/. KNJIŽNICA ŠRNT.THR Šentjur do 0 ŠENTJURSKE novice 1998 352(497.4 Šentjur) 0052305,6 COBISS o COBISS 6 poštnina plačana pri pošti Šentjur > ocgiMiS Podjetje za trgovino in marketing d.o.o, Šentjur POČITNICE IN DOPUSTI SO PRED VRATI. Pripravite svoje avtomobile, da bo potovanje užitek! Je olje v motorju še sploh uporabno? Kakšen je pritisk v avtoplaščih? Kako je kaj z zavorno tekočino in s tekočino za čiščenje vetrobranskega stekla?' Na vsa ta vprašanja vam odgovorimo tudi na našem bencinskem servisu. Po potrebi vam zamenjamo motorno olje, po ugodni ceni OMV START G že za 56S SIT/l in zamenjamo avtoptašče s plačilom na več čekov. PRIPOROČAMO PRANJE Z VOSKANJEM! ■Prijetne počitnice in varno vožnjo vam želi osebje Bencinskega servisa OttPV ■ISWB'E‘N£Š'E'N‘r.1 MMMMBCTIHMMBOTljlftMiiMBlMmiBMIMMM So/i? pri Šentjurju <&l.:743-216 Delovni čas: delavnik: 7 - 20 sobota 7 - 20 nedelja 7 -13 ZAKAJ IMAMO OBČINSKI SVET? OPOZICIJA: ŽUPANOV CATCH THE CASH ZLATOMAŠNIK RAFKO VODEB 0 SVOJEM POSLANSTVU KRIZA V NK ŠENTJUR ČESTITAMO OB DNEVU DRŽAVNOSTI Šentjur £r‘E'L.:7A3-095 Se priporočamo! cPizzeriti ČMNIBAMON *r-*eiioee Vsak dan od 11.-20. ure in ob nedelj ali ter praznikih od 17.-20. ure DOSTAVA PIZZ NA DOM ____TEIl.: 74 t 4 4S AKCIJA mo pivo 77'OOStr OB DNEVU DRŽAVNOSTI OB DNEVU SAMOSTOJNOSTI ŽELIMO VSEM OBČANOM OBČINE ŠENTJUR MIRNO IN PRIJETNO PRAZNOVANJE. 00 ZLSD ŠENTJUR OBČANKAM IN OBČANOM ČESTITAMO OB DNEVU DRŽAVNOSTI ŽELIMO Sl VEČ SKUPNEGA USPEHA PRI REŠEVANJU PEREČIH VPRAŠANJ NAŠEGA VSAKDANA IN PRIHODNOSTI LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE OBČINSKI ODBOR ŠENTJUR X_________________/ Ob dnevu državnosti čestitamo vsem državljanom \ in državljankam v občini Šentjur in vam želimo lep praznični dani OBČINA ŠENTJUR OBČINSKI SVET URAD ŽUPANA UVODMA STRAN Šentjurske NOVICE Ob dnevu državnosti Ne vem, ali Podobnikova stranka še vztraja na domovinski vzgoji kot učnem Predmetu, ali pa so jo pragmatični liberalni oblastni partnerji že prepričali, da gre pri tej zadevi za zaplankani zgodovinski anahronizem? Čeprav imam tudi sam določene zadržke pri podpori te oblike MPV, sem tokrat le na Podobnikovi strani. To, kar Slovenci počnemo s svojo državnostjo, ni ničemur podobno. Zunanji odraz te dokaj ignorantske drže je naš odnos do državnih praznikov. Dolgo se mi je zdelo, da smo le v Šentjurju tako šlampasti, da za državne praznike ne obesimo niti zastav, kaj šele, da bi na te zgodovinske pomnike vezali kaj več svoje energije, pa je očitno, da nam je podobna več kot polovica Slovenije. Prav gotovo je, daje praznični dan resnični Praznik le, če ga kot takšnega občutimo in da čustvom ni mogoče ukazovati. Možno Pa jih je spodbujati. da. zakaj sploh spodbujati domovinska čustva? Pa kdo naj jih spodbuja? Spodbuja jih lahko le tisti, ki mu ta čustva Pomenijo vrednoto in ki verjame, da so Pogoj za obstoj nacije. de takšna naša oblast? V načelu ni, kajti osrednji točki ideologije naše vodilne Politične sile, liberalizem in ostanki internacionalističnega realsocializma, in Poudarjena narodna zavest kot temelj državnosti, niso prijatelji. Zato Gabrovi učitelji verjetno sami od sebe še dolgo ne bodo v stanju posredovati svojim varovancem dovolj pozitivnega zgodovinskega naboja do lastne države. Verjetno potrebujejo Podobnikovo spodbudo. Dan državnosti v Šentjurju je bil do nedavnega povsem neopazen. Šole in lokalna društva so se vrgle na proslavljanje materinskega dne, vladajoči krščanski demokrati pa so vso občinsko pozornost (in denar) osredotočili na proslavljanje lepe nedelje svetega Jurija - ker je treba delati na volilni bazi, morda pa tudi zato, ker je sv. Jurij soimenjak njihovega oblastnega eksponenta Malovrha, ki kaže vse bolj očitna znamenja kulta osebnosti. Šele v zadnjih dveh letih smo “nacionalisti” uspeli izvleči iz občinskega proračuna vsaj toliko tolarjev, da skromen ognjemet in kres z Rifnika lahko naznanita naš največji praznik. Rifnik je zelo hitro postal odmevna državotvorna prireditev, kljub temu pa je letos le za las manjkalo, da nas občinski veljaki niso ukinili. New swing kvartetu, ki mu Rifnik tehnično ni ustrezal in je bil na predvečer dneva državnosti menda zadržan drugje, se imamo zahvaliti, da smo se obdržali. Lagodnemu odnosu občinske oblasti do državnih praznikov se pa ne gre pretirano čuditi, ker je le odraz splošne državljanske apatije. Ne dolgo tega sem lahko na prste ene roke naštel vse šentjurske javne in privatne stavbe, ki so izobešale zastave. Res pa je, da jih je vsako leto več in da se na državni praznik spomnijo tudi že Občinarji. Letos so naročili koncert ob 3o - letnici New swing kvarteta. Toda praznični, kot bi se za zgodovinski 25. junij spodobilo, še vedno ne bomo. Prve ure domovinske vzgoje bomo očitno morali nameniti našim občinskim funkcionarjem. Franc Kovač SDS ^ Občinski odbor SDS Šentjur vabi na prireditev v čast dneva državnosti na Ritniku, ki bo v sredo, 24. 