ZGODOVINSKI ČASOPIS 49 • 1995 • 3 • 341-351 3 4 1 
F e r d o G e s t r i n 
SLOVANI V PESARU OD 15. DO 17. STOLETJA 
Od konca 14. in še tja do začetka 17. stoletja (v manjšem obsegu tudi še pozneje) 
moremo slediti močnemu transjadranskemu migracijskemu toku v smeri od severovzhoda 
proti jugozahodu iz balkanskih dežel v Italijo. Vzroke zanj je iskati v takratnih razmerah na 
Balkanu, zlasti v gospodarskih motivih in turškem osvajanju in gospostvu, a tudi v priča­
kovanju izseljencev, da bodo našli boljše pogoje za življenje v Italiji, Ljudje ne bi tako 
množično zapuščali svoje zemlje, svojih hiš, delavnic, živine itd., tudi ne sorodnikov in 
sosedov, če se jim življenjske razmere ne bi poslabšale do neznosnosti. Prav tako tudi ne, če 
ne bi upali na boljše življenje drugje. Italija pa je bila zavoljo gospodarsko prometnih povezav 
med obema jadranskima obalama med prebivalci balkanskih, zlasti obalnih dežel, poznana 
kot Italia - felix. Ljudje, ki so emigrirali, so iskali izhod iz bede oziroma pogoje za boljše 
življenje. In zanj so v Italiji, tedaj gospodarsko najbolj razviti evropski deželi, vsekakor 
obstajali, kljub pogostim kugam še v 15. in 16. stoletju in kljub pogostim širšim in lokalnim 
vojnam, ki so jo pretresale. Pomanjkanje delovne sile v mestih in na podeželju, kjer je bilo 
zaradi pustošenj in tudi sicer še vedno veliko za kmetijstvo ugodnih neobdelanih in pustih 
površin, je dajalo priseljencem najrazličnejše možnosti za življenjski obstoj.1 
Migracijski tok je zajel vse zahodno jadranske italijanske dežele in segal globoko v 
notranjost Italije in celo v dežele Tirenskega morja. Vanj so se vključevali pripadniki jugo­
slovanskih ljudstev, Albanci, Grki pa tudi člani drugih manjših etničnih skupin, kot 
npr. Morlaki. Obravnavali bomo v naslednjem migracije Slovanov v Pesaru v pokrajini 
Marke.2 
Pesaro je bilo v obravnavanem času eno izmed pomembnejših trgovskih in pomorskih 
središč v Markah z večjim podeželskim območjem kot svojim okrožjem (contado). Šlo mu je 
tedaj nedvomno mesto takoj za Ancono. Formalno so bili njegovi gospodje člani rodbin Mala-
testa (1285-1445), Sforza (-1512) in Della Rovere (-1631), vendar je imel status blizu 
svobodnega mesta. Proti koncu srednjega veka je trgovsko gospodarski pomen mesta tako 
porasel, da so vanj prihajali številni trgovci iz velikega dela srednje in severne Italije. Živahne 
so bile trgovske povezave s Firencami, Benetkami, tudi z Brescio in Bergamom. Prav tako pa 
so njegove pomorske vezi segale v mnoga mesta na obeh jadranskih obalah. Proti koncu 
srednjega veka in dalje v novi vek je trgovsko gospodarski pomen Pesara toliko porasel, da 
v njem srečujemo trgovce iz Nizozemske, Flandrije, Francije, Krete (Kandije), Cipra itd. 
Vsakodnevne so postale, naj tako rečemo, zveze z vzhodno-jadransko obalo in slovenskim 
zaledjem. V Pesaro so tedaj prihajali trgovci iz Ljubljane, Ptuja, Gorice in Beljaka.3 S tem 
je bilo v procesu velikih migracij iz balkanskega prostora v Italijo povezano tudi precejšnje 
naseljevanje Slovanov v to mesto.4 
Razprava je, podobno kakor že objavljeno besedilo o poselitvi Slovanov v Fanu,5 nastala 
na osnovi arhivskega gradiva, ki ga hranita državni in mestni arhiv v Pesaru. Gre zlasti za 
notarske knjige v Archivio di Stato di Pesaro in kodekse mestnega katastra ter nekaj drugih 
serij mestne administracije, ki se hranijo v Biblioteca Oliveriana.6 V navedenih in pregledanih 
Prim. S. Anselmi, Aspetti economici dell'emigrazione balcanica nelle Marche, v Italia felix. Migrazioni 
slave e albanesi in Occidente: Romagna, Marche, Abruzzi secoli XIV-XVI, Ancona 1988, str. 57-93; tudi v 
S. Anselmi, Adriatico, Studi di storia secoli XIV-XIX, Ancona 1991, str. 117-130; F. Gestrin, Le migrazioni 
degli slavi in Italia nella storiografia jugoslava, v Quaderni storici XIV, 40, 1979. 
S. Anselmi, Slavi e albanesi nell'Italia centro-orientale, v Adriatico, o.e. str. 87-116. 
F. Gestrin, Slovenske dežele in zgodnji kapitalizem, Ljubljana 1991, str. 147 si. 
Prim. S. Anselmi, Schiavoni e Albanesi nelPagricultura marchigiana dei secoli XIV e XV, Atti e 
memorie ... per le Marche, n.s. 82, 1977, str. 141 si. 
5 F. Gestrin, Migracije Slovanov v Fanu v 15. stoletju, Zgodovinski časopis 32, 1978, str. 233 si. 
Pregledal sem notarske knjige naslednjih notarjev v ASP: M. Paladini (1434-1452), F. Damiani, G. 
Damiani in M. Compagni za tretjo četrtino 15. stoletja; M. G. Lepri 11/not. knj. 1-40, M. Milioni 19/not. knj. 
342 F. GESTRIN: SLOVANI V PESARU 
virih se Slovani pojavljajo v več kakor 630 aktih. Toda mnoge notarske knjige drugih notarjev 
in kodeksi mestne administracije niso bile vključene v raziskavo. Razprava daje torej le 
približno sliko resničnega stanja: V obravnavanem obdobju, vsaj tja do srede 17. stoletja, je 
bilo Slovanov v Pesaru precej več. 
Prve slovanske priseljence bi mogli pričakovati v Pesaru že v 14. stoletju. Vendar smo jih 
tudi še v prvi polovici 15. stoletja v pregledanih virih našli le skromno število (41). Prebivalci 
ali celo meščani mesta so bili tedaj Slovani iz dalmatinskih mest in Dubrovnika, dalje iz Istre, 
slovenskih dežel in Hrvatske, zlasti iz Zagreba. Migracije Slovanov v Pesaro se izredno 
povečajo v drugi polovici 15. stoletja. V pregledanih aktih smo našli 399 Slovanov. V prvi 
polovici 16. stoletja se ob mnogo večjem številu nepregledanih notarskih knjigah še vedno v 
najdenih aktih pojavlja 157 Slovanov. Upravičeno lahko trdimo, da so migracije Slovanov v 
Pesaro in z njimi povezano naselitev v drugi polovici 15. in v prvi polovici 16. stoletja dosegli 
vrhunec. V ta čas odpade okoli 78% vseh v mestu ugotovljenih Slovanov. Za drugo polovico 
16. in za 17. stoletje imamo le slučajnostne podatke o Slovanih; vsega skupaj 39. Čeprav je 
bilo njihovo število verjetno večje, zlasti v drugi polovici 16. stoletja, je vendar dejstvo, da 
je začel migracijski tok pojenjevati; v 17. stoletju so imeli doseljenci iz Slovenije celo večino 
v naših podatkih. Naj bo resnično število Slovanov že kakršnokoli, razpad slovanske 
bratovščine, ki se leta 1656 poslednjič omenja,7 kaže na isti proces. 
