari — to je nam vse eno), potem bo Rusija prepustila zapadne Slovane osodi, in začela z novo gorečnostjo pečati se s svojimi notranjimi zadevami." Tako torej „(lolos" govori. #e »Slov. Naroda" peterburški dopisnik, ki gotovo rusko časopisje dobro pozna, je v zadnjih svojih pismih omenil, da se „Golos" celo v ruskih notranjih zadevah večkrat zaleti. Torej je pač lehko misliti, da je tudi ta njegov glas le njegov glas, sosebno v onih mestih, kjer se na apodiktično stalo postavi in pravi, da jo Rusiji vse en kup. ali se zapadni Slovani poneračijo, ali pomagjarijo, ali poturčijo. Vendar, če „Golos" pravi, da niti v Ruski , niti^nri družili Slovanih nihče na to no misli, da bi Rusija svoje državno meje raztegnila, da torej noče in no more želeti, da bi n. pr. mi zapadni Jugoslovani neposredno prišli pod sainovladno žezlo ruskega cara, te-rauč, da je Slovanom s časom le želeti narodnega zedinjenja, zedinjenja v enem književnem — ali rokel bi dipl o m a t i C: u e m jeziku: mi ne nahajamo v tem nobeno grozovitosti, ktero bi so nam kot Slovanom in za ohranitev svoje slovanske narodnosti skrbe-čim, bilo ustrašiti, o čemer v prihodnjem članku več. Porotne sodbo. m. Postava jo — kakor ni mogla drugače — dobro proskrbola, da se redno napravijo spiski porotnikov. V §, U je določila: „Y mestu, kjer ima tiskovna soduija svoj sedež, in v onih sosednjih srenjah, ki se imajo po 1. §. k mestu vzeli, naj sestavi srenjski predstojnik s pomočjo dveh srenjskih odbornikov natančen spisek vseli onih srenjčanov, ki so po §. 2. poklicani k porotnemu poslu iu se mu niso po §, 6. odpovedali. Spisek naj so napravi v abecednem redu in se ima v njem zapisati rodovinsko in krstno ime, slan ali posel in stanovanje porotnega moža. Ta spisek je prvotni zapisnik porotnikov." -- §. 7 določuje: Prvotni zapisniki morajo ležati vsaj osem dni v uradu srenjskega predstojnika, tako da si jih moro vsakdo ogledati. To se ima, javno razglasiti, kakor je v dotičnem kraji navada iu razglasilu pristaviti poduk o pravici pritožbo proti zapisniku. Vsak sronjčan ima med tem časom pravico pismeno ali pa na zapisnik pri sienjskeni predstojniku pritožiti so, če se mu zdi, da so izpuščeni postavno sposobni, ali pa zapisani postavno izključeni možjo; tudi ima vsakdo pravico naznaniti, sakaj bi ne hotel biti porotnik. — §. 8 določuje : „0 teh ugovorih konočno in veljavno razsoja srenjski zastop. Ako so mu zdi ugovor opravičen, mora so takoj porotni zapisnik po tem popravili in to oznaniti na uradu iu pa vdeleženi osebi. Pritožniku so ima tudi naznanili, ako se je njegov ugovor zavrgel, isto tako se ima goditi, če se jo kdo porotništva hranil." Prvotni zapisnik porotnih mož jo po vsem tem popolnoma v postavi določen in »e no bo dalo proti njemu ničesar reči, ako bodo srenjčaui sami skrbeli, da se jim postavna pravica ne krati, iu pa da so ne jemljejo v za- «.!.„..... 15.,— Listek, Volitve v angleški parlament. (Konso.) Mislimo si nadalje, da se je tako za volitev pripravljalo več tednov na vse strani z onako gorečnostjo in delavnostjo: tiskar in pivuičar sta imela srečne uro, „Indepoiident" in „(iazetto" sta z večo in večo provincijalno zgovornostjo drug drugega pobijala, liberalni in konservativni agenti 10 odbori si delajo glede srečnega uspeha enaka sanguinična obetanja, od-borove sejo so se pomnožile, kandidata sta dva-ali trikrat na teden govorila v javnih shodih (meotings) in sta srečno prestala navadne interpelacije, vsa zvita vprašanja in semtertjo precej čokasti humor volilcev; nekoliko taborov je izreklo svoj sklep, da ne voli druzega kakor Sira Johna Fitzboodle-a, nekoliko družili pa ravno tako odločno, da no sme nihče drug voljen biti kakor Mr. Millbank. Konečno je notranje ministerstvo volitev razpisalo in okrajni glavar v Bishop's Burtonu je oklical dan volitve. Zdaj postaja od dne do dno hurueje v našem volilnem okraji. Agenti svoja dela in priprave sirje in širje raztegujejo. Povsodi ima volilcev, ki stanujejo daleč od volilnega kraja; da se taki volilci vkupe spravijo, ponajmetaoba kandidata vse vozove, kar jih je dobiti v okolici. Vsak volilni okraj ima svoje rogovileže, Burovežc, na ktere jo treba dobro paziti. Agenta si torej hitro prizadevata, kupiti si to ljudi za toliko iu toliko goldinarjev enega iu jih v čete vrediti ter postaviti pod posebno povelje. Konservativna Boderga se zbere prod glavnim taboriščem Sira Johna Fitzboodle-a, liberalni pebol okolo taborišča Millbankovega; ona se do liri -pavosti preupije, kader Fitzboodle, ta kader Millbank počasti Bishop's Bur-ton s svojo nazočnostjo. Ena nagaja drugi, kjer in kakor le mogoče. Da se povekša hrum in svečanost, no smo se pogrešati nekoliko godeb in iz lahko umljivih razlogov se posebno na to pazi, da v nobeni godbi ni premalo bobnov in tromhet. Rurtonski trgovci predade neizmerno blaga zn rdeče in in modre trakove, prepasnice, ovoze, zastave iu bandera; tesarji začno na trgu postavljati odre in bajtice za glasoranjc (Polling Ilooths). Oba ponudnika gresta še enkrat od hiše do biče. Vso svojo zgovornost napenjata, da bi jima volilci določno obljubili svojo glasove. Tudi ne pozabita, da bi ne omenjala, koliko denarja hočeta podpisati za okrajno šolo, okrajno bolnišču ali za okrajni dir na stavo. S posebno uljudnostjo si prizadevata okolo omahljivih volilcev , ki