6.1998 ob 20.30 uri! DAN SUVENSKI DRŽAVNOSTI , JE NAS PRAZNIK! VABILO Študentski klub Šentjur, politične stranke in KS Šentjur mesto in okolica vabijo na predvečer praznika državnosti ob 20:30 uri na prireditev ob kresu na Rifniku v počastitev dneva državnosti. Pripravili smo slavnostni govor, ognjemet, študentski kulturni program, glasbo ansambla MRK in gostinsko ponudbo! Praznujte z nami! Organizatorji f ~ X Naslednja številka Šentjurskih novic izide v torek, 28. julija 1998 V-____ ___________J Šentjurske novice izdaja d.o.o. Šentjurske novice, Šentjur, Seliškarjeva 10. Glavni in odgovorni urednik: Franc Kovač. Lektor: Eva Kovač. Tisk: Diling, Velenje. Po mnenju Urada vlade za informiranje št. 23/723-93 sodi časopis Šentjurske novice med proizvode informativnega značaja in se plačuje zanje 5% prometni davek, kije vračunan v ceno. Naslova uredništva: Seliškarjeva 10, Šentjur; D. Kvedra 11, Šentjur. Telefon: 743-561, 741-500. Žiro račun: Šentjurske novice 50770-601-24123. OBČINSKI SVET KOMENTAR Šentjurske NOVICE Zakaj imamo Občinski svet? To vprašanje se mi je postavilo na nadaljevanju 28. seje Občinskega sveta. Kar dvakrat se je namreč zgodilo, da občinski svetniki takorekoč niso hoteli odločati o zadevah iz njihove pristojnosti. Tako pri spremembah statuta občine kot pri predlogih za spremembo nekaterih spornih imen krajev so odločanje in tudi odgovornost prepustili krajevnim skupnostim. Da se razumemo, tudi meni se zdi prav, da KS povedo svoje in to pravi čas. Še prej pa bi morali svoje povedati občinski svetniki, in to tako odločno, da bi v KS sploh lahko zaznali, o čem pravzaprav odločajo. Tega pa svetniki niso storili, ampak so za odprto mnenje prosili kar KS. Jasno je, da se bodo v občinski svet vrnile povsem neuporabne informacije, ki bodo že tako zapoznele, da jih sploh ne bo mogoče več upoštevati. V zakonu o spremembah zakona o lokalni samoupravi, ki gaje Državni zbor sprejel oktobra lani, jasno piše, da morajo občine uskladiti svoje statute v roku 6 mesecev. Gre predvsem za status KS in za Nadzorne odbore v občinah. V kolikor občinski sveti teh sprememb ne sprejmejo, preneha pravna subjektiviteta KS. Tu pa seje začel naš “križev pot”, saj je kar vrsta svetnikov začela kritizirati že sprejeti zakon. Zupanc (LDS), Erjavec (ZLSD), Maruša (SKD), Leskovšek (SLS) in Korže (SDS) so menili, da predlagane spremembe statuta bistveno krnijo pristojnosti KS, ker se KS odslej ne bi mogle zadolževati, župan pa bi tudi bil obvezni podpisnik vseh nad 1 milijon SIT vrednih poslov KS. Leskovšek in Gorečan sta menila, da omenjena določila tako krnijo pristojnosti KS, da bo bolj kot KS smotrno organizirati društva občanov in preko njih voditi krajevne investicije. Čeprav je podžupan Pungartnik vztrajno razlagal, da gre za zakonske norme, preko katerih ne moremo, je bil sprejet sklep, da se o delovnem gradivu za spremembo statuta, ki ga celo svetniki niso uspeli sprejeti kot osnutek, izjasnijo KS, kar tudi pomeni, da se postopek spreminjanja statuta prav lahko zavleče vse tja do mandata novega občinskega sveta oziroma, da bo pravna subjektiviteta KS prej ugasnila po črki zakona, kot bomo v Šentjurju sprejeli spremembe. Pri glasovanju je spet prišla do izraza “amorfnost” tega občinskega sveta, saj smo le štirje svetniki glasovali zato, da občinski svet sprejme osnutek tega odloka in s tem tudi prevzame odgovornost, Artnak in Gorečan (oba LDS) sta bila proti, vsi drugi pa so se glasovanja vzdržali. Do podobnega nesmisla je prišlo tudi pri naslednji točki, kjer bi OS moral dati svoje mnenje k nekaterim spremembam imen krajev. Šlo je za čisti formalizem (npr. Javorje naj bi se identificiralo z imenom Javorje pri Slivnici), toda zadeve so se spet zakomplicirale. Erjavec (ZLSD) je redlagal, da spremenimo ime občine iz Šentjur pri Celju v samo entjur, Leskovšek iz Dobja je navijal za Jesenik in Zamšlak, Artnak (LDS) in Zatler (ZLSD) pa sta vztrajala, da občina Šentjur nima nobenih potreb za kakršnokoli spreminjanje imen, če pa jih že spreminjamo, jih lahko samo z referendumom. Zaključek je bil spet takšen, da se zadeva pošlje krajevnim skupnostim. Skratka, spet tek več ali manj v prazno. Tudi pri obravnavi statuta Stanovanjskega sklada je prišlo do zapleta, saj svetniki s predloženim statutom niso bili zadovoljni (Kovač: člana UO je skoraj nemogoče odstaviti; Gorečan: potrebna je večja vloga OS, predpisati pa je potrebno tudi bolj določene razpisne pogoje za direktorja sklada, Maruša...), sekretar sveta Škoberne pa je vztrajal, da svet nima pravice spreminjati statuta, temveč lahko da samo soglasje ali pa ne. Mestinšek, ki je vodil nadaljevanje seje, je dal na glasovanje “salamonski” sklep, da OS daje soglasje pod pogojem, da se bodo upoštevale pripombe iz razprave. Kakšen bo torej potrjeni statut Stanovanjskega sklada, lahko le ugibamo. Poročilo o delu policijske postaje Šentjur v lanskem letu je podal pomočnik komandirja Šimek. Vsebino poročila povzemam na drugem mestu, tu pa bom omenil samo nekatere dodatne razprave. Šimek je zelo pohvalil občinskega sodnika za prekrške, s katerim PP zelo plodno sodeluje, podobno so zelo hvalili policijsko poročilo Artnak, Erjavec in Maruša. Artnak je dodatno še vztrajal, da se predpišejo ostrejši kriteriji za dovoljene osne pritiske in da se ugotovi, daje cesta Čmolica - Gorica neuporabna, ter ustrezno ukrepa. Če tega ne bo storila policija oziroma pristojni, bodo to verjetno na drugačen način storili občani. Erjavec je zahteval še dodatne podatke o razširjenosti mamil in je dobil odgovor, da zasvojenost z mamili pri nas še ni problematična. V lanskem letu so policisti podali le eno ovadbo v zvezi z mamili. Kovač (SDS) je želel, da bi bile v poročilu tudi primerjave s sosednjimi občinami in policijskimi postajami, policisti pa naj bi v poročilu