Slovani, ki so se naseljevali v Pesaru, so bili v velikem številu iz dalmatinskih in drugih 
primorskih mest ter krajev. Med mesti, iz katerih so bili emigranti, se izrecno omenjajo Reka, 
Bakar, Senj, Nin, Zadar, Šibenik, Trogir, Split, Dubrovnik, Hercegnovi (Castro novo), Kotor 
in Budva, na otoku Cresu Osor in Cres, Rab, v Istri Trst, Koper, Piran in Pulj. Precej prise­
ljencev, ki so jih notarji sicer označevali kot Slovane (Sclavus) in prebivalce Pesare (habitator 
Pisauri), so akti opisali tudi s pokrajinsko pripadnostjo »de Dalmatia«, »de Histria« in tudi 
»de partibus Sclavonic«. Med njimi so bili številčno močno udeleženi prebivalci iz Zadra in 
okolice, ki so v virih po oznaki izenačeni, ter tudi iz Senja. Med njimi so prevladovali obrtniki 
in mornarji. Po gospodarski vlogi so med priseljenci imeli najvidnejše mesto pripadniki močne 
dubrovniške kolonije, čeprav je po tej plati ne gre primerjati s kolonijo v Anconi. Le redki 
med njimi so pripadali najnižjim družbenim plastem (služinčad, mornarji), prevladovali so 
raznovrstni obrtniki (tkalci, marangoni in kalafati, peki, krojači), toda med njimi so bili tudi 
veliki trgovci in ladjarji, dalje člani mestnih plemiških, patricijskih, družin. Že v 15. stoletju 
so bili v Pesaru predstavniki znane meščanske rodbine Nalješkovč (Naie) in patricijske 
družine Gučetič (de Gotia), ki so se jim nato pridružili še člani plemiških družin Gundolič 
(Gondola de Ragusio), Crijevič (de Ceruis de Ragusio) in Bunič (Bona), a med meščanskimi 
trgovci člani rodbine Tristan in Gra(n)di.8 
1-10 za četrto četrtino 15. stol., Lepri do 1508; B. Fattori 20/not. knj. 1-40, S. Peponi 22/not. knj. 1-6, P. D. 
Ambrosi 38/not. knj. 13, 14, 18, 23, 26, C. Zacconi 35/not. knj. 1, G. B. Vaccari 42/not. knj. 2, M. Fattori 52/ 
not. knj. 1-7, A. Milioni 60/not. knj. 1-13, P. D. Norsini 95/not knj. 1 in L. Vignatoli za prvo polovico 16. 
stol.; A. Conti 45/not. knj. 1, A. Ginga 86/not. knj. 1-40 za drugo polovico 16. stol., in N. Montoni 208/not. 
knj. 1 in 2. V mestnem arhivu pa sem pregledal naslednje: ACP, Catasto S. Nicolo 1560, 158, Palchetto XI d 
4; Catasto S. Terenzio 21, 1505-1560. Palchetto XII e 4; Catasto S. Arcangelo 183, 1505-1560, Palchetto XII 
d 4; Catasto S. Terenzio 1505, 91 (bis) Palchetto XII e 3; Bolette del Porto, Ser. Vili Porto, F 11; Libro degli 
introiti e spese del comune di Pesaro; Libro di entrata e uscita 193; Consigli 49 (1580-1609); Sentore sopra la 
botegha sotto el palatio duchale 281; Libro delle bollette 307; Libro dei morti 816, 823 in 843 ter Repertorio 
alfabetico di tutti i decreti 1208. 
7 ACP, Catasto S. Nicolo, 1560, 158, Palchetto XI d 4, f 37. 
8 Prim. Johannes Stefani Nali de Ragusio - ASP, F. Damiani - 1464 jul 6; Alexius Georgii de Gotia de 
Ragusio - ASP, B. Fattori 20/2 - 1495 febr. 21; Dominus Stephanus de Ceruis de Ragusio - ASP, P. D. 
Ambrosi 38/1 f 159' si. - 1532 april 8, B. Fattori 20/12 - 1524 maj 18. Že aprila 1514 je v pristanišču kupil 2 
skladišča in hišo za 60 forintov, a v decembru istega leta še karavelo od Tomaža, Kozminega sina iz Hvara — 
ASP, C. Zacconi 35/1 f 176 si. - 1514 april 7, P. D. Norsini 95/1 - 1514 dec. 11. Jacobus Petri Boni, prebivalec 
Pesara in lastnik ladje, in Dominus Bernardus de Bona - ASP, B. Fattori 20/8 f 23' - 1516 febr. 27, 20/9 f 393' 
- 1521 avg. 30 in f 403 - 1521 sept. 3. Dominus Blaxis quondam Johannis Bona de Ragusio merchator - ASP, 
M. Milioni 19/10 f 205 - 1527 maj 6. V četrti sv. Jakoba je živel Joannes Gondola de Ragusio, imel je tudi 
zemljiško posest na območju Pesara - ACP, Catasto S. Terenzii 21, Palchetto XII e 4 f 202. Egregius vir 
dominus Bernardinus Tristanis mercator de Ragusio - ASP, B. Fattori 20/8 f 90 - 1516 dec. 22, skupaj z Ber­
nardom Buničem je kupil hišo v četrti sv. Jakoba za 312 forintov. Dominus Dominicus Tristano - ASP, B. 
Fattori 20/29 f 17 - 1536 avg. 28. Spectabilis vir dominus Mattheus de Grandis de Ragusio habitator Pisauri -
ASP, S. Peponi 22/2 f 163 - 1510 april 12. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS 49 • 1995 • 3 343 
Dubrovniška kolonija v Pesaru je že leta 1480 imela duhovnika Jakoba iz Dubrovnika, 
ki je bil kaplan v farni cerkvi sv. Kascijana.9 V prvi polovici 16. stoletja pa se poleg drugih 
slovenskih redovnikov omenjata dva dubrovniška dominikanca: Timotej Paqualin in Rafael, 
sin Frančiška de Thomasiis.10 
Med člani dubrovniške kolonije so se posamezniki povzpeli v sam vrh pesarske družbe. 
Tak je bil npr. Peter Gučetič, ki je v Pesaru živel od leta 1516 do 1535, ko se 23. septembra 
omenja kot pokojnik.11 Viri ga pogosto omenjajo kot dubrovniškega plemiča in kot 
pesarskega meščana in trgovca.12 Trgoval je na veliko in na drobno prek Jadranskega morja 
- morda kot član družinske družbe - in v velikem delu Mark, kjer je imel več prokuratorjev, 
med njimi velikega pesarskega trgovca Nikolaja Streinerja. Ukvarjal se je z denarnimi posli 
in je posegal v založništvo. Pridobil si je veliko zemljiško posest (njive, vinograde, 
sadovnjake, trstičevje, travnike in gozd) na pesarskem okrožju (contado) in celo v Senigalliji, 
za katero je plačal 168 dukatov. Imel je hiše v pesarski četrti sv. Jakoba in sv. Nikolaja ter 
izven mestnega obzidja in v Senigalliji.13 Tudi sicer je imel veliko premoženje. Poročil se je 
z Margareto, hčerko pesarskega trgovca in meščana. Imel je številno družino: dve hčerki, Jelo 
in Bartolomejo, ter sinove Marina, Mateja, Jeronima, Avguština, Pavla, Ambroža, Frančiška 
in Perina (Petra). Leta 1535 ob očetovi smrti je bil od sinov Frančišek že mrtev. V testamentu, 
ki ga je napisal že leta 1531, je hčerkama namenil vsaki po 1000 dukatov dote, vse premoženje 
pa je zapustil ženi Margareti in vsem še živim sinovom. Pokopali so ga po njegovi zadnji želji 
v cerkvi sv. Janeza Krstnika ter cerkvi in tamkajšnjim frančiškanom zapustil 20 forintov in še 
posebej 5 forintov za oblačila.14 
Med uspešne predstavnike kolonije je sodil tudi trgovec Bernard Tristan, ki so ga viri 
pogosto naslavljali z »Egregius vir dominus . . . mercator de Ragusio«. Trgoval je z različnim 
blagom v velikem delu srednje Italije z zelo razvejanim kreditnim poslovanjem. Imel je hišo 
v četrti sv. Jakoba skupaj z dubrovniškim plemičem Bernardom Buničem (Bona).15 
Velik, morda nič manjši delež priseljenih Slovanov v Pesaro je bil tudi iz notranjih zahod-
nobalkanskih dežel. Vendar se redki označujejo po krajih, iz katerih so prišli. Med kraji v 
notranjosti, iz katerih - predvsem pa iz njihove okolice — so izšli, se na hrvaškem ozemlju 
omenjajo Zagreb (s precejšnjim številom), Veprinac, Modruš, Zrinj, Krapina, Hrastovice in 
Kostajnice. Iz hrvaških dežel so bili praviloma tudi vsi, ki so jih v Italiji označevale z 
vzdevkom »Ungarns« oziroma »de Ungaria« po državnopravni pripadnosti.16 Viri za te prebi­
valce pišejo predvsem, da so »de partibus Sclavonic«, redkokdaj, da so »de partibus Illirie«, 
pogosto pa so jih notarji etnično označevali »Sclavus«, »Schiavo«. Redko se omenja prise­
ljenec »de Bossina«, po izvoru iz Bosne pa so podrobneje opredeljeni samo »Aghina 
quondam Stoie de Sana Sclavona habitatrix Pisauri«; dalje Tomažin, Jurjev sin iz Uskoplja, 
starobosanske župe ob gornjem Vrbasu, in Simon, Jurjev sin iz Jajca (de Jiaiza).17 
9 Frater Jacobus de Ragusio capellanus ecclesie Sancti Casciani parochalis - ASP, M. G. Lepri 11/11 — 
1480 sept. 18. 