so se iz svojih dobrih razlogov do zadnjega trenotka obotavljali tej ali oni stranki za trdno obljubiti svoj glas. Med takimi pripravami se približa dan imenovanja (Nomination-Day). Slavnostno olepšanega ponudnika v dolgem sprovodu spremljajo njegovi privrženci po slavnostno ozalšanih ulicah na tržni prostor. Med sprevodom svira hrumeča godba, bobna in trobenta, v stolpih zvone vsi zvonovi. Sir John Fitzboodle in njegov odbor se postavita na desno, Mr. Millbank in njegovi prijatelji na levo plat odra; glavar v sredi predseduje, okolo pa hruši ljudstvo, med kterim se meša kupljeni liberalni in konservativni pehel. Član konservativnega odbora iz odra priporoča Sira Johna Fitzboodle-a, član liberalnega odbora pak Mr. Millbanka kot najvrednejšega poslanca in zastopnika biirtouskcga v parlamentu. Oba ponudnika, edeu za drugim govorita, a hrup je tolikošen, da ju sliši komaj najbliža okolica; konservatine zdravoklice, ki se zaslišijo, ko nastopi Sir John Fitzboodle, prehrumi sikanje, kričanje, r oganj e, tulenje, pavke in trombetc Millbankitov ; zdravoklice namenjene Mr. Millbanku uduši rujovenjo Fitzboodleaucev. Pri tej priliki si često sežejo v lase , pod rebra ali kamor sploh doleti. Oder bombardirajo z jabolki, gnjilimi jajci itd., ljudstvo pa se pozdravlja s pestmi in krepclji. Večidel reč ne gro predaleč, samo da je ta pa oni ktero vjel; včasi pa teče tudi kri; civilna straža, v ktero so se prostovoljno zbrali častitljivi prebivalci, ne moro napraviti reda; treba je poklicati vojakov, ki jih nekoliko vtaknejo v luknjo. Vse to se zdaj ne godi tako pogosto kakor nekdaj ; vendar se te lepe navade kaže nekoliko pri vsaki novi volitvi, zlasti tam kjer jo med nižim prebivalstvom mnogo Ircev. Ivo so je napravil za silo mir, skuša glavar — predsednik obravnavanje dokončati. Glavar vpraša, kteri izmed ponudnikov jo volilcem ljubši in po številu vzdignenih rok sodi in razsodi, če- pisnik možje, kterim postara tc pravici ne daje. Toda s tem je še malo pomagano. Možje zapisani v prvotnem zapizniku niso še porotniki, ki imajo soditi o krivnji ali nrkrivnji; iz vseh teh se imajo še le porotniki voliti ah izbirati. Pa ne morebiti tako kakor pri volitvah za de/olni zbor . da bi bili možjo zapisani v prvotnem zapisniku tudi volilno trupi... ki samo voli izmed sebe svoje napne mole. Ne vemo, zakaj naša postavodaja um/, ki sejejsposobnizdo soditi o krivnji in nekrivnji časnikarjev, ni sposobnih spozuala, da bi sami izmed sebe izbirali najsposobnejše, nnjznačnejše in najtreznejo. Samo to vemo. da jim je postavila necega varuha, ki ima DiestO Djih volitev opravljati. Pa beri.no kako se ta nezaupnica do prvotnih porotnih mož v postavi sami glasi. §. 9. določuje: „Ko je pretekla v DOStavi določena doba, in ako so se med njo pritožbe oglasile, potem ko je srenjsko zastopništvo o pritožbah razsodilo, naj se sestavi komisija najmanj šestih ali k većemu dvanajstih članov srenjskega zastopa tistega mesta, kjer ima tiskovna sodnija SVOJ sedež. Polovico teh članov izbere predsednik sodišča 1. stopinje , drugo polovico pa srenjski predstojnik. Ta komisija, kteri predseduje okrajni glavar, v mestih z lastno srenjsko postavo pa srenjski predstojnik, naj iz prvotnega zapisnika sestavi letni zapisnik porotnikov (t. j. zapisnik onih porotnikov, ki imajo leto in dan porotniški posel brezplačno opravljati) in naj v ta namen voli one može, ki so zarad svoje razumnost, poitenosti, pravnega mišljenja in značajnosti za porotniški posel posebno sposobni. Ako je bilo treba sosednjo srenjo k mestu vzeli , naj so poprej prvotni zapisniki vsega okraja sestavijo v en sam zapisnik. V komisijo, ki ima sestaviti letni zapisnik, naj se vzeme, kader ko tiče porotnikov sosednjih srenj, tudi predstojnik in en član dotičnoga srenjskega zastopa. Proti sklepom volilne komisije pritožba ni dopuščena." Določila tega paragrafi*, so gotovo najslabejša stran vse porotne postave in v eni sami potezi razdero, kar ima postava dobrega, tako da smemo naravnost trditi, dajo §. 9 postave o sestavljanji porotnih sodnij prava nesreča za novo. toliko potrebno in tako željno pričakovano napravo vsake pravne države. Pravnih šumenj proti njemu je zlasti h našega stališča toliko, da nam je za denes mogoče omenjati le onih, ki so popolnoma splošne narave, torej ne navezane niti na politično, niti na narodno prepričanje. Kakor smo žo zgoraj pokazali, volilno truplo za prvotne može niso prvotni porotniki, ampak srenjsko zastopništvo. Kako pridejo srenjski zastopniki do tega posla, ali za prav do te pravice? Ako si ogledamo volilni red za srenjska zastopništva in ga primerjamo z onimi določili porotne postave, ktera določujejo, kdojesposoben za porotnega moža, našli bomo, da je mnogo oseb iz prvotnega porotnega zapisnika izključenih, da pa vendar smejo ravno iste osebe voljene biti v srenjski zastoji. Tako n. pr. smejo bili in dejansko tudi so srenjski zastopniki uradniki, učitelji, duhovniki, vojaki. Postavodaja je imela dobrih razlogov, da je vse te osebo izbrisala izmed števila porotnih mož; vendar pa jo ravno njim, ki ne smejo biti sami porotniki, priznala pravico presojati in odločevati, kdo naj bo porotni mož. Ako je imela postavodaja razlogov komu lastnost porotnega moža odrekati, gotovo bi bila lahko našla med tomi razlogi jih tudi nekoliko, zarad