obdelali tudi konkretne probleme (črne točke v prometu, legla kriminala...). Prav tako v poročilu ni podatkov o pritožbah občanov na delo policistov. Spraševal je tudi, ali je zaključena preiskava o nenadni smrti učenke na kmetijski šoli, ki je tudi na OS bila nekakšna tabu tema. Tudi pri dajanju mnenja k imenovanju Rudija Mestinška za ravnatelja OŠ Slivnica ni šlo tako gladko, kot kaže rezultat. Dejstvo je, da je predlog Komisije za imenovanja s predlogom za R. Mestinška spet prišel na klop, čemur sta določno nasprotovala Artnak (LDS) in Kovač (SDS), saj gre v tem primeru spet za prisiljevanje svetnikov, da odločajo o zadevi, ki je ne poznajo, kajti oba kandidata za ravnatelja slivniške šole se Občinskemu svetu nista predstavila, niti ga nista seznanila s svojim delovnim načrtom. Kljub temu so svetniki skoraj soglasno izglasovali Mestinškovo ravnateljstvo. Tako so šentjurski občinski svetniki še enkrat ubogljivo pristali na svojo podrejeno vlogo ter odločili o zadevi, o kateri je bilo že odločeno na drugi ravni. Zanimivo je, da je takšno glasovanje podprl tudi Artnak (LDS), iz česar so nekateri sklepali, da snubi za svojo stranko Mestinška, ki se v 4 letih mandata ni mogel odločiti za članstvo v stranki, ki gaje kandidirala. Poročilo o delu Sklada stavbnih zemljišč in o načrtih za to leto je šlo mimo presenetljivo brez resnih pripomb. Kar 120 milijonov težak sklad, katerega samo upravljanje je stalo 14 milijonov, občinskih svetnikov ni pretirano vznemirjal. Tudi ob dolgove (17 milijonov Gradis in 4 milijone Kemoplast) se ni nihče obregnil. Kako bo Občina s tem denarjem gospodarila letos, je ostala neznanka, saj so svetniki program dela potrdili brez finančnega načrta. Na tej seji so bila sprejeta tudi merila za oprostitve in olajšave pri plačilu socialnovarstvene storitve “Pomoč na domu” v okviru javnih del. Na prejšnji seji so občinski svetniki zavrnili predlog Centra za socialno delo, saj je le ta predvideval oprostitve tudi za tiste občane, ki s svojimi prihodki presegajo povprečno plačo (100 000 SIT) tudi za 50 %. Ocenili smo ga za preveč radodarnega. Slišati je bilo tudi pripombe, da si to pomoč privošči dokaj dobro situirana šentjurska mestna gospoda. Kljub temu je Center za socialno delo vrnil svoj prejšnji predlog, spremenjen le simbolično, OS pa ga je potrdil. Odlok o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami - civilni zaščiti, ki gaje pripravil podžupan Pungartnik, ni zanimal prav nikogar. Tudi mene ne, saj se mi je zdelo, da gre le za formalno obveznost. Nekoliko več pozornosti je zbudil predlog odloka o dopolnitvi prostorsko ureditvenih pogojev za razširitev Gabrškovega Protect servisa v Podgorju. Občinske službe so ocenile, da prostorska in vsebinska razširitev njegove dejavnosti (nova hala za obnovo avtomobilskih gum) ni sporna, zato je bil odlok soglasno sprejet. Le Koprivca (SLS) s Planine je zaskrbelo, ali se pod tem naslovom ne skriva tudi sporni Kovačev asfaltni mešalec. Rekli so, da ne, in s tem je bila zadeva opravljena. F.K. POD DROBNOGLEDOM OPOZICIJE ZUPANOV CATCH THE CASH ^ igrah na srečo je pač tako, da manjšina dobiva, večina pa izgublja. S tem so sprijaznjeni vsi igralci, ki prostovoljno vstopajo v igro. Toda igra se od igre razlikuje. Medtem ko se pri enih riziko dobim - izgubim porazdeljuje sproti, se pri drugih ta riziko prenese na konec igre in se prekine ravno v trenutku, ko vanjo vstopi kritična masa naivnih igralcev, ki uspe pokriti dobitke manjšine, kije igro pričela. Katera je do igralcev pravičnejša, je jasno že na prvi pogled. Ocena, kdaj se bo igra prelomila, Je pač stvar igre ter posredno ljudi, ki se za njo odločijo. Toda take so pač igre na srečo. Kdor v njih noče vstopiti, ostane zunaj, brez dobrih ali slabih posledic. Slabo pa je, kadar se take igre odvijajo v vsakodnevnem življenju. Samo spomnimo se številnih afer znanih Prevarantov, od Grubeliča do raznih drugih, ter oblik varčevanja, v katerih so ljudje izgubili svoje težko prigarane prihranke. V Albaniji je zaradi tega padla oblast. Navsezadnje je bilo tudi vlaganje lastniških certifikatov v razne investicijske družbe igra z zelo visokim tveganjem, v3 kar sem pred leti v posebni rubriki pisal in opozarjal prav v Šentjurskih novicah. Obstajajo pa tudi tretje vrste iger, v katerih smo igralci, hoteli ali ne, kar vsi davkoplačevalci. Tako se da v prenesenem pomenu razumeti odnos odgovornih predstavnikov ljudstva do sredstev, ki jih le-to zbira neprostovoljno. To je brez ovinkarjenja povedano tisto, kar se v naši občini govori med ljudmi, kadar beseda nanese na upravljanje javnih zadev. Sploh je težko najti koga, ki bi bil tozadevno zadovoljen. Povsod Je veliko problemov. Uničene ceste so na primer skoraj povsod samo vrh edenc gore. Vsi znamo povedati, kako nečesa nismo bili deležni, ker je cnar šel nekam drugam. Kaj je tu v resnici narobe, ni tako preprosto nagovoriti. Zgodba župana in občinske uprave že kar rahlo utruja, če jo vzamemo preveč resno. Najenostavneje je reči, da denarja ni toliko, da bi ga bilo za vse, kar je sicer res. Ni problem samo to, ali je bil le ta pravično razdeljen, vprašanje je, kam se steka ekstradobiček, ki pri tem nastaja? "lenim, da obstajata dve možnosti. Ali ga občinska oblast usmerja v oločcne točke,ter se pri tem dela nevedno ali pa gre stvar res mimo nje zaradi njene naivnosti, kar je seveda malo verjetno. 