10 ASP, A. Milioni 60/10 f 228 - 1539 dec. 30; B. Fattori 20/2 f 57 - 1538 dec. 9 in 20/32 f 367 - 1540 
avg. 23. 
" Dominus Petrus de Goze patricius ac civis Pisauri - ASP, B. Fattori 20/8 f 23' - 1516 febr. 27; Nobilis 
mulier domina Magdalena uxor quondam domini Petri Gotii de Ragusio olim civis et mercator pisaurensis -
ASP, B. Fattori 20/24 f 60 - 1535 sept. 23; njegov testament, prav tam 20/19 f 22 - 1531 jun. 24. 
12 Dominus Petrus (quondam Marini) de Gotiis patricius Ragusinus civis et mercator Pisauri — ASP, B. 
Fattori 20/6 f 107' - 1518 okt. 27; ib. 20/7 f 31' - 1518 maj 10. 
13 ASP, B. Fattori 20/7 f 219 - 1519 febr. 25. 
14 ASP, B. Fattori 20/18 - 1530 Jan. 25; 20/19 f 229 - 1531 jun. 24; ib. 20/12 - 1524 jun. 1 in okt. 17; 
A. Milioni 60/10 f 174' - 1540 dec. 16. 
15 Prim. ASP, B. Fattori 20/8 f 90 - 1516 dec. 22, 1518 marec 20 in 1518 april 19; ib. 20/11 f 455' - 1523 
nov. 14. f 436 - 1523 okt. 31; ib. 20/12 - 1524 maj 18; S. Peponi (1514-1529) f 107' si. - 1519 dec. 22. 
16 M. G. Lepri 11/30 f 211' - 1499 sept. 13; ib. 11/23 f 82 - 1491 avg. 1; ib. 11/21 f 91 - 1489 nov. 26; 
P. D. Ambrosi 38/13 f 336* - 1527 okt. 24; M. G. Lepri 11/32 f 244' - 1501 dec. 9 in f 198' - 1501 okt. 12. 
17 Luca Marcus quondam Rogn (?) de Bossena - ASP, M. G. Lepri 11/6 - 1484 febr. 9; Jacobus Luce 
de Bossena habitator Pisauri - ASP, M. G. Lepri 11/16 - 1484 sept. 29; Georgius qundam Radi de Bossina ... 
piscator - ASP, S. Peponi 22/1 f 40' si. - 1515 jul. 22; M. G. Lepri 11/9 f 15 - 1478 jan. 17; ib. 11/39 f 87' 
si. - 1508 maj 3. 
344 F. GESTRIN: SLOVANI V PESARU 
Priseljenci iz slovenskih dežel se v tamkajšnjih virih skrivajo predvsem pod vzdevkom 
»Teotonicus«, »Theotonico« in »Tedesco«; prav tako po državnopravni pripadnosti kakor vsi 
z vzdevkom Ungarns na Hrvatskem. Že v začetku 15. stoletja sta bila prebivalca v Pesaru Ivan 
in Nikolaj Todischo, verjetno brata. Prvi je imel družino, drugi pa je bil lončar (»... fa larte 
de bochalj et vase ...«).18 Okoli srede 15. stoletja se v mestu omenjata Andrej Teutonico, 
Janezov sin, in Krištof iz Križne gore ali morda Križa v Vipavski dolini (de Monte Croce de 
Alemania).19 V drugi polovici stoletja se je število slovenskih doseljencev v Pesaru nekoliko 
povečalo, med njimi je bil tudi Anton Teotonicus alias Todesclavo.20 Čeprav so postajali celo 
pesarski meščani, jih tudi v prvi polovici 16. stoletja ni bilo veliko.21 Se pa v tem stoletju kot 
prebivalci Pesara - vsaj občasno - pojavljajo posamezniki iz Ljubljane, Ptuja. Gorice in 
Beljaka. V letu 1477 sta bila prebivalca v mestu Slovenec Peter, Simeonov sin »de Lubigliana« 
z vzdevkom »Procuriero Sciavo« in Margarita, hčerka Jakoba »de Lubigliana de partibus Scla­
vonic, meretrix«.22 Med občasnimi prebivalci Pesara so bili tudi posamezni trgovci iz 
slovenskih dežel, čeprav neslovenskega rodu. Med njimi sta bila Jakob in Sigismund Lantheri, 
ki je bil prokurator ljubljanskega meščana Antona Lantherija, dalje Franc Catani, poznejši 
ljubljanski solastnik steklarne, in Blaž Soriz »de Lubiana«, ki je bil v Pesaru agent Volfganga 
Poscha iz Ljubljane. Še pred njim pa se v Pesaru omenja lončar Peter, Jurijev sin (»pigna-
torius de Lubiana«).23 
Iz Ptuja je bil prebivalec Pesara Aleksij Moscon (Alexius Muschonus de Pectovia habi-
tator Pisauri). Že pred letom 1539 je imel posest v mestu, hišo s prodajalno in vrtom v četrti 
sv. Jakoba. Pred letom 1544 si je pridobil še precejšnjo zemljiško posest v izmeri 2692 pertik 
ter hišo v četrti sv. Nikolaja, ki jo je imel do tega leta. Pri vpisu lastnine v kataster je imel 
težave. Mestni katastik mu jo je vpisal šele, ko je Aleksij obljubil, da bo občini poravnal 
obveznosti, za katere mu je bil porok pesarski meščan in veletrgovec Nikolaj Streiner. Po letu 
1555 je imel to posest njegov sin Krištof; pred letom 1590 pa se kot lastnik hiše v četrti sv. 
Jakoba pojavlja Seppe Moscone, vsekakor Krištofov sorodnik.24 
Tudi dva Goričana sta bila prebivalca Pesara: Jakob Frolius iz Gorice je postal proku­
rator pesarskega meščana Cicholina proti Petru, sinu Peterlina iz Gorice. Iz Beljaka pa je bil 
Matej, sin Jakoba Tortighetta (de Villaco), ki je nastopil kot priča v nekem pravnem aktu,25 
Tudi še v drugi polovici 16. in v 17. stoletju srečujemo ljudi iz naših krajev v Pesaru. V na 
hitro pregledanem gradivu smo našli še kakih deset Slovencev pod vzdevkom Tedesco.26 
Podobno kakor v Fanu so Slovani v Pesaru prebivali v vseh mestnih predelih. To je v 
četrtih sv. Arhangela, sv. Jakoba, sv. Nikolaja in sv. Terencija ter v pristanišču izven 
mestnega obzidja ob izlivu reke Foglie. Po sredi 16. stoletja se omenja še četrt sv. Martina,27 
vendar v uporabljenih virih v njej Slovanov nisem zasledil. V četrtih so Slovani imeli hiše ali 
dele hiš z dvorišči in vrtovi, ki so jih kupili od domačinov, ali so hiše oziroma dele hiš z delav­
nicami ali poslovnimi prostori (lokali, skladišča) najemali. Hiše so pridobivali tudi s porokami 
in kot dediščino oziroma z oporočnimi volili. Tako je leta 1462 Benedik, sin mojstra Mateja 
18 Archivio comunale di Fano (AGFa), Codici Malatestiani 4 f 79' - 1410 jul. 17. 
19 ASP, M. Paladini f 177' - 1450 april 5; ib. f 223' - 1451 sept. 9. 
2 0 ASP, M. G. Lepri 11/6 f 182 - 1476 jun. 29. 
21 Prim. Johannes Antonius quondam magistri Nicolai Theotonici ... civis Pisauri - ASP, M. G. Lepri 
11/17 f 122' - 1485 okt. 14; Simon Francisco alias il Todeschino de Germania civis pisaurensis - ASP, B. Fattori 
20/17 - 1529 nov. 29. 
2 2 ASP, M. G. Lepri 11/8 f 183 - 1477 nov. 29 in f 117 - 1477 jun. 26. 
2 3 Egregius vir dominus Jacobus Lanterii de Lubiana mercator et habitator Pisauri - ASP, B. Fattori 20/ 
11 f 310' - 1523 avg. 18; Sigismund Lanterii habitator Pisauri - ASP, S. Peponi 22/6 f 34 - 1534 maree 7; Fran­
cisais Cathaneus de Lubiana civis pisauri - ASP, M. Milioni 19/10 f 387 in 411-1527 sept, 16; Blasius Soriz de 
Lubiana - ASP, B. Fattori 29/28 - 1537 febr. 9; ASP, S.Peponi 22/5 f 46 - 1534 Jan. 31. 