kterill bi se bil moral enkrat izključenim možem odtegnili vsak u pij i v na novo ustanovo. To se ni storilo; da se ni storilo j, e v naših očeh velika nedoslednost, ki novi postavi nikakor ni na čast. Ako je pa — sicer ncpripo/.nano - res srenjski zastop edino truplo, kleremu so smo volitev porotnih mož zaupati, zakaj se ni volitev zaupala v so mu zastopniitvu? zakaj jih je sicer toliko in toliko poklicanih, pa jih ho samo li l'J izvoljenih? zakaj bota te izvoljene volila le dva moža, župan in Bodnijski predsednik? In ako je res zastopništvo tolikega zaupanja vredno, njegovo veliko število pa bi morebiti ne bilo vgodno za volitev, zakaj si ne sme srenjski zastop s a m izbrati onih (i— 12 zaupnih mož v ko- gava je veiina. Ali ponudnik, ki je ostal v manjšini, s tako odloko ni zadovoljen, on tirja osebnega glasovanja in predsednik določi dan, kterega se ima zadnji del volilnega boja dokončati. Med ljudstvom zdaj vse kipi. Odbori se neprestano posvetujejo, pivnice so bolj natlačene kakor kedaj, tiskarnioa razpošilja nebrojnih plakatov in proklamaeij, kandidata in agenti govore iu agitujejo od „zore do mraka, od mraka do dne" vse se rabi: zvijača, pregovarjanje, vsakovrstno žaganje, in dasiravno so odbori o vseh dogodkih natanko podučeni, je dostokrat do zadnjega trenotl.a dvomljivo, ktera stranka bo zmagala. Mogoče je da kupljeni pomagači ene stranke popolnoma upijan i jo vo« lilco druge stranke iu jih pijane kje poskrikejo, dokler je volitev dovršena. Morebiti prevrne svoj voz nerodni kočijaž, ki je dovažal volilco iz okolice, tako da pridejo prekasno k volit vi. Morebiti odločijo volitev poprej omahljivi in nezanesljivi volilci. Morebiti najde i/.vedavi agent še \ zadnjem tre-notku pijane volilco, jih pelje pod kap in jih z vodo še naredi sposobne, da morejo voliti. S kratka, poleg delavnosti in strasti posameznih strank izid vedno Remtertje nagiblje neprcračunljivi slučaj, toliko časa, da so vsi glasovi oddani in boj končan. Glasovi se oddajajo v posebno za to na-rejeuih kolibah, kjer jih mestni pisarji in zapriseženi prisedniki zapisujejo v svoje knjige. Zuuajno je trg takovšen, kakor na dan imenovanja. Mnogo rndečih in modrih zastav , napisov in trakov, mnogo godbe, tekanja in vozarijo, mnogo huraklicov, kričanja, žvižganja in rujovenja, kakor se prikaže liberalen ali konservativen volilee pri volilni kolibi. Vsako uro naznanja t plakatih vsaka stranka, koliko glasov se jo že oddalo in koliko jo oddanih za dotično stranko. Posebni poslanci tekajo med kolibami in odborovimi hišami sem in tje; Millbank in Fitzboodle se radujeta ali obupujeta, kakor je bilo zadnje sporočilo vgodno ali ni. Konečno jo volitev izvršena, gromeči zdravokliei naznanjajo, da je Fitzboodle padel iu Bishop's Burton bo poslal liberalnega zastopnika v novi parlament. Tako se voli ia Angleškem. Opomniti jo le še, da prvi volijo — navodno po dva dni — mestni volilci, nekoliko dni pa oni iz kmečkih okrujov. misijo? Če je smel voliti srenjski zbor ona dva moža, ki imata sestaviti prvotne sp(lke, zakaj ne bi smel voliti tudi komisije? Ako se jo princip vo-litvs iS sprejel za porotne sodnije, zakaj se je lepemu principu pritaknila s.i m o v o I j a županova, zakaj s a m o v o 1 j a predsednikova? To skakanje od enoga principa do drnzega kaže. da postavodaja ui zaupala niti srenj-skeinu zastopa, niti prvotnim porotnikom in menda vsej novi ustanovi ne; ne moremo pa si mislili, da bi nezaupanje od ene izbujalo zaupanje do druge ■trani — brez mejusobnega zaupanja pa so izgubile porotne sodnije svojo glavno podlago. Da ne bi se pa mislilo, da ni i iz prazne opozicije po pre-mislikih in sumnjah iščemo, naj dostavimo, da je n. pr. tudi nemško demokratično društvo v (.radcu izreklo, da pri sedanjem sestavljanji porotnih sodnij boiz političnih razlogov niarsikteri nesposoben mož prišel na letni zapisnik, in da se bo iz ravno takih razlogov niarsikteri izpustil, ki ima vse potrebne lastnosti. (clii in predlitavski ministri. -fj Ni ga svetnika v nebesih pa tudi ne grešnika na zemlji, kteri bi mogel narodno samosvestega avstrijskega Slovana preveriti, da so očetje sedanje politične osnove v Avstriji Slovanom naklonjeni, marveč je celemu »vetu znano, da so, odkar so avstrijski državniki dvalizem vpeljali, Slovani bolj in bolj na zid pritisneni. Izmed vseh avstrijskih Slovanov so Cehi to ■•tvar najbolj do dobrega izpoznali ter ko po tem tudi svojo politiko ustrojili, ktere se zvesto drže, neglede na to, ali jih drugi avstrijski Slovani posnemajo ali ne. Oportunska ali kruhova politike se Cehom nikakor ne more očitati ; oni se no dajo niti praznim obljubam zapeljati niti sladkim%besedam zmotiti, pa tudi ne ostremu žaganju ostrašiti; oni ne padajo na kolena, če njim le kak velik gospod „živijo" zakliče. S takim vedenjem Cehi niso le najostreje pozornosti predlitavskih ministrov na so obrnili, ampak zadobili so si tudi ime značajnoga, junaškega naroda pred celini svetom, kar je gotovo neprecenljiva važnosti. Žulibog, da so češki časopisi med Slovenci premalo razširjeni, da hi so slovenski narod iz njih učil, koliko je treba narodu za narodove in jezikove pravice pretrpeti, koliko se je treba za narod truditi, koliko mora biti slehrni pripravljen, za blagor naroda žrtvovati, no ie časnega premoŽenja, marveč celo osebno svobodo , če to okoliščino tirjajo. Geslo češkega naroda je: gNo dajmo se", in tega gesla so se do zdaj Cehi ni odvratno držali in s tem geslom bodo veliko gotoveje dosegli, kar zahtevajo, kakor pa drugi oportunci ali kruhovi politikarji, ki mislijo, da bodo nebeško kraljestvo ravnopravnosti le oni posedli, kteri v državnem zboru pred škotskimi vrati dvalizmu ministriraju. Latinski pregovor pravi : „auda-ces tortu na juvut". Da bi upor Cehov proti dualizmu zatrli, so predlitavski ministri na Ceskem strune tako hudo napeli, da je češkemu narodu res najveće narodne zavesti, najiskronojšega domoljubja in neoniahljive značajuosti trebn, da se ne upogne vladni sili. — In češki narod se jej ui upognil — kljubu vsem sodnijskiiu preiskavam in ječam, kljuhu vsem šo nikdar tolikim in tolikerim denarnim kaznim, kljubu izjemnemu stanji na Ceskem. Med naj-hujimi stiskami češkega naroda pogum ni zapustil, marveč češki narod še vedno pogunmeji postaja. Nehote se človek domisli na kralja Antijoha in na Makabojsko mater s sedmero sinovi. Ceski časopisi sami pravijo, da so sedanje politične razmere češki narod ojačile. Prav zanimivo in posebno nam Slovencem pod učno je, kar piše češki časopis „Koruna" due 20. marca o čeških razmerah in o političnem mišljenji Cehov. Omenjeni list nekemu uradnemu časopisu dobro levite bere zarad zasmehovenja Vclvarcev, ki so tekli z denarji k davkariji dolžno davke plačat, ko so le enega samega hu-sarja Zagledali. Neveni, pravi „Koruna", zakaj se uradni listek plačnikom dolžnih davkov posmehuje, ki su se vojakov (vojaškega sekacijona) prestrašili. Uradni listek vendar menda ui hotel s tem v izgled staviti dolžnikov davkov na Magjarskem , ki so se vse drugače obnašali, ki so na sokacijou poslanim vojakom, kar se da dobro stregli, davke so pa vendar lo dolžni ostali?! —■ Dalje piše „Koruna" o predlitavskem pravosodnem ministru dr. llerbst-u tako-le : Ta gospod je pri nas prav malo priljubljen, to jo dobro znano, pa se mu imamo vendar le veliko zahvaliti, ker on je iz nas nekaj storil, da si tudi ni imel morebiti tega namena. Nam se jo vedno očitalo, da smo kljubu vsem mišim škodam in pri vsem trpljenji vendar lo vedno pripravljeni vse zn Avstrijo storiti, in da same lojalnosti in vdanosti kipimo , če se nam e dobrotljiva vlada nasmeja. Sam Uismark je ucki enkrat o nas pravil, da smo boje lojalni, kader bi ne imeli biti, in da nasprotujemo, ko nam nič ne pomaga. Nočem tajiti, da jo veliko resničnega na tem, ker bilo je pri nas od nekdaj mnogo ljudi, ki so bili takoj zadovoljni, če je lo kak velik gospod ž njimi češki pregovoril. Pripoznavam, da so ti ljudje tudi domoljubi, m sicer prav pošteni, ali v politiki so grozno kratkovidni ; oni mislijo, da je že vse dobljeno, če se le češki govori, ker to jim se ve da no pride na misel, da nastopi navadno precej po tem doba, ko se na slovanski ogovor nemški odgovarja. Takih domoljubov je bilo pred nekaj leti pri nas na tisoče, morebiti se še spominjate, da so prejšnjemu namestniku grofu 13el-kredi-mu bakljado napravili, — /akaj V — govorilo se je o njem, da no bo po nas coklal! — Ta rod povmira, in ako bodo (kar večni Uog milostivo daj!) sedanje razmere le šo nekaj časa trajale, pa smemo pričakovati, da se bode število takih čeških zadovoljuežev, ki za vsacega molijo, kdor le kedaj kakšen češki odgovor izjeclja, tako skrčilo, da no bodo imeli v našem javnem življenji nikjer več tehtnosti. Ta zasluga za nas se more lo dr. llerbst-u prisojevati. Zanesite se, da govorim brez ironije (brez zasmehovanja;) to je moje trdno prepričanje, da bi bilo pol našega tabora na prvo znamenje teklo poravnat se z vlado, ko bi ne bilo dr. Ilerbst-a in njegovih modrih pajdašev. Denes se tega ne bojimo; javno mnenje pri nas je tako, če prav pohtiški listi o tej stvari ne smejo ničesar pisati, da se nikdo ne pri-kažo z nekdanjo fantasijo (sanjarijo) o poravnanji na beli da«. Pred enem letom bi bilo to britkeje, morebiti bi nas bili kamenali, ako bi se bili pre-drzneli govoriti proti poravnanji z vlado. Zatorej vselej v dubu klicem: gospodine razmnožuj — kader Sitan politične obsodbe ali če izvem b zapadlih časnikarskih kavcijah, ali o lekacijouih ali o husarjih ; kar smo v mladosti zamudili, tega se moramo zdaj naučiti, brez ljudi ni mogočo nasprotovati, ia naši ljudje so potrebovali in še potrebujejo gospoda llerbst-a in tudi njegovih tovarišev, ktere imajo za naše najzvesteje zaveznike proti poravnalni mrzlici. — Nekteri časopisi prinašajo povest, da bode listu „Cuiroipondancf Tcheque" prav br/o pot v Prago zagrnjena itd. Jaz tega ne verujem, ker bo mi nemogoče zdi, da bi ktera avstrijska uradnija kaj takega učinila, kor liilo bi jasno, da gospodje od tam gori ne poznajo namena lega časopisa; vsaj vendar menda ne mislijo, da mi za se francoski pišemo, ali da vred-ništvu tega časopisa na toni kaj leži, da se nekoliko njegovih istisov v Avstrijo spravi?! Ti nam dohajajo sem le v kratek čas, ker uikdo se ni nanje naročil. Litogralirana korespondenca nima namena, da bi se zelo razširila, marveč ona se spisuje za visoke politične kroge, za vredništva velikih žurnalov in za gotove osobe, ki so večidel za granicami (v tujih deželah). Recite tedaj, ali bi ne bilo smešno prepovedovati, da bi ne dohajalo morebiti, teh sto istisov v Avstrijo, da bi namreč gospodje