Ivan Langerholz Šola lepega vedenja 9. Beseda kadilcem. 1 udi o tem moramo govoriti v naši šolL Ne gre drugače. J Tobak je sicer za ljudi, kakor ste vi, še prcpo-vedan sad. A čudno, da ima ravno prepovedana reč tako ncnavadno privlačnost: vsakdo bi prepovedano reč rad pokusil. In vsako fante skoro misli, da je šele takrat popoln človek, kadar sme stopiti pred člo-veško družbo s cigaro ali vsaj s cigareto v ustih. Ko bi se revšc zavedalo, kako je smešno takrat! rf Vsi ste že slišali, da je tobak strup, In ker je strup, je škodljiv človeškemu zdravju. Prav zaradi te njegove škodljivosti svare zdravniki in sploh vsi pasmetni ljudje mladino pred tobakom. Mi vsi — tudi vaš prijatelj »Angelček« — bi vas radi videli zdrave, krepke, močne in junaške po duhu in po tclesu. Nevaren je pa tobak pri otrocih tudi za naše domove. Kje pa takile otročaji navadno kade? Skri- 1 vajj po kotih, po skednjih, po šupah. In če pridc ne-varnost, da jih kdo vidi — kaj store? Cigareto proč! , Kamor je . . . V slamo. V seno. V steljo. Potera pa 1 beremo po časopisih: Zažgali so otroci. 1 Tudi ne malokrat je tobak prvi vzrok, da se otroci skregate s sedmo božjo zapovedjo. Izmika de-nar, kjer ga dobi, kdor že mlad kadi. Zasluži nikjer nič, imeti pa misli, da mora. Na prošnjo mu za tobak nihče ne bo dal. Torej goljufa ali krade. Revež je pa. kdor je nevarcn tuji lastnini. Pri ljudeh nima veljave. Ali ste bili že v hiši, kjcr je bilo zbranih. celo I V 1 krdelo tobakarjev? Kako ti ljudje vso hišo podelajo! Povejte mi, ali je to lepo? d In še druge škode so od tobaka. Poglej onegalc tam! Ime mu je Janez, piše se pa Čuden. Par dni sem je že jezen in nataknjen, da ga komaj smeš ogovoriti. In zakaj? Tobaka nima. Odtod ta nepotrpežljivost? Ves svet mora čutiti, da mu nckaj manjka. Tobakar kar noče poznati zata-jevanja. Pa še druge poglejino! Kakšen je Miha Turek! Zadnjič je šel obiskat svojega na srart bolnega prija-telja. Prvo, ko je vstopil v sobo, je bilo to, da si je zažgal cigareto. Nič se ni oziral na prijateljevo bo-lezen! Da je *bilo le njemu ustreženo! In ko se je vozil pred par meseci po železnici, je prišel v voz za nekadilce, Meni nič, tebi nič si je prižgal cigareto in pričel pušiti. Gospodična Anica Šutejeva ga je mirno in krotko opozorila, da je ta voz za take, ki ne kade. Če bi rad kadil, naj si poišče drug prostor, kjer jc dovoljeno kaditL — Da bi ga bili videli, kako je govedo vzrastel! Še železniškemu sprevod-niku se je nekaj upiral. Za ta svoj nedovoljeni po-gitm je moral potem plačati okrog 100 Din kazni. AH je bil potem hud! Pa ni nič pomagalo. Sam noče vedeti, kaj se spodobi in kaj je prav, druge bi pa rad imel v strahu. Ali naj omenimo še tiste grdobe — po kmetih se še dobe — ki hodijo okrog in so videti, kakor bi imeli po eni strani zatekla lica. Pa jih nimajo. Tobak žvečijo. Fuj, grdobe! Menda ni trcba posebnega opo-mina, da tako grda navada nobenemu dostojnemu človeku ne pristoja, »Tobakova kuga« se širi vedno bolj. Današnje dni se. dobe že nežne deklice in mlade gospodične, — 51 • I ki očitno kade cigarete kakor Turek. Ali je t^m^ V merno za bodoče — gospodinje in materc? Doslej je r bilo slišati le o kaki ciganki, da je kadila. Ali gre I naša omika navzdol? ¦ V šoli 2a lepo vedenje vam hočemo le dobro. I Zdravo telo, najboljše blago! Zdravc bi vas radi vi- I deli, rdeče ko piruhe o Veliki noči, ne pa suhih, I bledoličnih slabetov. Zato prav iskreno želimo, da | teh-le vrstic ne odložite prej iz rok, dokler trdno I ne sklenete: »Tobaka ne maramo, če nam ga tudi I kdo zastonj vsiljuje!« I Vidite, tako je prav! I Pa bcxii brez skrbi: zastonj ti ga dolgo nihče ne I bo vsiljeval. Plačeval pa boš sam, da si goto- [¦ veje navlečeš prezgodnjo oslabelost I alicelosmrt, ogromen prostovoljni davek — I v trafikah.