2 4 ASP, B. Fattori 20/31 f 496 - 1539 dee. 13; ACP, Catasto S. Terenzio 21-XII e 4 - pred letom 1544; 
Catasto S. Jacomo 179 - 108XV e 8 (1560-1590) f 175. 
2 5 ASP, B. Fattori 20/13 - 1525 maree 6; M. G. Lepri 11/23 f 66' - 1491 jun. 20 in 21. 
2 6 ACP, Libro dei morti 816 (1604) - 1604 febr. 20, okt. 2 in 10; ACP, Catasto S. Giacomo 106 f 81 -
okoli 1682/4, f 197 - okoli 1684, f 265' - 1625 okt. 8; ASFa, AAC Ser. 8 Porto fase. 120 - 1601 maj 5; ASP, 
N. Montani 208/1 f 53 - 1634 maj 10. 
2 7 ASP, A. Conti 45/1 - 1554. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS 49 • 1995 • 3 345 
»de Sclavonia«, kupil v četrti sv. Nikolaja za 26 liber boloninov hišo z dvoriščem, ki je bila 
ob hiši Slovana Rada. Slovan Lovrenc, Janezov sin pa je leta 1494 kupil del hiše v četrti sv. 
Jakoba za 9 forintov (forint po 40 boloninov). Rado, sin Rada iz Zagreba je od neveste 
Gracioze, hčerke Jurija iz Benetk in vdove po mojstru Žirardu de Tanti, dobil kot doto nepre­
mičnin v vrednosti 240 liber, med drugim hišo v četrti sv. Jakoba v vrednosti 150 liber bolo­
ninov.28 Poznejši ptujski meščan Aleksij Moscon je leta 1530, ko je že prebival na Ptuju, dal 
svojo hišo v Pesaru z lokalom in vsemi pritiklinami v četrti sv. Nikolaja za štiri leta v najem 
po 24 forintov boloninov letno. Sedem let pozneje je od svojega prokuratorja Serafina Ciar-
latina vzel v najem hišo v isti četrti za tri leta z letno najemnino 20 forintov. Več kakor dve 
leti pozneje, ko se v viru že omenja kot »comes Pisini« pa je prodal Polidoro Ascaniju, 
trgovcu in meščanu v Pesaru, hišo z dvoriščem, lokalom in vsemi pritiklinami. Cena je bila 
250 skudov (skud - 20 grošev).29 
Največ Slovanov je prebivalo v četrti sv. Nikolaja. Pripadali so predvsem obrtniškim 
slojem, vendar je v njej imel nepremičnine že omenjeni Aleksij Moscon, a od domačinov je 
v njej prebival tudi veletrgovec Streiner, ki je bil v prvi polovici 16. stoletja v poslovnih zvezah 
z največjimi ljubljanskimi in ptujskimi trgovci. V četrti so živeli tudi še drugi premožnejši 
Slovani. Eden izmed njih je bil Jurij, (Georgetto Sclavono), ki je imel v četrti dve hiši, hišo 
z manjim vrtom in dvoriščem je imel tudi v pesarskem pristanišču ter zemljiško posest 
(vinograd, obdelovalno zemljo, zemljo s trsičjem) v okolici Pesara na območju Saiano in 
Ardeneti.30 
Tesno so jim sledili Slovani v četrti sv. Jakoba, kjer so živeli mnogi Dubrovčani pa tudi 
Slovenci. Med njimi je v drugi polovici 15. stoletja tod stanoval Peter, sin Jurija iz Ptuja. Leta 
1478 je napravil testament, želel je biti pokopan v cerkvi sv. Jakoba, svoje premoženje pa je 
zapustil Damijanu, Martinovemu sinu iz Senja.31 V tej četrti so imeli hiše in posest Mihaelov 
sin Vincenc (Vincentius quondam Michaelis Teotonicus), ki je veliko zemljišč zapustil 
slovanski bratovščini sv. Hieronima, Jakob Lantheri, ki je tod kupil hišo z dvoriščem za 178 
forintov po 40 boloninov, in^Aleksij .Moscon.32 V četrti sv. Jakoba so še konec 16. in v prvi 
četrtini 17. stoletja živeli Slovenci Oktavijan, Jeronim in Julij, sinovi Janeza Krstnika 
(Babtisto del Tedesco). Zadnja dva sta imela hišo z dvoriščem in veliko zemljiško posest 
(njive, vinograd, trstičje in drugo). Vernacij Heffer Tedesco je imel poleg hiše v tej četrti še 
hišo in zemljiško posest na območju Pesara (corte di Pisauro). Posest v isti četrti je še leta 
1625 imel Giovan Battista del Tedesco.33 
Približno za polovico manj kakor v četrti sv. Jakoba je bilo Slovanov v četrti sv. 
Arhangela in še nekoliko manj v četrti sv. Terencija. V prvem je bila na glavnem trgu mestna 
hiša, hišo je imela ob trgu tudi skupnost pesarskih trgovcev in v njej je bil sedež arbitražnega 
sodišča. V isti četrti je bil tudi urad pesarskega trgovskega konzula.34 V njej so prebivali zlasti 
prišleki iz dalmatinskih mest, med njimi Dubrovčan Ivan Gundulič ter doseljenci iz Istre. V 
2 8 Prim. ASP, G. Compagni f 26 - 1462 sept. 4; M. G. Lepri 11/24 f 6' si. - 1494 Jan. 7; ib. 11/13 f 116 
- 1481 jul. 30. 
2 9 ASP, P. D. Ambrosi 38/6 f 351 si. - 1530 dec. 19; B. Fattori 20/28 - 1537 marec 21; ib. 20/31 f 496 
- 1539 dec. 13. 
3 0 Prim. ACP, Catasto S. Nicolai 156 (prva četrtina 16. stoletja), Palchetto XI d 1 f 129, 153, 156, 198, 
199. 
31 ASP, M. G. Lepri 11/9 f 15 - 1475 jan. 17. 
3 2 ACP, Catasto S. Terentii 91 (bis), Palchetto XII e 3 (1505) f 173'; ASP, P. D. Ambrosi 38/14 f 24 si. 
- 1529 Jan. 12; B. Fattori 20/31 f 496 - 1539 dec. 13. 
3 3 ACP, Catasto S. Jacomo 176, Palchetto XV e 10 f 91 - 1590, f 92, f 306 - 1597 maj 2; Catasto S. 
Jacomo 106, Palchetto XVI c 2 f 265; - 1625 okt. 8. 
3 4 Pallatio comunnis Pisauri sitos in quarto Sancti Argangieli - ASP, M. Paladini f 13' - 1435 avg. 28; 
... piazaro in lo palazo del comune de Pesaro - ACP 264 f 108', 109, 110, - 1462 in 1463; Actum Pisauri in 
officio extimorum sitam in quartiero Sancti Arcangeli iuxta plateam magnam et palacium magnum comunis — 
ASP, M. G. Lepri 11/4 f 370 - 1471 febr. 1. 
Collegio de mercanti della cipta de Pesaro - ASP, P. D. Ambrosi 38/23 f 147 - 1531 avg. 30; ... colegium 
seu universitas mercatorum Pisauri habent in quarterio S. Arcangeli iuxta Plateam magnam ... unam domum cum 
residentia seu tribunali offitii ... - ACP, Catasto S. Arcangelo 183, Palchetto XII d 4 f 166. 
In officio consulum mercantie diete civitatis sitam in quartiero Sancti Archangeli - ASP, M. G. Lepri 11/ 
12 - 1480 april 21; P. D. Ambrosi 38/23 f 143 - 1531 avg. 28. 