ministri in njihova vredništva ne dobivali „Correspondance" in da bi ne vedeli, kaj ona po sveti o njih pripoveduje ! To bi se reklo zatiskati si oči, da bi nas svet ne videl. — Ali mogoče je pa pri nam vse. „Correspondance Tcheipio" pa s tem doseže veliko slavo (triurni), ona tujim deželam tekoj sama sebe v dokaz pred oči postavi, kako jo z svobodomiselno sistenio in liberalismom v Avstriji. U opis i. V Izubijani 7. apr. J. R. [Izv. dop.j Zupana, kakor se Vam je žo na-zuanilo torej imamo kakor tudi njegovega namestnika. Prav flegmatična seja je bila zvečer 6. aprila , pri kteri se je vršila volitev župana in njegovega namestnika. Ne vemo, zakaj je predsedoval g. Seunigg, ker po parlamentarnem redu bi imel predsedovati naj stareji odbornik ii ta je gosp. Sa-kreiBchegg!! Da čast. občinstvo izve, kako so se motale reči, od kar je bil kvas za župana postavljen, si štejmo v dolžnost javno povedati omenjonje dogodke : V duhu je bilo celo konstutieijonaluo društvo za Dežmana kot župana. Ali kjer je gosp. Dežmau pri narodu ne v najbolšein spominu, in je tega on sam prepričan, ni hotel tedaj prevzeti častno službe. Prišla je torej vrsta na dra. Suppana, kteri je tako rekoč prisiljen bil in sicer zoper svojo voljo župantsvo prevzeti, kar je storil le s tem pogojem da bo, ako se vnema opozicija, brž službo položil, ker se je le zarad nadležnosti poslu podvrgel Z 29. glasovi je bil izvoljen predsednik konstitueijolnega društva za purgar majstra. Vivat v trenetku med odborniki in poslušalci penzionisti, tudi gosp. Dr. Sch. jo bil vmes, in jo z oiurolo na vso silo na tla tolkel in skj kal od veselja; on sam je vpil „slava" češ, da bo misliti, da narodnjaki .slava" kličejo novemu županu, a narodnjaki, kterih jo bilo le malo uazočib so se čisto pasivno obnašali. Novi župan se je potem prav ironično zahvalil za čast župana in da, ako bi prav ne delal, mu naj odbor naznani, da odloži službo. Na to je Dežinann deklamiral „glorijo in cxcelsis" županu v navadnih frazah. Vrstila se je potem volitev žup. namestnika, kdo nek bo? Pa saj je že vsak naprej vedel, da bolj zmožnega ni kakor Dožnian. In nismo so motili, z 21) glasovi je bil izvoljen zoper enega kterega je dobil Seunigg. (iromoviti „Iloch-" in »Vivat-* klici med odborniki in penzionisti itd. Dr. Sch. je pričel zopet z „ruando" ob tla tleči, „slava" klicati kakor prej, toda tudi zdaj on sam; zakaj to, je obče znano. Mislimo, da on se poprej ni nikoli „Slavo" klical. Dr. Kaltenegger je na to nektero besedo govoril o »karakter-festigkeit" novo izvoljenih, kakor da bi nihče ne poznal njih preteklosti. Ko je bilo to končano je doktor Sch. dohtarju Keesbacherju, zraven kterega je stal, kakor „iiussorer Rat h" začel na uho šepati, iu glejte Kees-bacher posluša njega in prosi besede , jo dobi in nusvetujo „Dringlichkoits-autrag" za volitev sekcij, kar se sprejme in volijo so oddelki. Dr. Sch. pa svetujemo, uaj pomisli, da za zdaj nima nobeno pravice kramljati z odborniki in jim svojih nasvetov podajati. Ali morda misli, da smo v sedemnajstem stoletji, ko je bil še neki „iiusseror li a t h" pri mestnem zastopu ? Iz Velenja O. npr. XYZ. [Izv. dop.] Zdaj ko se bo nova šolska postava v življenje upeljala, naj se pač na to gleda, da so pravi možje za nadzornike postavijo. Nemšktarji si bodo na vse kriplje prizadevali, da dobijo zopet gospodarstvo v svoje roke. Co se to zgodi, potem imamo nov razlog naše kmečko ljudstvo iz srca obžalovati in milovati. Nemščina se bo slovenskim otrokom čez hrbet v glavo ubijala in so tako kamen k kamenu zlagal za ogromni most, ki ima severno Nemčijo zediniti s sinjo Adri-jo. — V bližnjem Št. Ilji se g. župnik Gospodarritsch že šopiri, da hode on gospodaril in svoje nemškutarsko maslo v šoli prodajal. Kako ta gospod, ki slov. narodnost v svoji prevzetnosti tako rad zasmehuje, in še celo pri božji službi iz lece doli burke uganja, razumeva in dopolnnje krščansko ljubezen, skusil je najbolj 58 let stari učitelj g. K., kterega je zarad policijske nerodnosti (hotel je namreč učitelj iti s prižgano trsko inenio iarovža) s Prepeljem lastnoročno tako pretepel, da je K. potem nekaj dni holen ležal! če se ljudstvo ne postavi krepkejše na noge , bode št. Iljska šola imela v prihodnje dvomljivo čast, da bo najbolj nemškutarska v celi okolici. Torej kmetje 1 ki učilnico zdržujete in plačujete, nikar ne dopuščajte, da bi se Vašim otrokom vedno v glavo ubijalo, da se „zelje* po nemški „kraut" imenuje. Gotovo Vam bo reč koristilo, če se Vaši otroci brez dolgih oviukov naravnost v domačem jeziku nauče, kako naj se zelje gospodarsko prideluje 'td. Bodite torej žo zdaj pozorni, da Vam ne bo treba kasneje zdihovati zarad slabe šole. Pri Vašem zdihnvanji bi ne smeli niti pomilovanja pričakovati, vsakdo bi Vam rekel, da ste slabe šole sami krivi, da torej po starem pregovoru tako ležite, kakor ste si postlal i '. V Žetincih, t. apr, [Isv. dop.] tiotovo Vas bo zanimalo, ako Vam v kratkih potezah načitam, kako so voli na Ogerskem in zlasti na Ogerski meji. Naznanim Vam zdaj to pral lahko, ker sem bil nedavno sam nazoč: pri volitvi v Saboti. Pretekli petek na vse jutro so začele po vaseh godbe svirati in dajati s tem znamenje, da je čas iti na volilni prostor. V Gcderovcib so se zbirali volilci desne stranke, kterih kandidat jo bil grof /igraj. Od