3 kaj mislim? Kje se nahaja ekstradobiček iz vseh investicij, ki so in še tečejo v občini. Za njegovo ustvarjanje v raznih oblikah je vendar več kot 0voU priložnosti. Resnično bi bili naivni, če bi se delali, da tega ni. Na Primer, v naši občini je odprtih veliko kamnolomov, s pomočjo katerih s° bili v občini in bližnji okolici zgrajeni številni objekti. Od javnih ustanov, urejenih stavbnih zemljišč, obvoznice, pa vse do avtoceste. 3ncs so povsod v okolici kamnolomov in objektov, kjer so se le-ti gradili, povsem uničene ceste. Kdo je s temi objekti pridobil in kdo z uničenem! cestami izgubil, zna odgovoriti vsak, ki ima srečo gledati po elem svetu. V občinah, kjer so stvari urejene, se ve, kako se tem stvarem streže. Tipični primer izigrane večine pri nas je okolje, ki gravitira na ceste do kamnolomov. Drugi primer je okolje, kjer se gradijo Veliki objekti. Avtocesta in dom upokojencev sta samo najbolj Šentjurske NOVICE iztopajoča primera. Obljube o dokončni ureditvi primernih dostopov, na primer do doma upokojencev, bo potrebno drago plačati. Plačali bodo tisti, ki v tej igri niso bili prostovoljno in po vrhu tudi niso imeli sreče. Taka igraje toliko bolj nefer, ker ljudi prepriča z ustvarjanjem iluzije, da bomo vsi nekaj dobili. In ker ta že predolgo traja, bo prišlo do preloma, po katerem nihče več ne bo dobival. Vsi bomo torej samo še pokrivali izgubo. Kajti nemogoče je neprestano odlašati na jutri, kar bi morali plačati včeraj, k temu pa dodajati nove obveznosti brez finančnega pokritja. Tak način si lahko privošči samo hazarder, ki mu je zelo veliko do oblasti in ima moč v svojih rokah. Znano je dejstvo o tem, da smo pri domu upokojencev ob aktivnosti županove ekipe izbrali ponudnika del, ki je ponujal mačka v Žaklju. Spomnimo se, da so bile ponudbe za gradbena dela nekaj čez 400 milijonov tolarjev. Gradis je za ta denar ponujal izgradnjo na ključ, v roku enega leta. Garantiral je, da bodo vsa obrtniška dela izvajali obrtniki iz občine Šentjur. Vrednost teh je bila ocenjena na okrog 200 milijonov tolarjev. Poleg tega ta firma zaposluje tudi veliko delavcev iz občine Šentjur. Če sem prav slišal, naj bi za ta denar dokončal tudi investicijo v športnem parku. Izbran pa je bil ponudnik, ki vseh teh pogojev ni izpolnjeval. Dom gradbeno po dveh letih še ni dokončan. Kje je še vsa oprema! V javnost so pricurljale vesti, da je sedanji izvajalec večkrat uveljavljal nerazumne podražitve, ki naj bi obsegale že več sto milijonov tolarjev. Domači obrtniki so razen kakšne izjeme ostali praznih rok. Ali je z Vegradom občina bogatejša za kakšno gratis pridobitev, nam še ni uspelo izvedeti. Šušljanje o sponzoriranju izleta, četudi po drugih deželah, je resnično malo. Vendar bo županova naveza take stvari že dobro skrila. Zakaj je bila občina izključena kot sopogodbenica tudi ne vemo. Vemo pa, da državni proračun za letos namenja le 150 milijonov SIT za omenjeni dom upokojencev, kar še zdaleč ne zadošča za dosedanje podražitve, ki jih uveljavlja izvajalec del. Po tem pa se baje ministrstvo v prihodnjih letih z nami ne namerava več ukvarjati, ker se bodo gradili novi domovi po Sloveniji. Kako bo potem zaključen ta projekt? To je le en primer. Kdo je v celotni igri dobival in kdo izgubljal, se bo enkrat že pokazalo. Toda žal je pri teh stvareh tako, da se glavni igralci, ki igro vodijo, vedno pravočasno umaknejo. Ali imajo v resnici tudi kaj od te igre, je težko ugibati. Ne morem verjeti, da je podpora za kandidaturo na volitvah res vredna toliko. Očitno daje. Na kaj drugega si vsaj javno ne upam pomišljati. Vsekakor ne kaže biti pri vsem tem naiven, sicer bo v trenutku soočenja z resnico razočaranje preveliko, kajti catch the cash ni prijazna igra. Dobitki so že od začetka razdeljeni. Sedaj gre samo še za to, kako velik krog naivnežev jih bo plačal. Igraje tako postala nekorektna, zato jo je treba menjati. Kajti od nje bi lahko vsi občani imeli veliko več oziroma bi morali sploh kaj imeti. Igra pa se menja samo tako, da menjaš igralce, ki jo vodijo. Štiri leta za tak sistem je bilo več kot preveč. Jože Artnak ZLSD o gospodarstvu in brezposelnosti O ZLSD Šentjur in Celje sta 3. junija organizirali okroglo mizo, ki So seje udeležili dr. Metka Tekavčič, vodja socialnega sveta ZLSD, Podpredsednik ZLSD Miloš Pavlica in direktor območne gospodarske zbornice Celje. ^ razpravi, ki seje razvila po uvodnih besedah gostov, seje potrdilo, o so zaposleni zaradi stalnega strahu pred izgubo delovnega mesta n vse manjših pravic nemotivirani za delo. Pri tem je bila ^Postavljena usoda delavcev celjskih podjetij, predvsem železarne tore’ kot skupen problem obeh občin. Ugotovili so tudi, daje nova roetodologija prikazovanja brezposelnosti, ki za Šentjur kaže 19,5 odstotno brezposelnost (prej 24%), nerealna, kar je zavajajoče, saj je v občini brezposelnost med najvišjimi v državi. O socialnem programu ZLSD je bilo podano stališče, da mora reforma socialne države potekati v sporazumu s socialnimi partnerji in z vsemi prizadetimi skupinami (upokojenci, invalidi...). Okrogle mize seje udeležilo preko 40 občanov, predvsem delavcev in upokojencev. Žal pa se povabilu niso odzvali predstavniki gospodarstva, političnih strank in Zavoda za zaposlovanje. Ali se s tem potrjujejo tiho izrečene ugotovitve, da vodstvene strukture gospodarstva in občine