346 F. GESTRIN: SLOVANI V PESARU 
tej četrti je prebival slikar Blaž, Markov sin iz Kopra, prebivalec in meščan mesta. Leta 1474 
mu je iz nam neznanega motiva podaril del hiše ob cerkvi sv. Marije v četrti sv. Arhangela 
čevljarski mojster Tomaž, sin Jurija in vnuk Petra »de Bare de partibus Ungarie«. Že leto 
poprej pa je mojster Blaž kupil kos njive za 10 forintov po 40 boloninov in prodajalcu 
obljubil, da mu bo za tri in pol forinta naslikal oznanjenje Device Marije z bogom Očetom, 
angelom in sv. Krištofom, a preostanek bo plačal v gotovini.35 
V četrti sv. Terencija so Slovani prebivali, tako se kaže po podatkih iz pregledanega 
gradiva, predvsem v 16. stoletju. Pripadali so nižjim družbenim plastem, zlasti obrtnikom in 
poljedelcem. Ti so imeli zemljiško posest v Pesaru bližnjih krajih: Novilara, Genestretto, 
Trebiantico in drugih. V četrti so Slovani prebivali vsaj še v tretji četrtini 16. stoletja.36 
Slovani so prebivali tudi na območju pesarskega pristanišča izven mestnega obzidja, kjer 
so imeli hiše in skladišča ali pa so jih najemali. To velja zlasti za vse tiste, ki so se tako ali 
drugače ukvarjali s pomorstvom ali z njim povezano dejavnostjo. Podatke zanje imamo zlasti 
za prvo polovico 16. stoletja. Tako je Dubrovčan Štefan Crijevič (Cerva de Ragusio), trgovec 
in prebivalec Pesara, leta 1514 kupil dva skladišča za 60 forintov. Posebej naj kot lastnika 
skladišč omenimo Istrana Ivana, Andrejevega sina (Zanettus Istrianus, Zanettus quondam 
Andrée Histriani Pisauri habitator), ki je bil ladjar in leta 1531 lastnik barke nosilnosti 150 
beneških sekstarijev ter vredne 61 skudov. Lastnik treh skladišč »positos in dictu portu 
Pisauri« je bil že leta 1524, enega je kupil že leta 1518. Sedem let pozneje je kupil od Antona, 
sina Istrana Nikolaja, svojega sorodnika in mornarja skladišče pri cerkvici sv. Marije v prista­
nišču za 100 forintov. Že naslednje leto je Ivan ta štiri skladišča dal v najem nečaku Antonu 
in njegovemu bratu. Anton je obljubil dajati kot najemnino 23 forintov na leto, dokler bo 
Ivan živel. Nekaj mesecev pozneje pa je Anton, ki je medtem postal verjetno lastnik, 
zamenjal vsa štiri skladišča, vredna 370 forintov, za več kosov zemljišč v vrednosti 500 
forintov s pesarskim meščanom Luko, sinom Dominika de Oddio. Med najemniki skladišč naj 
omenimo še Luko, sina Pavla iz Zadra, ki je od domačina najel skladišče (fundamentum seu 
magazenum) za dve leti za letno najemnino 5 forintov.37 
Med lastniki hiš v pristanišču (in fundo Portus) se je »odlikoval« Ivan, sin Andreja Stariča 
z vzdevkom Istran (Joannes quondam Andrée Antichi alias Istriani). Imel je tam, verjetno z 
bratom Nikolajem, kar štiri hiše in še del pete, a v četrti sv. Jakoba je imel skladišče, vendar 
ne vemo, s čim se je ukvarjal. S pomorstvom povezano dejavnostjo si je verjetno Slovan Jurij, 
ki so mu rekli Jurček (Georgettus Sclavonus tricolus), pridobil sredstev za nakup hiše z 
majhnim dvoriščem in vrtom (25 pertik) v pristanišču poleg dveh hiš, ki jih je imel v četrti sv. 
Nikolaja in 370 pertik zemljišč v »fundo Savani«.38 
Priseljenci so se v mestu sorazmerno hitro ustalili, t.j. dobili zaposlitev oziroma so se 
uveljavili z obrtno ali drugo poklicno dejavnostjo. To še posebej velja za tiste, ki so s seboj 
prinesli del sredstev (delovno orodje, morda denar) ali so imeli v Pesaru sorodnike in znance 
ter so med drugim bolj ali manj znali tudi italijanščino. Takih primerov je moglo biti veliko 
pri izseljencih iz primorskih mest. Le manjši del priseljencev je opravljal nižja, težaška 
opravila; tudi sorazmerno malo je bilo med njimi tistih, ki so se zaposlili kot služinčad, hlapci 
in dekle, in služili tudi že prej doseljenim rojakom, ali deklet z najstarejšim poklicem.39 Del 
3 5 ASP, M. G. Lepri 11/5 f 551' - 1473 avg. 30; ib. 11/6 f 26 - 1474 avg. 27; ib. 11/8 f 46' - 1477 febr. 
17, f 116 - 1477 jun. 23; ib. 11/9 f 79' - 1478 marec 16. 
3 6 Npr. Domina Andrea di Bartolo di Paolo Schiavono (prebivalka tretje generacije) - ACP, Catasto S. 
Terentii 742 - 1560. 
3 7 ASP, C. Zacconi 35/1 f 176 si. - 1514 april 7; P. D. Ambrosi 38/13 f 441' si. - 1528 sept. 23; ib. 38/17 
f 68 - 1531 april 4; ib. 38/13 f 249 - 1524 april 29; 38/17 f 402 si. - 1531 okt. 25; 38/30 f 23 - 1532 marec 20; 
38/18 f 194 - 1532 maj 13, f 196' s i . '- 1532 maj 13; ib. 38/19 f 110 si. - 1535 marec 20. ib. 38/30 f 74 si. -
1532 maj 13; B. Fattori 20/6 f 121' - 1518 okt. 30. 
3 8 ACP, Catasto S. Nicolai 156, Palchetto XI d 1 f 150 (1505) in f 247; Catasto S. Terentii 91 (bis), Pal­
chetto XII e 3 f 112'; Catasto S. Nicolai 156 f 150, 153, 156, 198, 199, 238. 
3 9 Giorgio Schiavo famiglio di Gironimo viceofficialis del Porto - ACP 280 II a 3 f 64 - 1449 nov. U; 
Giorgio Todesco, služabnik Valentina Slovana - ib. 264 f 234 - 1463 sept. 3; Simon Sclavus famulus quondam 
Johanni Catrilini si je prislužil toliko, da je kupil kos zemlje - ASP, M. G. Lepri 11/10 f 125' - 1479 marec 17 
in f 152 - 1497 avg. 6; o služinčadi glej ASP, M. Compagni - 1458 marec 5; M. G. Lepri 11/8 f 117 - 1477 
jun. 26 (Margarita quondam Jacobi de Lubigliana de partibus Sclavonic meretrix habitatrix Pisauri). 
ZGODOVINSKI ČASOPIS 49 • 1995 • з 347 
Slovanov se je preživljal tako, da je sprejel v obdelavo (ad laborandum) polje ali vinograd za 
eno ali več let na spolovino. Vključevali so se tudi v promet kot tovorniki in vozniki.40 Posa­
mezniki so, verjetno po daljšem bivanju v mestu, dobivali nižje občinske službe: bili so npr. 
»piazari« in »sproccani« (pazi in ?), pisarji manjših uradov in tudi v vojaški službi. Malo je 
bilo med Slovani v mestu tudi poljedelcev, čeprav so potem, ko so se v novi sredini ustalili 
in gospodarsko dvignili, kar pogosto vlagali svoje prihranke v zemljiško posest na mestnem 
območju in okolnih naseljih. 
Najštevilnejši so bili doseljeni rokodelci in obrtni mojstri. Zastopane so bile številne 
obrti: krojaška, čevljarska, sedlarska, mesarska, pekovska, kovaška, kleparska, tkalska, 
barvarska, vrvarska, zidarska; med njimi so bili gostilničarji in kuharji (celo pri knezu iz 
Urbina),42 branjevci in kramarji (triculus), ladjedelci in smoiarji, mornarji in čolnarji, želiščar 
in brivec. Najmanj je seveda bilo priseljenih slovanskih prebivalcev, ki bi sodili v vrh mestne 
družbene plasti; mednje so verjetno sodili najbogatejši priseljeni trgovci in ladjarji iz 
Dubrovnika pa tudi Lantheriji in Moscon. 
Prilagajanje novi sredini ni bilo brez težav. Spremljali so ga pogosti ekscesi z domačini 
pa tudi v medsebojnih odnosih (prepiri, pretepi, ogrožanje življenja v oboroženih spopadih; 
kraje, ropi, sodna preganjanja, denarne in zaporne kazni, izgoni in smrtne kazni). Po drugi 
strani na proces prilagajanja kažejo Slovanom dani vzdevki (vulgo imena), ki jih je okolje 
sprejemalo in notarji zapisovali v aktih skozi daljše časovno obdobje ter so nekateri postajali 
celo priimki. Naj navedemo samo nekaj primerov, Pavel, ki je za leto dni sklenil hlapčevsko 
pogodbo z gospodarjem Slovanom, si je prislužil vzdevek »Kaj te briga«, ki ga je notar zapisal 
»Catabriga«, iz česar bi mogli sklepati, da je bil Pavel Slovenec. Katarina, Jurijeva hči iz 
Splita, ki je prebivala v pristanišču je pridobila vzdevek »Schocigore« (Skoči gore), možnih 
razlag zanj je verjetno več. Vzdevek Petra, Mihaelovega sina iz Zagreba, ki se je glasil »Pero 
Galjuffo«, je bil vsekakor povezan z njegovo goljufivo dejavnostjo. Potrjuje jo morda tudi 
njegov testament, v katerem je vse premoženje, v odpuščanje grehov, zapustil cerkvi sv. 