tod so šli z bando iu zastavami po vseh vaseh kraj Muro proti Soboti, po vaseh so se jim pridrževali volilci, ki so bili namonjeni za desno stranko glasovati. Pred Soboto jih je čakal že na polji primeren juterni pngrizljej v podporo politične značajnosti, namreč slanina, sir, kruh in nekoliko vedrov vina, ktero so ljudje v škafih in piskrih proč odnašali , da so imelo tudi rodovine volilcev kaj zavživati. Ko so se dovolj okrepčali, so se napravili v dolgem sprevodu v Soboto, konjiki so nosili zastave, za njimi so jahali plemenitaši tudi s zastavami, na kterih je bilo zapisano: cljcn Žigraj. V sprevodu je imela vsaka vas svojo zastavo, vsi vkup pa so kričali, da so bili že na jutro hripavi. Ne mogel pa bi Vam povedati, ali so jih navduševala načela Deakove stranko, ali pa listič, kterega so imeli varno shranjenega v žepih, in s kterim je vsak volilec opoldne lahko dobil v vsaki so-boški krčmi svoje kosilo, t. j. mesa, kruha, !i poliče vina in 2 cigari. Volitev se jo začela ob osmih zjutraj in je trajala brez prenehanja ves dan in vso noč notri do četrto ure zjutraj. Volilna hiša stoji na uličnem oglu in ima v vsako ulico po ena vrata. Pri obeh vratih so stali konjiki tako , da so ulico prepregli. Pri enih vratih so so zbirali privrženci desne, pri drugih oni leve stranke, med njima so pustili vojaki kakih 15 seženj prostega prostora, na kterem so postavili godbe, ki so ves božji dan neprenehoma svirale. Lcvična stranka je imela dve godbi, desnična pa štiri. Vse ceste in peš-pota so bila z vojaki in panduri zastavljene, tako da volilci desne in love strani niso mogli med seboj občevati. Prva vojaška straža z 2 panduroma je stala že zunaj mesta na polji in jo vsacega volilca vprašala, ali je Zigra-jev ali Berkejov (dr. Borke je bil namreč kandidat levične stranke.) Žigra-jevec jo puščala straža po cesti k desnim vratom, Borkejevco pa je gonila okolo grada na levo stran, kjer so bili ves dan na uiahjnein prostoru tako natlačeni, da so se komaj goniti mogli. Mnogo jih jo moralo celi dan tu ostati brez jedi in pijače, kajti na trgu se ni smol nobeden levičnjak prikazati. Desnična stranka pa se je smela razprostirati po vsem trgu, in si je s svojimi jedilnimi listi in drugimi pripomočki prav veselo kratila dolgi dan. Že za kurjavo se jim jo skrbelo; ko so ju namreč začelo mračiti, prinesli so grajski hlapci drv na trg in jeli kuriti, desničarji pa okolo ognja. Turška muzika je skrbela za kratek čas. Ob štirih zjutraj je bila volitev končana. Kljubu vsemu pritiskanju z vojaki ia panduri, kljubu prestanem mrazu in lakoti je dobil dr. Borke nad :J0O glasov več, kakor nasprotni kandidat desničar. Ta izid je desničarje tako osupnil, da jih je naenkrat zmanjkalo, zmagalci pa so jeli kričati iu vriskati, da so nadomestili veselje, kar jim ga jo po dnevi primanjkovalo. Volitev so je torej končala brez velikega bitja in tepeža, zabranil ga je razpostavljeni eskadron dragonerjev. Samo po cesti od doma in domu so imeli volilci priliko, da so si brez plače kri puščali, glave pobijali, lase skubli itd. Enemu krčmarju so hišo nad glavo zakurili, ker se je drznil Jbiti druzega političnega mnenja, kakor njegovi sosedje. — Naj h koncu lo šo dostavim, da sem naštel med levičarji 42, med desničarji pa nad 70 zastav. V Pragi 6. aprila. [Izv. dop.J Ni dolgo kar se jo v Pešti pripetilo da je vrednik Bosz5rmeny v ječi umrl. Znano bo šo vsaoemu. Kako je bilo razkačeno ljudstvo in v kakošnih zadregah jo bila dotična vlada zarad toga. V nekem listu sem zadnjič čital, da cislajtanuka vlada posnema popolnoma translajtansko. Po jo gola resnica. Popolnoma jo poznema. Pred kacimi t tedni je nevarno zbolel zdaj zaprti vrednik „IIu-moristickih listov" g, Pechanek v ječi. Njegova prošnja, da bi prišel v bolnišnico ni bila uslišana, ostati je moral v ječi, in včeraj se je moral zagovarjati prod sodnijo zavoljo nekih člankov v „Ilunioristickih listih", kteri so toženi kaljenja miru, Zdravje g. Pechaneka jo bilo tako slabo, da ni mogol pota z ječe v sodniščo sam brez tuje moči storiti. Neglede na to se jo konečna obravnava ravno tako dokončala kakor pri družili zdravili vrednikih. G, Pechanek se ni mogel zagovarjati, kor mu tega bolezen ni pripuščala. Zagovor je pričel s sledečimi besedami: Slavna sodnija! Bolan sem ter ne morem mnogo govoriti, kar mi je tudi tukajšnji zdravnik g. dr. Maska prepovedal, Prosil sem da bila ta obravnava za nekoliko časa preložena ; prošnja pa ni bila vslišana.* Državni pravnik ltapp jo nasvotoval 13 mesecov tožke ječe s postom vsak prvi in tretji petek vsacega meseca, in 800 gld. zgube na kavciji. — Sodnija gaje obsodila na 2 meseca tožko joče iu 200 gld. zgube na kavciji. — Komentar k temu naj si dela vsakdo sam. —■ Prvi tabor na Ceskem, za kterim je sledilo toliko prepovedanih, in kteri je sprožil tudi vso vaše taboro po Slovenskem, jo bil pretekli teden vzrok sodnijsko obravnave. Obtoženi so bili gg. Vaclav Kratochvil, Vlaclav Janda in Ervin Spindler, zarad zločina kaljenega javnega miru (§. 65) ka-zenzko postavo in zarad kaljenju miru po čl. II. postavo od 17. grudna 18G2. — G. Spindler jo bil spoznan za nedolžnega prve in druge tožbe. Ona dva obtoženca sta bila tudi spoznana za nedolžna kaljenja miru zoper §. 