težave gospodarstva in problemi delavcev ne zanimajo? Ali pa smo občina, ki nima socialnih AKTUALNO problemov in težav z brezposelnostjo in si zatiskamo oči pred Želeli bi slišati njihove argumente za ali proti. Upamo, da vsaj na resničnostjo, kije ali bo za marsikatero družino usodna? drugi okrogli mizi, če ne že prej ob predvolilnih obljubah. Predsednik OO ZLSD Florjan Cveto Erjavec Šentjursko kulturo bo imela v rokah Anita Kolesa Športno srečanje LDS -predpriprava za zmago na občinskih volitvah Šentjurska LDS nadaljuje s svojimi spomladanskimi športno - rekrativnimi srečanji. Kot običajno, so se tudi tokrat zbrali v Slivnici. Ves popoldan so kot za stavo igrali nogomet, najprej med seboj, potem še ekshibicijsko tekmo z ekipo Slivnice -rezultati niso pomembni, so dejali, kajti zmagovalci so vsi, vzporedno pa se je šesterica pomerila tudi v tenisu. Na teniško prizorišče sem prišel tik pred koncem finalnega srečanja. Finale je bil alpoški, pomerila pa sta se Arzenšek in Slemenšek. Po zagrizenem boju, v katerem ni manjkalo sočnih kletvic na obeh straneh, je prepričljivo zmagal Arzenšek. Igra je bila na kvalitetni ravni, kar pomeni, da se tudi šentjurski eldeesovci uspešno zgledujejo po vrhovnem strankarskem šefu Drnovšku. Po športnem popoldnevu je bilo v avli GD družabno srečanje, ki se ga je udeležil tudi vodja poslanskega kluba LDS Tone Anderlič. Po uvodnem nagovoru Anite Koleša in predsednika LDS Jožeta Artnaka - mimogrede sem izvedel, da bo šentjurska LDS zmagala na jesenskih občinskih volitvah, pa tudi, da je bilo pokvarjeno ozvočenje na podvozniški slovesnosti posledica dobre diverzantske akcije LDS - se je razvilo družabno srečanje, ki mu je dajal takt Davor s svojo “mašinerijo”. Mene pa so bolj kot družabno srečanje zanimali prisotni. Kdo je kdo v LDS? Prisotnih je bilo okrog 60 ljudi, vsi niso bili člani LDS, simpatizerji pa gotovo, kar pomeni, da šentjurska LDS le ima svojo težo. Prisotne bi lahko razdelil v dve skupini: najštevilnejši so bili verjetno člani bivših Sivih panterjev in Slivničani, za njimi pa alpoški ljudje in občinski funkcionarji LDS. Periferijo občine je morda še najbolj opazno predstavljal Franc Salobir iz Dobja, bodoči LDS župan, kot ga je naslavljal Branko Gorečan. F.K. Kdo bi vedel, zakaj se je slovenska država odločila, da bo vzela pod svoje okrilje tudi ljubiteljsko kulturno dejavnost. Če že to ni nenavadno, je pa nekoliko čudno, da je država tudi to področje centralizirala in ga uravnava takorekoč neposredno iz Ljubljane. Sreča v nesreči je, daje v okviru Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti tudi šentjurska občina postala enota te organizacije in je dobila območno izpostavo Sklada in tudi profesionalnega vodjo, ki ga bo plačala država. Vodja območja je Anita Koleša. No, formalno še ne, kajti njeno imenovanje mora, potem ko smo se zanjo odločili v Šentjurju, opraviti še upravni odbor Sklada v Ljubljani. Mislim pa, da presenečenj ni več pričakovati in Aniti Koleša lahko že zaželimo srečo pri tem delu. Zanimivi so bili predhodni zapleti. Imenovanje sveta naše območne izpostave nam ni delalo preglavic. Po ustaljenem ključu so vanj predlagale po enega člana vse šentjurske stranke (kako dobro je, da jih imamo le 5, kajti sicer bi se lahko že tu nerešljivo zapletlo). V svet so bili imenovani Andrej Blazina (SKD), Tatjana Cmok (ZLSD), Anita Koleša (LDS), Ivan Koželj (SDS) in Tatjana Oset (SLS). Na ustanovnem sestanku sveta so brez težav izvolili predsednico in podpredsednika, to sta postala Tatjana Oset in Andrej Blazina, pri izbiri vodje izpostave, pa seje zataknilo. Na prvi razpis so se prijavili štirje kandidati, ki so vsi ustrezali razpisnim pogojem, vendar pa svetnikom nobeden ni bil dovolj všeč, da bi se odločili zanj. Če je verjeti zapisniku s tega sestanka, je bilo temu vzrok županovo mnenje, da o razpisu ni bil obveščen, da ni bilo dovolj časa, da se niso prijavili vsi kandidati, všeč mu pa ni bilo tudi, da vodjo naše izpostave pravzaprav določajo v Ljubljani. V zakulisju seje zvedelo, da je pravi vzrok tičal v drugem grmu; Tatjani Cmok in županu Malovrhu ni bilo pogodu, da med prijavljenimi ni bilo “njihovega” človeka. Trije najresnejši kandidati so bili vsi eldeesovci. Bolje nobeden kot njihov, so rekli, in vse je že kazalo, da se lahko zgodi, da se bomo Šentjurčani za daljši čas obrisali pod nosom za to zanimivo delovno mesto. Pa je presenetljivo hitro prišlo do drugega razpisa, na katerega se je prijavilo 8 kandidatov, od teh 4 niso ustrezali razpisnim pogojem, med drugimi štirimi pa so bili kar trije iz prvega razpisa (Koleša, Mastnak, Rožej) in le ena novinka, Mirjam Božič. Pozneje, po glasovanju, se je pokazalo, da je prav ona bila tista, na kateri sta gradili SKD in SLS. Sama seja sveta je potekala mirno in brez presenečenj. Nekoliko napeto je bilo le pred začetkom, saj je predsednica Osetova zlahka ugotovila, daje med prisotnimi nekdo, ki ni bil povabljen. To sem bil jaz oziroma Šentjurske novice. Ko so se trije svetniki izjasnili, da jih moja prisotnost ne moti, in je to nekoliko bolj obotavljajoče izrazil tudi Blazina, je bila moja usoda rešena. Nato je protestirala le še gospa Cmokova, ker se očitno tudi ta kulturna inštitucija politizira, kar je po njenem mnenju povsem odveč. Po branju predloženih programov kandidatov, kjer sem tako na hitrico ocenil, da v njih niso