Avguština v Pesaru in mojstru Antonu iz Bologne.43 Marsikdo je zavoljo manjše postave dobil 
vzdevek: Slovanček (Schiavetto), Jurček (Georgetto), Gregorček (Gregoretto), dalje po 
pogosto uporabljani besedi: Brattus »el frate« (brate, bre), Santo padre (sveti oče), po kraju 
iz katerega je prišel: Chrapinus (Krapinac), po gosposkem obnašanju: »el segnore«, po etnični 
pripadnosti: »Todesclavo«, po zunanji podobi: »Turcho« itd.44 
Z ustalitvijo in prilagajanjem Slovanov novemu življenju, zakonom in navadam se je v 
novem okolju hkrati začel proces asimilacije, ki je bil med drugim tesno povezan tudi z gospo­
darsko in družbeno rastjo priseljencev. Že v prvi generaciji se je začenjal zlasti s sorazmerno 
ne ravno redkimi mešanimi zakonskimi zvezami in vedno večjo dvojezičnost j o priseljencev. 
Vendar je treba poudariti, da so se ohranjali Slovani tudi še do pete generacije.45 Toda, čim 
4 0 Petrus Dominici Sclavus habitator Pisauri je dobil »ad laborandum« vinograd - ASP, M. Paladini f 48 
- 1436 okt. 7; Vico Blaxii de Jadra habitator Pisauri je dobil vinograd v obdelavo na spolovino - ASP, M. 
Paladini f 229' - 1451 okt. 5. 
Paolo Schiavo carretta«), prebivalec Pesara - ACP 264 (Libro degli introiti e spese) f 108, 155 - 1462 
sept. 9, f 172 - 1463 okt. 10; Georgius quondam Marci carrectarius Sclavonus (žena Katarina) - M. G. Lepri 
11/32 f 198 - 1501 okt. 12; ib. 11/39 - 1508 Jan. ?; Marco Sclavonus caratarius je imel kar precejšnje premo­
ženje: hišo z vrtom v četrti sv. Nikolaja, hišo z vrtom v četrti sv. Jakoba ter oljke in zemlje za okoli 330 pertik 
v Monte Barotio - ACP, Catasto S. Nicolai 156, Palchetto XI d 1 f 197, 205' in 206. 
41 Stefaniza Schiavo piazaro in lo palazo del comune de Pesaro, plača 3 libre mesečno, z njim je bil paž 
tudi Paolo Schiavo in nato Rigo Todesco - ACP 264 - Libri degli introiti e spese, Palchetto XIV b 9 f108 -
1461 febr. 28, f 108; f 109 in 110 - 1463. 
Rigo Todesco je bil pisar za žito pri mestnih vratih Corina - prav tam f 157 - 1462 dec. 14. V vojaški 
službi se omenja Nicolo Istriano da Pesaro, bil je »luogotenente delle militie de ... Pesaro - ASP, N Montani 
208/2 f 156 - 1635 maj 21, f 162 - 1635. 
4 2 Prim. ASP, M. G. Lepri 11/31 f 55' - 1500 maj 19; ACP, Catasto S. Nicolai 158, Palchetto XI d 4 f 
7 - (1560). 
4 3 ASP, M. Paladini f 54' - 1438 dec. 21 ; ib. f 152' - 1449 nov. 21 ; M. G. Lepri 11/6 f 29 - 1474 avg. 3. 
4 4 ASP, M. Compagni f 8 - 1452; M. G. Lepri 11/5 f 555' - 1473 nov. 4; ib. 11/6 f 182 - 1476 jun. 29; 
B. Fattori 20/11 f 446' - 1523 nov. 9; A. Milioni 60/13 f 136 - 1548 avg. 23; P. D. Ambrosi 38/3 f 750 - 1520 
dec. 23, 38/13 f 261 - 1528 maj 4, f 336' - 1527 okt. 24. 
4 5 V Pesaru imamo potrdilo za ohranjanje identitete skozi tri generacije v podatku: Johannes Bertoli Cille 
- ASP, M. G. Lepri 11/4 f 379' - 1471 marec 1. 
348 F. GESTRIN: SLOVANI V PESARU 
bolj je rasla družbena vloga Slovanov v novi sredini, tem bolj se je uveljavljalo stremljenje, 
da se vanjo neposredno vključijo. Na zunaj je učinek asimilacijskega procesa prikrival vedno 
nov dotok priseljencev, ki so dajali koloniji nove ohranitvene sokove. Brez njega slovanska 
poselitev v Pesaru ne bi trajala tako dolgo. 
Po drugi strani so se Slovani v tuji sredini že od vsega začetka povezovali, si medsebojno 
pomagali, držali skupaj, nastopali drug drugemu kot priče pravnih aktov pred notarji, se 
pogosto, če ne »praviloma« poročali med seboj, se udeleževali skupaj verskih obredov, 
pogrebov itd., kar je bilo tedaj sestavni del družabnega življenja. Na teh osnovah so nastajale, 
ko je število priseljencev v kraju poraslo, organizirane slovanske skupnosti (Universitas Schla-
vorum) in (ali) cerkvene bratovščine (Franternitas Sclavorum, Scola Sclavorum). 
V Pesaru do ustanovitve slovanske skupnosti verjetno ni prišlo, oziroma se v množici 
pregledanega gradiva ne omenja. Pač pa so Slovani imeli v mestu zelo ugledno bratovščino, 
ki so jo poimenovali po sv. Jeronimu. V lokalnih aktih so jo označevali tudi samo kot 
bratovščino Slovanov in včasih celo kot bratovščino Ilirov.46 V notarskih knjigah oziroma v 
listinskem gradivu, ki ga poznamo, se bratovščina prvič omenja leta 1480 skupaj s slovansko 
kapelo oziroma oltarjem. Ker se slovanska kapela sv. Petra pojavi v nam znanih virih že poleti 
leta 1474, sodimo, da je morala biti tudi bratovščina ustanovljena še pred tem časom, kar bi 
se ujemalo s hitro rastočim slovanskim prebivalstvom v Pesaru.47 
Bratovščina je imela sedež v škofijski cerkvi sv. Frančiška, kar samo po sebi govori o 
ugledu bratovščine oziroma njenih članov. V isti cerkvi je bila tudi zgoraj omenjena kapela 
oziroma oltar sv. Petra.48 Vloga in pomen bratovščine v življenju Slovanov v Pesaru se da 
oceniti tudi po njenem dolgem trajanju, saj je obstajala še leta 1656:49 v njej so bili tudi posa­
mezni Slovenci.50 Toda člani bratovščine so bili prav tako italijanski prebivalci in meščani 
mesta.51 Bratovščina vendar ni zajela vseh Slovanov; tako sta bila npr. Nikola Goran in 
Slovenec Gabrijel, Henrikov sin, člana bratovščine sv. Marije v pristanišču, kjer je prebivalo 
več Slovanov.52 
Bratovščini so načelovali izvoljeni prior in subprior ter veččlanski svet, ki so verjetno 
imeli dvoletni mandat. Upravljali so s premoženjem bratovščine in vodili vse druge z verskimi 
obredi povezane posle. Poznamo le nekatere izmed teh funkcionarjev, ki niso bili vedno le 
Slovani. Leta 1490 je bil prior slovanske bratovščine Jurij Filicampa. Šele za leto 1528 
poznamo zopet novega subpriorja bratovščine: bil je to mojster Bernard, Benediktov sin iz 
Pesara, a eden izmed članov sveta (»... uni de consilibus diete scole ...«) je bil Jure, Markov 
sin, prevoznik in prebivalec Pesara. Omenjeni Jure (Juri de Pesaro) je bil v letih 1538/9 prior, 
subpriorsko funkcijo pa je opravljal Santis, Markov sin iz Zadra.53 
Bratovščina je imela kar veliko premoženje v nepremičninah v mestu in njegovem 
okrožju, izviralo je iz daril in volil Slovanov in drugih mestnih prebivalcev, dobrotnikov 
bratovščine.54 Tako je bratovščina imela po vpisu v katastru mestne četrti sv. Terencija leta 
1505 naslednjo posest: dve hiši v četrti sv. Nikolaja, dalje hišo z vrtom v velikosti pet partik 
v četrti sv. Jakoba. Na ožjem območju mesta, na ozemlju Saiano, je imela ob morski obali 
4 6 Fraternitas S. Xyeronimi delli Schiavoni, Fraternità de Santo Gerolamo dei Schiavoni nel chiesa cathé-
drale di Pesaro - ACP, Catasto S. Terentii 1505-1560, 21, Palchetto XII e 4 f 166; Catasto S. Arcangeli 
1505-1560, 183 Palchetto XII d 4 f 189; Catasto S. Nicolo 158, Palchetto XI d f f 186. Fraternitas Sancti Hye-
ronimi Illiricorum - Catasto S. Terenzio 1505 (bis) Palchetto XII e 3 f 112'. 