04 kazenske postave, obsojena sta pa na 0 mesesev težke ječe s postom vsak potok zarad kaljenja miru po čl. II. od 17 grudna 1802. hililirni razgled. Ustavni pododbor državnega zbora jo besedoval in sklepal o g a-ki resoluciji. Padla jo od poljske kakor tudi od ministerske strani siktera zanimljiva, zlasti od poljske strani marsiktera rosnična boseda, med drugimi, da Galicija od dliamega ibora in od Dunaja nima ničesar pričakovati. Toliko pač smemo žo zdaj soditi, da dr/, zbor ne bo pravičen poljtkio) tirjatvam. Ali res ostanejo Poljaki mož beseda in »pusti potem državni zbor, to je pri znani omahljivosti teb ljudi drugo vprašanj«. — Ustavoljubni časniki [pripovedujejo, da si jo ministerstvo češko spra v o popolnoma iz glavo izbilo, kakor trde ti listi - v kazen, da se je opozicija dozdaj tako trdoglavno vedla. Morebiti bodo ustavoljubneži temu sporočilu verjeli, mi ne, kajti mi smo si svesti, da mora sedanje ministerstvo tisti dan iti, ko se začenja sprava in pogajanje. Kako so hoče ministerstvo pogajati, ki bi ne moglo niti dosedanjega izjemnega stanja opravičiti ? Da pa g. ministri v svojo pogubo ne bodo delali to je razvidno. Drugo pa se tolmači po pregovoru: Kasti trava ali ne. kader mune ne bo več! Iz Prage so hrzojavlja : Ocski narodni poslanci, ki svojega poslanstva niso izgubili, pridejo v deželni zbor. Tu bodo protestovali proti isključenju dcklarantov, potem pa odišli. O zagrebškem deželnem zboru so bcrev„Zuk.u ta-le no ravno priiizna sodba: 1. gospodje uradniški poslanci tako ravnajo proti vsaki par-lamentarični šegi. da niti svojega lastnega opravilnika ne spoštujejo. Po opravilniku smo isti govornik o enem predmetu samo dvakrat govoriti; nekteri govorniki pa so pri zadnji seji govorili 3— I krat, dvorni svetovalec Zlatarovič je govoril brez ovinkov 4krat med eno debato. 2. Zagrebška uradniška skupščina se skrbno ogiblje iz lastnega nagiba staviti postavno predloge in si jih rajo pusti od bana izročati, samo zato ker so boji, da lo slavni zbor enkrat kaj sešušmaril, kar bi ekscelencema Andrašiju in Itauehu ne bilo po volji. 3. Vlada se daje od deželnega zbora nalašč siliti k reformam , samo da bi jih mogla izvršiti šo med sedanjim provizorijem in nc-gledč na deželno korist samo tako, kakor jih tirjajo magjarsko-aristokratično namere. Kesueja odgovorna vlada v sedanjih naredbah ne bo hotela sprejemati nobene odgovornosti. — Konečno se mora še zapisati, da deželni zbor zopet ni imel pravice sklepati, ker je bilo namestu C4 poslancev jih samo 51 uazočih. Iz F lo renče se piše dunajskemu listu: V raznih krajih, posebno pa vNeapelnu, Kapri, Milanu, Turinii so zaprli mnogo nižih častnikov in vojakov, ktere dolže, da so preveč poslušali in ubogali Mazzinisto. Kar je do zdaj znanega se častniki niso kompromitirali. V mnogih mestih so vojaki za gotovo določen dan napovedovali začetek upora, tako v Milanu za 26. marca. V Florencu so zadnje dni dobili nekteri častniki, ki so nekdaj pod Garibaldijcm služili, brezimena pisma, v kterih jih vabijo, naj bi so 5. aprila s svojimi starimi sobojniki povzdignili proti monarhični zlovladi. - Med tem ko so take reči pišejo zunajnim razlagajo uradni italijanski listi, zakaj ljubi Viktor Kmanuel — ženske in trdijo, da naj bo Italija zadovoljna, dokler šo Kmnnuelu gori ženska ljubezen v srcu ! Vsej tej ljubezni kljubu je po sporočilih v parlamentu razvidno, da bo finančnemu ministru letos zmanjkalo kakih 80 milijonov, dasiravno je naštel 1081 milijonov dohodkov. O prijateljstvu, ktero hoče kakor jo videti, med Italijo in Avstrijo od dno do dne veče postajati, piše uradni pariški „Constit.„Ako se zdaj približujeta vladarja iu deželi, ki so si morali biti nekdaj sovražniki iz razlogov, kterih zdaj ni več, no izvira še iz tega. da bi hotela Avstrija in Italija svoje moči zato združiti, da hi razdirale mir. Iz tega se »amo kaže, da sosednja ljudstva čutijo, ka je prišel čas, da si te državi pokažete, kako sto preteklo pozabile iu izrekale željo, naj bi v prihodnje mod njima vladal mir in prijateljstvo, ktero bo obojne koristi le podpiralo in pospečevalo. Iz približevanja med Avstrijo iu Italijo torej ne gro sklepati na vojsko. Na Romanskem zmaguje pri volitvah toliko da ne povsodi mi-nisterska stranka; skoraj vsi ministri so že voljeni. Iz Bero I i na beremo v „Nordd. A. Ztg." da se ni nikdar nič dogovarjalo o tem, naj bi se napravila rimska nuncijatura v Berolinu in da ni imel za to niti Rim niti Berolin razlogov. — Berolinsko-dunajski br/.ovlak je prišel s tečajev, ker so bili hudobneži pot založili. Mašinski vodja jo mrtev, drugemu je nogo stlačilo. Ostalo železniško osebje iu popotniki so se le semtertje nekoliko škodovali. O Grčiji piše „Rcf.u: Vboga Grčija! Sicer ima zopet turškega poslanca v Atenah, vendar pa mora gledati, kako njeni nesrečni rojaki in soverniki umirajo pod turškim maščevanjem. Sporadičnim otokom se z vojno silo jemlje stare pravice. Kandijotom se pobira orožje in njihovi vojvode se vkleneni vlačijo v Carigrad. Istina, konferencija katoliških velemoči sme ponosna biti na svojo turško delo. Spanjci si bodo morali svojega kralja kje dražje iskati kakor v Portugalu. Po najnovejših telegramih je portugisko ljudstvo tako razjarjeno, da si v Madridu niti ne upajo poslati deputacijo k donu Fernandu. O ibe riški zvezi pač Portugezi nočejo nič sličati. — Razne si vari. ♦(Naznanilo.) G. korar Kramer jo