odkrili šentjurskega smodnika, je že prišlo na vrsto glasovanje. Glasovanje je bilo tajno. Tri glasove je dobila Anita Koleša, dva pa Mirjam Božič. Torej bo Anita Koleša čakala na odločitev iz Ljubljane. Po seji sem jo povprašal, kaj pravzaprav pomeni ta Sklad, kaj bo to pomenilo za Šentjur in katera so vodila njenega programa. “Pravzaprav še sama ne vem čisto prav, kako bodo zadeve stekle. Ker v preteklosti v Šentjurju nismo zmogli organizirati kulture - v mnogih občinah so to uspešno naredili -je ustanovitev Sklada RS za ljubiteljsko dejavnost naša rešitev. Predstavljam si, da bom usklajevala dejavnosti naših številnih kulturnih društev, jim pomagala in predvsem skrbela za izobraževanje kadrov. Prav na izobraževanju naših kulturnih aktivistov je bilo doslej storjenega zelo malo, čeprav so za to bile precejšnje potrebe in številne zelo dobre priložnosti. Nič manj pomembna ni vzpostavitev čvrste organizacije in skrb za redne finančne vire. Predstavljam si, da bom tudi nekakšen kulturni animator. Želela bi, da bi za ljubiteljsko kulturo bolj izrabili našo Ipavčevo hišo, da bi oživili zamisel Ipavčevega abonmaja, letnega programa prireditev, zgradili nov kulturni dom in še marsikaj. Dela bo vsekakor vrh glave. Kaj pa bojazen pred politizacijo? “Je brez osnove. Politika smo ljudje in politika je tudi kultura. Te stvari so neločljive. Seveda so možne tudi zlorabe, toda teh od mene ne pričakujte.” Veliko uspehov pri vašem delu! F.K. Corečan bo direktor Doma upokojencev? Vse kaže, da bo šentjurski Dom upokojencev vodil Drameljčan Branko Gorečan, sicer tudi občinski svetnik LDS. V začetku maja ga je Ropovo ministrstvo imenovalo za vršilca dolžnosti direktorja, kar pomeni, da bo na razpisu, ki bo slej ko prej sledil, imel pred protikandidati kar precejšnjo prednost. Zaenkrat se je vselil v začasno prazno pisarno tajnice občine Brigite Škoberne in sodeč po tem’ da gaje zelo težko najti, začel delati s polno paro. Upal sem, da bom od njega izvedel, kako napreduje izgradnja Doma, a očitno o tem še nima pravega pregleda, saj sem imel občutek, da si tega razgovora ne želi. Sicer pa bo za to temo dovolj časa še kasneje. Sama izbira direktorja Doma upokojencev je seveda tudi zanimiva politična zadeva, na katero pa občinska politika nima kaj prida vpliva. Odločitve prihajajo iz Ljubljane. Potencialnih kandidatov za to dokaj zanimivo mesto je bilo menda kar nekaj. Govorilo seje o podžupanu Pungartniku in tajnici občine Brigiti Škoberne, ki jima v jeseni poteče mandat, o Ludviku Mastnaku, Aniti Koleša in celo o županu Malovrhu. Ta zadnja domneva očitno ni bila na prav trdnih nogah. Odločitev za Gorečana je pravzaprav presenečenje, saj je prišla takorekoč povsem tiho iz ozadja. Z njegovo inavguracijo bo LDS dobila v Šentjurju pomembno točko. F. K. OS v Slivnici ima ravnatelja? Formalno ga še nima, a je sedaj že povsem gotovo, da bo to dosedanji ravnatelj Rudi Mestinšek. Po enoletnem premisleku in potem, ko je odnehala njegova konkurentka prof. Frecetova, so se z njim spoprijaznili tudi slivniški šolniki. Tako učiteljski zbor kot Svet šole sta ugotovila, daje prav g. Mestinšek najboljša rešitev in tako zdaj tudi minister Gaber ne bo imel več razloga za oklevanje pri imenovanju. Zgodba o zamenjavi ravnatelja, ki se je medijsko obetavno pričela Pred enim letom, seje tako končala po pričakovanjih. Sama odločitev Pravzaprav sploh ni toliko zanimiva, kot je zanimivo dogajanje ob njem. Če je lani še izgledalo, da gre za politično igrico in da ima pri imenovanjih ravnateljev nekaj besede tudi lokalna politika, bodisi Preko občine ali lobiranja pri svetu šole, je zdaj le jasno, da ravnatelja Postavlja učiteljski zbor, vsi drugi pa so več ali manj le statisti. Alije to Prav ali ne, je drugo vprašanje. Gledano s strokovnega vidika je takšna pot prava, ker pa je praksa pokazala, da so pri odločitvi večkrat odločilne prej druge zadeve kot stroka in da se učitelji najraje odločajo za ‘ukročene” ravnatelje, je lahko vsebinsko tudi sporna. Sodeč po ničnih komentarjih, ki so spremljali izbiro ravnatelja v Slivnici, seje nekaj podobnega zgodilo tudi tam. Budi Mestinšek, kije pred leti začel kot zelo angažiran ravnatelj, naj bi v letih svoje vladavine precej popustil, kar je seveda učiteljski zbor že zdavnaj opazil, a mu je nov tempo kar odgovarjal. Ali je zato raven slivniške šole padla ali ne, je težko reči. Stroka o tem vdano molči, govorice pa kažejo na to. Šele ko mu je od šolnikov manj odvisni Svet sole pomolil pod nos alternativo v obliki mlajše in bolj agresivne olegice, je vključil vse svoje obrambne mehanizme in po hitrem postopku zmagal. Seveda z izdatno pomočjo insideijev, ki so se očitno ustrašili morebitnih sprememb. Prof. Frecetova je verjetno kaj kmalu spoznala, kakšno je stanje v Slivnici in vdrugo ni več kandidirala. Pa Judi če bi, bi gotovo končala tako kot Mestinškova protikandidatka v x ru8em krogu Zdenka Ferleževa iz Celja, ki je učiteljski zbor in Svet sole nista povabila niti na predstavitev, kaj šele da bi resno razmišljali ® njeni kandidaturi. Da ne bom krivičen slivniškim šolnikom - tudi očinski svet pri svojem odločanju ni ravnal prav nič drugače. M°j namen ni, da bi kakorkoli oporekal Mestinškovo ravnateljevanje; Morebiti je on celo res najboljša rešitev. Obregnil bi se rad le ob našo zaprtost in bojazen pred drugačnim. Al* je bil izziv