47 M. G. Lepri 11/11 - 1480 aprii 7, ib. 11/6 f 28' - 1474 avg. 7. 
48 Capella de li Schiavoni posita in ecclesia cathedrali civitatis Pisauri - ASP, S. Peponi 22/1 f 40' - 1515 
jul. 22; M. G. Lepri 11/20 f 100 - 1488 jul. 20; ib. 11/23 f 92 - 1491 avg. 1. 
49 ACP, Catasto S. Nicolo, 1560, 158 Palchetto XI d 4 f 37. 
50 Npr. Vincentius quondam Michaelis Teotonicus, ki je leta 1505 bratovščini zapustil veliko zemlje -
ACP, Catasto S. Terentii 91 (bis), Palchetto XII e 3 f 173. 
51 Prim. Orlandus quòndam Leonardi molinarii el Furiano de Santo Vito partibus Friuli, ki se je dal 
pokopati v kapeli Slovanov - M. G. Lepri 11/9 f 142' - 1476 jul. 31. 
Enako Matija, sin Filipa iz Furlanije - ib. 11/20 f 100 - 1488 jul. 20. 
52 ASP, B. Fattori 20/6 f 104' - 1518 okt. 26. 
53 ASP, M. G. Lepri 11/22 f 150 si. - 1490 dec. 22; P. D. Ambrosi 38/3 f 261' si. - 1528 maj 4; S. Peponi 
24/4 f 157 - 1538 okt. 15, f 158 - 1539 april 22. 
54 ACP, Catasto S. Nicolo 1560, 158 Palchetto XI d 4 f 36 - 1577 in 1580. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS 49 • 1995 • з 349 
270 pertik vinogradov, 20 pertik zemlje s trsjem, 60 pertik njiv, 200 pertik drugih zemljiških 
površin, 500 pertik pečin (rupine) in 200 pertik travnikov; prav tam še 260 pertik vinogradov, 
50 pertik zemlje s trsjem, 140 pertik njiv (terra eulta) in 16 pertik drugih zemljišč. Na ozemlju 
Novilare v področju Ordeneti je imela bratovščina Slovanov, ob posesti pesarskega meščana 
Antona Frančiška Sabatini, še 172 pertik vinogradov in 30 pertik zemljišča, na področju 
Cagnani pa še 20 pertik zemlje s trsjem. Na področju Trebiantica je imela bratovščina še 140 
pertik vinogradov, 95 pertik zemljišča z oljkami, 65 pertik drugih zemljišč in hišo z 10 
pertikami dvorišča, kar vse je bilo poprej last Vincencija, sina Mihaela imenovanega Teoto-
nicus. Od dedičev Jurija Sclavona je bratovščina tedaj dobila v last še eno hišo v četrti sv. 
Nikolaja s petimi pertikami vrta.55 
Vso to posest so aprila leta 1539 prepisali v drugo knjigo katastra četrti sv. Terencija. Po 
vpisih v tej knjigi bratovščina Slovanov po decembru leta 1549 ni več imela hiše s petimi 
pertikami vrta v četrti sv. Jakoba, že od decembra leta 1542 tudi ne več hiše s petimi pertikami 
vrta v četrti sv. Nikolaja, ki jo je imela kot dar dedičev Jurija Sclavona, a hiša z 10 pertikami 
dvorišča z ostalo posestjo v Trebianticu je bila kasirana celo že 1540. leta. Namesto njih pa 
je bratovščina imela novo hišo v četrti sv. Nikolaja in še drugo hišo z manjšim vrtom prav tam. 
Na novo je bratovščina v tem času pridobila še 400 pertik zemlje (terra) na ozemlju Pesara 
v območju sv. Martina, izgubila pa je nekaj zemljišč na področju Saiana in Novilare. Leta 
1560 je imela bratovščina po zapisih v katastru sv. Nikolaja naslednjo posest: dve hiši, eno z 
dvoriščem (tri pertike) drugo z vrtom (tri pertike) v četrti sv. Nikolaja, prav tam še eno biva­
lišče (casale). V območju Saiana je imela bratovščina tedaj 321 pertik vinogradov, 175 pertik 
zemljišča, 14 pertik zemljišč s trsjem in šest pertik grmičevja. Dalje je imela na istem območju 
še 90 pertik vinogradov, 31 pertik trsja, 310 pertik zemljišča, 13 pertik zemljišč z grmičevjem 
in 13 pertik druge zemlje. V območju sv. Martina je imela bratovščina še 338 pertik zemljišč. 
Leta 1577 so bratovščini podarili še 406 pertik zemljišč in hišo z dvoriščem v četrti sv. 
Nikolaja, kjer je dobila tri leta kasneje še eno hišo z vrtom.56 
Kako je bratovščina Slovanov uživala to premoženje, v podrobnostih ne vemo. Vsekakor 
je del posesti dajala v najem. Tako je bila leta 1536 ena izmed hiš v četrti sv. Nikolaja v 
najemu za 4 dukate letne najemnine.57 
K bratovščini je sodila že omenjena kapela oziroma oltar sv. Petra z grobnico, kar tudi 
nakazuje na precejšnjo vlogo in pomembnost Slovanov v mestu. Imela je posebno upravo. 
Leta 1480 se namreč omenja kot prior in rektor kapele v škofijski katedrali pekovski mojster 
Slovan Valentin Fabiani, ki se leto pozneje pojavlja kot upravitelj (sindicus) in čuvar (depo-
sitarius) kapele Slovanov.58 Iz tega bi mogli zaključiti, da sta bili funkciji priorja in rektorja 
oziroma sindika in depozitarija volilni. Upravitelj in čuvar je poleg opravil, ki jih nakazuje že 
sam naziv, opravljal tudi blagajniške posle. Kapela je namreč imela posebne denarne in druge 
dohodke. Ni pa po doslej znanih podatkih imela lastnega nepremičnega premoženja. 
Pri kapeli oziroma v tamkajšnji grobnici so Slovani po želji pokopavali svoje mrtve. Take 
želje so živi izražali v testamentih (»... corpus suum sepelliri voluit ... ad capellam Sclavorum 
...«) in kapeli z volili zapuščali denar, sveče, vino in podobno. Volila v denarju so zajela večje 
ali manjše zneske denarja, ki so se gibali od 5, 10, 12, 20, 40, do 50 boloninov, kar je bila 
vrednost enega dukata in 10 boloninov.59 Kapeli so v zvezi s pokopom darovali tudi večje 
količine vina. Prebivalec Pesara Slovan Gregor, sin Pavla de Vischio, je kapeli za pogreb 
zapustil sod vina, ki je držal tri tovore in eno bariglo.60 
Kakor so se Slovani vključevali tudi v druge bratovščine (za primer naj navedemo 
Slovenca Gabriela, sina mojstra Henrika, ki je bil »confrater scole Sancte Marie de la scala 
5 5 ACP, Catasto S. Terenzio 91 (bis), Palchetto XII e 3 f 173 in f 112'; cfr. še Catasto S. Arcangelo 183, 
Palchetto XII d 4 f 189 in Catasto S. Nicolo 158, Palchetto XI d 4 f 35. 
5 6 ACP, Catasto S. Terenzio 91 (bis) f 105 - 1539 aprii 22; Catasto S. Terenzio 21, Palchetto XII e 4 f 
105 in 120; Catasto S. Nicolo 158 f 36. 
5 7 ASP, B. Fattori 20/27 f 293' - 1536 okt. 16. 
5 8 ASP, M. G. Lepri 11/11 - 1480 april 7 in 1481 Jan. 30. 
5 9 ASP. M. G. Lepri 11/9 f 142' - 1476 jul. 31; ib. 11/6 f 106 - 1475 okt. 2, f 188 - 1476 febr. 13; ib. 
11/20 f 100 - 1488 jul. 20; ib. 11/27 f 280' sl. - 1498 dec. 3. 
6 0 ASP, M. G. Lepri 11/6 f 28' - 1474 avg. 7. 