priobčil tole pismo: Iz nmozih dopisov pozvedujem. da je večina volilcev kranjsko-loško-tržiškega okraja nameravala namesti ranjcega gosp. Antona Kos-a kot poslanca v de-želui zbor mene voliti. — Tega zaupanja sem sicer prav vesel in tudi prav hvaležen. Ali prepričan o veliki važnosti in pa težavi poslanstva ravno v sedanjih časih, in želeč, da se odvrne vsaka pomota med volilci, ne morem se zdržati, da ne hi očitno tudi jaz priporočal zmožnejsega in v vseh zadevah izvrstno znajdenega, pošteuega in vrnega rodoljuba, po „Novicah" in "Danici" priporočanega gospoda dr. Uazlag-a. Prosim tedaj volilce vse: naj enoglasno namesti meuc volijo njega! Boljšega zastopnika v naših mnogovrstnih potrebah ni treba iskati in ga tudi ni lahko dobiti. Mož je, da Bog daj veliko takih ! * (Iz mestnega zbora ljubljanskega). Naš dopisnik iz Ljubljane je bil dobro podučen, ko jo pisal, da se bo takoj v prvi seji novega zbora zopet znižala letna plača županova, ki so je bila pod županom dr. Gostom zvišala na 2000 gld. G. Stedry jo stavil dotični nasvet in ga, podpiral posebno s tem, da ima srenja itak mnogo mogo stroškov, tudi šo plačil na dolgu itd. Razen tega je županova plača samo odškodnina za više stroške, ktere vsacega župana zadenejo, nikakor pa ne plačilo za njegovo delovanje. Nasvet je bil soglasno sprejet. Ta sklep se bo Slovencem pri prihodnjih volitvah gotovo brez kouca in kraja očital. * (Porotne sodnije). V Pragi jo že sestavljen spisek onih mož, ki smejo biti porotniki. Vseh vkupe jih je 3000. * (Rušenje graške ga grada.) Vsredo zvečer je na vrhu graškega grada odkrhuil 3 cente težak kamen in je s težo 40 centov padel na streho hišo št. 255 v drugem žaklju (II. sackgasso). Tu je prebil streho, je zelo poškodoval strop, kterega pa ni mogel prebiti, ker je padel na močan hlod. K sreči ni kamen nikogar poškodoval. * (Prihodnji c. kr. namestnik na Češkem) bo kakor pripoveduje „Vatorl.", grof Buhoslav Chotek, nekdaj poslanec v Virtombergu. * (Tiskovna svoboda.) Neka francoska brošura odgovarja na vprašanje: „Komu je podobna država, ki zatira tiskovno svobodo" s sledo-čim odgovorom: „„Taka država je podobna mestu Sibaritov, kjer so vse peteline odpravili, da so mogli tudi po dnevi spati."" * (\Velička.) Iz Krakove se hrzojavlja dunajskim listom, da so razpočili bistveni deli naj veče mašino sikalnice. * (Kapelansko društvo.) Iz Ptuja nam ti. apr. piše prijatelj našega lista: Denes so bilo tu videti prve lastovke iu pa Vaš dopis od tod glede zedinjenja kaplanov, ktero gotovo resnica postane — potem pa smo močni proti vsem krivicam, in zahtevali bodemo nazaj, kar je našega! Kar vemo, bo to društvo prvo te vrste v Avstriji. Naj bi mu v kratkem napočil rojstni dan ! * (O delitvi s re bern i h svetinj za pridno sadje rejo mladima g a d j e rejce m a) poroča gospod Fid. Terpinec družbi kmetijski, da jo svetinjo gos]). Francetu Kadivcu v Škoiji Loki izročil administrator loške grajščine, svetinjo mlademu gosp. Jožefu Jarcu v Medvodah pa pre-častiti gosp. fajmoiter Tomoo v Preskvi na sv Jožefa dan z geslom Vodnikove pesmi : „Jablane, hruško in druge cepe Cepi v mladosti za stare zobe"! Oba mladeniča, ki imata posebno veselje do sadjereje in živo priznavata njeno veliko korist, sta očitno ginjeua sprejela lepi speminek našo kmetijske družbe iu obljubila, da hočeta marljivo delati na povzdigo vrtnarstva domačega. Le tako naprej ! jim kličemo tudi mi. — Pri tej priliki naznanja gosp. Fid. Trpinec kmetijski družbi hvalevredno novico, da jo vrt loške grajščine zasaditi dal z najžlahnejšinimi plemeni sadnih droves, ki jih je dobil iz Verone iu pa iz Tirolov iz slavanoznanega vrta rajneega nadvojvode Janeza v Bocen-u, in da bojo sudjerojci okolico loške vprihodnjo lahko cepičev teh žlahnih plemen dobivali. (Nov.) Listnica (i. V. 1!. v Tr. 1 Ko bo zgodilo, kakor tirjnte. — Gosp. pisatelju spiaa „o zadrugah": Ko lii priobčili Vaš „testament", Dakopljemo si na glavo sovraštvo vseli Vaših mlajših in stniejili vrstnikov. Kaj jih no poznnteV — „Drugovi" V Celji: Na zdravje! — G, Podgorioan: Obljubljeno nadaljevanje? No spravljajte nas v zadrego, da bi morali novelo pustiti nedokončano, prosimo! Razjasnilo in priporocilo! Da upokojim svoje podpornike, izrekam, da v mojih kakor znano prav velikih izložbinih omarah ni najti niti p&kfolia niti druzega goljufivega blaga, kar so si predrzni le pripovedovati n e k t e r e osebnosti, ki hi rade pametne bile. Da tako žalostno krušno nevosljivost krepko zavrnem, plačam 100 cekinov ali pa primeren znesek v haiikni valuti po vsakokratnem dnevnem kursu vsacemu, kdor mi v obeh mojih izlogah najde le eno fie tudi še tako majhno stvar, ki bi ne spadala pod rubriko: juveli, srebrnina ali zlatina. Oh enem pri poročam svojo zalogo blaga, ko I)i ena ali druga stvar no bila popolnoma po ušeči, kar se v vsaki veči kupčiji sem ter tje lahko primeri, mi je vsled mojih zvez s prvimi fabrikami prav lahko mogoče, v malo dneh ustreči posameznim željam. Da se vsi v moje delo spadajoči popravki le pri meni najbolje izdelujejo, je itak že tako znano, da se mi odveč zdi še kaj več o tem govoriti. Avgust Tliiel, juvclir. zlatar in sreberuiiinr v .lliirboru, gosposke ulice , Paverjevn hiša. lzdatelj in odgovorni vrednik Antun TomAift, Lastniki: Dr. Jut.* VuMijak in dragi. Tiskar Kri u a nI Jnn/.ir.