dovolj močan, da bo ravnatelj spet prestavil v višjo Prestavo, ali pa bo poplačal podporo kolektiva z blago roko, bo Pokazala prihodnost. F.K. Sestanek predsednikov KS Na enem od skupnih sestankov predsednikov KS je bila izražena pobuda, da bi se predsedniki srečevali večkrat letno. Namen srečanj naj bi bilo usklajevanje interesov ter dajanje podpore v Občinskem svetu, kakor tudi medsebojna pomoč pri vodenju KS. V začetku junija je prvo takšno srečanje predsednikov in tajnikov KS sklical predsednik sveta KS Šentjur - mesto. Na srečanju so obravnavali osnutek dopolnitev statuta občine in drugo problematiko. Sprejeli so naslednje sklepe: - posredujejo se pripombe na statut, ki mora še naprej zagotavljati pristojnosti in pomen KS kot občanom najbližje skupnosti; - Občina naj redno po dvanajstinah nakazuje KS odobrena proračunska sredstva, saj je sicer onemogočeno redno izvajanje letnega načrta dela; - prispevki za minula vlaganja v telefoniji v višini 45 000 SIT po naročniku naj se vrnejo krajevnim skupnostim. To sta obljubila tako župan kot podžupan; - ustrezne službe naj takoj pričnejo z odpisom zemljišč v lasti pravnih in fizičnih oseb, preko katerih tečejo ceste, ulice in druge javne poti; - takoj naj se začne izvajati odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki, v katerem je določeno, da občina zagotavlja en kontejner (5 m3) na 100 prebivalcev. Na podlagi tega odloka je KS Šentjur - mesto ukinila svoje kontejnerje; predlaga se, da je vsaka KS tudi volivna enota, kar bi omogočilo zastopanje vseh KS v Občinskem svetu. Sedaj 4 KS nimajo občinskih svetnikov; - predlaga se, da KS prevzamejo urejanje in vzdrževanje spomenikov NOB, saj se stanje urejenosti poslabšuje iz leta v leto. Sredstva, ki so namenjena za to vzdrževanje, naj dobijo KS. Prepričani smo, da bodo strokovne službe in župan naše predloge in pobude sprejeli dobronamerno in jih tudi upoštevali oziroma sprovedli. Naslednji sklicatelj srečanja je KS Ponikva Predsednik Mestnega sveta Šentjur. Florjan Cveto Erjavec S tiskovne konference Banke Celje V sredo, 17. junija, je v sejni sobi Celjske mestne hranilnice potekala tiskovna konferenca Banke Celje. Namen dogodka je bila predstavitev poslovnih rezultatov v letu 1997 in seznanitev z novostmi banke. Na začetku je generalni direktor g. Niko Kač podal informacije o 13. zboru banke, nato pa predstavil njene najpomembnejše dosežke pri poslovanju v minulem letu. Podrobno nam je razložil, kako je potekala pripojitev Hmezad banke, ki je v 40 % lasti Banke Celje. Ustanovljena je bila bančna skupina, kmalu pa je prevladalo spoznanje, da je najbolje, da se banki združita. Pripojitev je bila dokončno izvedena in tako bo Hmezad banka od 30. septembra tudi uradno pod patronatom celjske banke. Kaj to pomeni za njeno poslovalnico v Šentjurju ? Podobno kot v Laškem bodo preučili njeno smiselnost in se potem odločili ali jo bodo specializirali ali pa kako drugače prestrukturirali. Sicer pa je banka po moči na 5. mestu v Sloveniji, z razširitvijo v Ljubljano pa je postala tudi bolj globalna. Dobili smo še mnogo informacij, ki so bolj strokovne narave. Zanimivo pa je morda še to, daje bruto vrednost delnice po delitvi dobička 1.428,00 SIT in daje 50,1 % dobička ostalo nerazporejenega. Novosti v ponudbi je predstavil pomočnik generalnega direktorja g. Dušan Drofenik. Povedal je, da so junija ponovno znižali obrestne mere za posojila in daje njihov cilj predvsem zmanjšati vrste. Zelo zanimive novitete so tudi bančno pismo in telefonsko ter elektronsko bančništvo. Cilj teh novosti je razbremeniti komitente, ki bodo lahko tako vse več storitev opravljali kar od doma, bodisi s pomočjo pošte, interneta ali telefona. Banka ima zaenkrat 37 bankomatov, po potrebi pa bodo v ponudbo vključili še nove. Zadnji del novinarske konference je bil namenjen vprašanjem. Predvsem me je zanimalo, kako so po treh mesecih delovanja zadovoljni z ekspozituro na Planini. G. Drofenik je dejal, da sije celotno območje želelo banke in da trendi do sedaj kažejo navzgor. G. Kač pa je dodal, da s poslovalnico na Planini ciljajo tudi na širše kozjansko območje. »Prostore na Planini imamo zaenkrat v najemu, po dveh, treh letih pa bomo videli, kakšni bodo poslovni rezultati. Obstoj enote je na strani strank, veseli pa me, da je eno podjetje že preneslo plače na našo enoto. Rad bi tudi poudaril, da naša poslovalnica nima nikakršnega vpliva na pogajanja s pošto« , je še povedal generalni direktor Banke Celje Niko Kač. Na koncu smo vsi prisotni nazdravili uspešnem poslovanju Banke Celje, g. Kač pa je izrazil upanje, da bo tekoče leto vsaj tako uspešno kot minulo, čeprav menda splošni indici v bančništvu niso najboljši. Luka Hvale V Planinski vasi še ni miru V idilični Planinski vasi, kjer podjetnik Mirko Kovač gradi asfaltni mešalec brez dovoljenj, so zaskrbljeni vaščani Perčič, Koželj in Bohinc, ki jim reže kruh kmetijstvo, sklicali sestanek z občinskimi svetniki in funkcionarji. Bojijo se hrupa, smradu... Sestanek je bil v torek, 16. junija, udeležili pa so se ga župan Malovrh, podžupan Pungartnik, Ratajeva, Brglez iz kmetijske svetovalne službe, mag. Drev in Uršič iz Zavoda za zdravstveno varstvo, predsednica OS Osetova in še nekaj svetnikov ter vaščani in Mirko Kovač. Po ogledu gradbišča je bil sestanek pri Perčičevih, ki ga je vodil g. Bohinc. G. Perčič j e obrazložil