350 F. GESTRIN: SLOVANI V PESARU 
in Porto Pisauri«),61 tako so se dali tudi pokopavati na pokopališčih različnih pesarskih 
cerkva.62 Na čelu cerkvenega odbora omenjene župne cerkve sv. Marije v pristanišču se leta 
1476 kot rektor omenja Slovan Janez, čevljar, Lukov sin.63 
V zvezi s slovanskim prebivalstvom in njegovimi verskimi potrebami in institucijami je 
bila tudi prisotnost slovanskih duhovnikov v Pesaru. Od svetnih duhovnikov poznamo samo 
dvoje: Simona, sina mojstra Ivana Slovana, ki je bil kaplan v župni cerkvi (sodimo, da v 
cerkvi sv. Marije v pristanišču) in Mirko, sin Mirka Slovenca.64 Številnejši so bili redovniki, 
ki so pripadali redu avguštincev, dominikancev, redu sv. Marije v pristanišču in redu kongre­
gacije sv. Mihaela.65 
Proti koncu 16. stoletja je migracijski tok Slovanov v Pesaro iz različnih vzrokov že zelo 
upadel. Posledica, ki je sledila, je bila pospešena asimilacija v novem okolju že ustaljenih 
slovanskih priseljencev. Število Slovanov, ki je z družinskimi člani ob vrhuncu poselitve 
doseglo 15% in več celotnega mestnega prebivalstva, je sorazmerno hitro upadalo; zmanjšani 
dotok priseljencev rezultatov asimilacije ni mogel nadomestiti. Propad bratovščine sv. 
Jeronima po letu 1656 v grobem označuje čas, ko je močna slovanska kolonija v Pesaru že 
preteklost. Poslej se v mestu še tja do 18. stoletja pojavljajo le posamezniki ali majhne 
skupine Slovanov. 
61 ASP, B. Fattori 20/6 f 104' - 1518 okt. 26. 
62 Domina Margarita Georgii Sclava habitatrix Pisauri se je dala pokopati v cerkvi sv. Avguština — D. 
Compagni — 1465 jan. 2; Katerina uxor Petri Miraclis (ob robu Katerina Petri Sciavi) in Domina Paola Sclava 
uxor olim Michaelis Sciavi de Sibinicho v cerkvi sv. Nikolaja - ASP, G. Compagni — 1458 marec 5 in 1462 febr. 
18. Jurij, sin Ivana iz Zadra, prebivalec Pesara, se je dal pokopati v cerkvi sv. Frančiška, Margerita, žena Slovana 
Frančiška, a nato žena mojstra Janeza de Padua v cerkvi sv. Marka v Pesaru - ASP, M. G. Lepri 11/6 f 132 
- 1475 nov. 22; ib. 11/39 - 1508 jan. 17. 
63 ASP, M. G. Lepri 11/6 f 188 - 1476 febr. 13. 
64 ASP, M. G. Lepri 11/16 - 1484 avg. 15; ib. - 1485 jan. 3; ib. 11/17 f 122 - 1485 april 16. 
65 Prim. M. G. Lepri 11/16 f 83 - 1484 maj 10; ib. 11/30 f 118' - 1502 jul. 8; ib. 11/27 f 47 si. - 1496 
marec 17; ib. 11/30 f 17; si. - 1499 jun. 8; t 181 si. - 1499 jul. 1; A. Milioni 60/10 f 228/9 - 1539 dec. 30; B. 
Fattori 20/2 f 57 - 1538 dec. 9; ib. 20/19 f 52 - 1531 febr. 2; ib. 20/30 f 612 - 1538 jun. 6; ib. 20/32 f 367 -
1540 avg. 30. 
R i a s s u n t o 
GLI SLAVI A PESARO DAL 15 AL 17 SECOLO 
Ferdo Gestrin 
Le migrazioni degli slavi in Italia rappresentano un processo storico che portò nella penisola 
appenninica dal primo Medioevo fino al 18 e persino fino al 19 secolo moltissimi immigrati. Questo 
processo migratorio culminò nel 15 e 16 secolo. Si ramificò nelle diverse province italiane raggiun-
gendo anche le Marche sia la provincia sia le città tra le quali anche Pesaro dove all'inizio dell'era 
moderna più di 15% deigli abitanti erano slavi (habitatores Pisauri). Questi provenivano in parte 
dalle città costiere e dalle isole dell'Adriatico orientale e in parte dal suo retroterra cioè dalla 
Bosnia e dalle province croati e slovene. La colonia di Dubrovnik (Ragusa) era la più impor-
tante di Pesaro dal punto di vista del numero di suoi membri e dal punto di vista economico ma 
ci furono a Pesaro anche dei commercianti di Ljubljana, Ptuj, Gorica e Beljak (Villach). Gli slavi 
vivevano a Pesaro in tutti i quattro quartieri della città e anche nel porto fouori città. 
Gli immigrati tra i quali i più numerosi erano gli artigiani e maestri artigianali, ma non ci man-
cavano neanche i rappresentanti delle classi sociali più umili, si stabilirono assai presto nella città 
anche se l'adattarsi al nuovo ambiente non era senza certe difficoltà. Questo adattamento 
cominciò inevitabilmente col processo di assimilazione che il sucesso economico e sociale degli 
immigrati stimolava mentre l'aflusso continuo dei nuovi immigrati slavi lo ritardava e ne nascon-
deva l'effetto. Senza l'affensso continuo l'immigrazione slava in Pesaro non avrebbe durato così 
a lungo. Ci contribuì anche la solidarietà tradizionale e la buona organizzazione degli slavi il che 
si manifesta a Pesaro con la confraternità di San Geronimo (anche prima del 1480) che aveva la 
sua sede nella cattedrale episcopale nella quale c'era anche una capella ossia un altare salvo di San 
Pietro con la cripta nella quale sono sepolti molti slavi. Per motivi e delle istituzioni religiosi molti 
preti e monachi slavi vennero nella città. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS 49 • 1995 • 3 351. 
Verso la fine del 16 secolo, l'immigrazione slava in Pesaro si ridusse moltissimo per varie 
ragioni sicché non poteva più ricompensare i resultati dell'assimiliazione. E la dissoluzione della 
confraternita slava dopo 1656 che limita approssimativamente il momento quando la grande 
colonia slava di Pesaro diventa la storia del passato. D'ora in poi fino al 18 secolo la città conobbe 
dei rari e piccoli gruppi slavi. 
SLOVENSKA MATICA, SI-1001 Ljubljana, Kongresni trg 8, 
pp.458, tel.: (061) 12-63-190 
Članom Zveze zgodovinskih društev Slovenije nudi po svojih članskih cenah: 
Fran Zwitter 
O SLOVENSKEM NARODNEM VPRAŠANJU 
Razvoj slovenskega narodnega vprašanja in dozorevanje slovenskega naroda od konca 
18. stoletja do druge svetovne vojne je ena izmed poglavitnih, če ne sploh najvažnejša tema 
znanstvenega dela pokojnega akademika in zaslužnega univerzitetnega profesorja dr. Frana 
Zwittra. 
Izbor Zwittrovih razprav ni pomemben le za spoznavanje naše najnovejše zgodovine in za 
zgodovinarje, marveč za široko kulturno občinstvo, ki ga zanimajo še danes žgoča slovenska 
narodna vprašanja in še posebej za vsakogar, ki ga zanima predvojna pot v vstajo 1941. 
Knjigo je uredil in s komentarjem opremil prof. dr. Vasilij Melik. 
Ferdo Gestrin 
SLOVENSKE DEŽELE IN ZGODNJI KAPITALIZEM 
16. stoletje ni le čas reformacije in kmečkih uporov, temveč tudi čas naglega porasta prehod­
nega in izvoznega trgovanja ne le z nemškim severom, temveč tudi z Italijo. Ob agrarni 
dejavnosti so nastajale nove zvrsti obrti, napredovalo je rudarstvo ter fužinarstvo, kjer je 
idrijski rudnik imel v razvoju kapitalizma evropski pomen. V novih oblikah proizvodnje se 
kažejo elementi kapitalizma, v povezavi s tem je prihajalo tudi do »komercializacije« zem­
ljiškega gospostva. Gestrinovo delo pojasnjuje tudi sočasne kulturne vplive in stike. 
Vaško Simoniti 
VOJAŠKA ORGANIZACIJA NA SLOVENSKEM 
V 16. STOLETJU 
Knjiga predstavlja vojaško in obrambno organizacijo slovenskih pokrajin v času najinten-
zivnejših turških vpadov. Ob plemiški konjenici in »črni« kmečki vojski je predstavljen delež 
najemnikov, obveščevalna in signalna organizacija, orožarna v Ljubljani, tabori, vojaška 
preskrba in pomen Vojne krajine. Simonitijeva knjiga je »slovenskemu strahu pred Turki« 
dala realnejši zgodovinski okvir in obogatila sicer skromno vojaško zgodovino slovenskega 
ozemlja.