svoje bojazni in povedal zgodovino dosedanjih prizadevanj vaščanov, da bi ustavili gradnjo. G. Brglez je menil, da mešalec ogroža zbiralnico mleka pri Perčičevih in da bo zaradi mešalca padla kvaliteta mleka. Bohinc je opozoril, da asfaltna mešalnica pomeni grob poseg v prostor in ogroža naravovarstveni spomenik Glijo jamo in vodo Bistrico. Slišala so se tudi nasprotna mnenja. Planko in Milan Koželj sta pokazala listino s 132 podpisi krajanov Planinske vasi in okoliških zaselkov, ki jim je pomembnejši razvoj kraja in so za postavitev mešalnice. Menijo, da je potrebno dovoliti poskusno obratovanje in se šele potem odločiti. Mirko Kovač je opozoril na 35 novih delovnih mest, ki jih mešalnica prinaša. Padlo je tudi precej težkih besed. Vaščani Planinske vasi so vztrajali, da se takoj prekinejo postopki za spremembo prostorskih aktov za Planinsko vas in se odstrani črna gradnja, eden iz nasprotne strani pa je zagrozil, da bo Perčičeve spravil ob kmetijo, če asfaltni mešalec ne bo delal. Župan in drugi, ki jim je bil sestanek namenjen, se določneje niso opredelili, tudi zato, ker jim je dokumentacija bila izročena šele nekaj minut pred sestankom. Tako je vprašanje, ki si ga zastavljajo nekateri vaščani Planinske vasi, kaj je pomembneje, asfaltni mešalec ali njihovo življenje v rojstni vasi, ostalo brez odgovora. Ksenija Nuč Slovesna otvoritev gostilne “Pii Ahacu” Na mestu, kjer je stala nakdanja Moškotevčeva - Hitijeva domačija, je zrasel nov objekt in vanj seje po sto letih spet vselila gostilna. Utmjajoča popoldanska vročina ni zamorila nestrpnega pričakovanja slovesnosti. Povabljenim sovaščanom in drugim gostom, ki so se gnetli pod senčniki in lovili zadnji konček sence, je gospa Vilma Šmid predstavila kroniko družine Moškotevc. Svojemu bratu Romanu je zaželela uspešno poslovanje tako v gostilni kot v trgovini, ki bo tudi prav kmalu odprta. Napovedovalec Groblerje nato vse prisotne pozval na vrček hladnega piva, s katerim so stregli Romanovi fantje. Vmes so se oglasile še “Rajske strune”, ki so tako kot radijske poslušalce navdušile tudi prisotne. Slovesnosti je nekaj besed dodal tudi župan Malovrh, dekan Zemljič pa je opravil blagoslovitev gostilne in na posebno željo Romana je blagoslovil tudi obnovljeni vodnjak pred njo. Da bi služil le za zalivanje rož in trate, je bilo slišati nekoliko hudobno tiho pripombo. Otvoritveno slovesnost je prekinilo hrumenje letala. Ko seje vrnilo drugič, je odvrglo ključe od simbolično zaklenjene gostilne. Ko sta še mala Žan in Nežika prerezala vrvico, je oče Roman odklenil gostilno in povabil goste na ogled prostorov in na slovesni prigrizek. Resje bilo kaj videti in si privoščiti. Še najbolj zanimiveje bilo, da ta dan blagajne niso delale, kar ni bilo všeč le povabljencem, temveč tudi slučajnim mimoidočim, ki so “izkoristili gužvo”. Veselje je trajalo pozno v noč, tudi nekoliko preko uradnega odpiralnega časa, kar nihče ni zameril, saj se gostilna ne odpira vsak dan. In koliko pijač je steklo ta večer po grlih? Takole okrog 1000 litrov, je bilo slišati! Res dobro, da takšne otvoritve niso preveč pogoste. F. L POSLOVMA STRAN ^ostisce m Pizze/*, PESTRA CW)STmSKA PONUDBA: —-<* ■— - prehu 40 vrst pic iz Krušne peči - - solatni bife - - pečene Krače - - darovi morja -- Kosila - -jedi po naročilu - POSEBNA PONUDBA MALIC ^1:063/JI Valentina Orožna 1, Šentjur odprte od S - 23k petek od 8 - 24h soboto od 11 * 24b Hedefjo od 11 • 23k Malice Vam ponujamo vsak dan od 9.00 do 15.00 ure, od ponedeljka do petka. Dnevno Vam ponujamo 4 vrste malic in sicer: - pripravljene jedi - jedi z žara - vegetarijanske jedi Cena malic je 490,00 SIT. 1. Posebna ponudba so bloki Vija Vaja (malice po 450,00 SIT) 2. Zamik plAčIIa za firme do 1 meseca po dogovoru (malice po 490,00 SIT) StOINAJTS NOVI S6NTJORSKI LOKALI PREVOZI - TRGOVINA OSEB IN TOVORA NA DEBELO IN DROBNO PETER JERŠIČ, UL. LEONA DOBROTINŠKA (NASPROTI KLAVNICE), ŠENTJUR NUDIM VAM: VSE VRSTE OPEK SCHIEDEL DIMNIKE, CEMENT, APNO, MIVKO, Različne vrste betonskih plošč in tlakovcev, nosilce, polnila, barve jupol ter belton in beltop, bemit fasade, stiropor, kombi plošče izolacije NOVOTERM IN TERVOL. MOŽNA DOSTAVA NA DOM TEB RAZKLADANJE Z AVT0DVIGAL0M / ev s* * OPEKA MODUL ORMOŽ * TLAKOVCI PODLESNIK ^ 063/740-084, MOBITEL: 0609 624-091 DELOVNI ČAS: vsak dan: 7.00 - is.oo.ob sobotah: 7.00 -13.00 Šentjurske NOVICE POSLOVNA STRAN mm icticMocnancaai (&) Hvunnm /^tjla-car * S PRODAJA Stopče 32b, 3231 Grobelno, telefon (063) 794-300, 794-310, fax 794-320 IN SERVIS VOZIL SAMO za OSmttNE VOZNlKf mm TOKRAT RESM0CH0 ZNIŽALI, *pradaia in pooblaš™servis mtjostm flccenl 1.399.000 SIT tantra Sedan 1.999.000 SIT ^ m tantra UVaggon 2.250.000 SIT r v vročih dneh' ( Coiipe 2.450.000 SIT popusti Sonata 2.399.000 SIT ZAUPANJE konkurenčne cene izjemni kreditni pogoji od T + 2,5% zelo ugodno vzamemo v račun Vaše sedanje vozilo moderno opremljeni servisi za vzdrževanje in kleparska popravila velika ponudba dodatne opreme Z.t,»r Mc.kA. ,.p. ljubljanska 1, Šentjur, telefon: (063) 743-472 1 ISjT RC O VINA Rosana Trgovina ROSANA Vas vabi v svojo prodajalno v ŠENTJURJU, Ljubljanska cesta 1, nasproti Alposa V TRGOVINI ROSANA SMO V TEH DNEH ZA VAS PRIPRAVILI PO NAJUGODNEJŠIH CENAH: - OTROŠKE T-SHIRT MAJE Že za 390,00 SIT - ODRASLE T-SHIRT MAJE samoti 450,00 SIT - OTROŠKE KRATKE HLAČE Že Od 200,00 SIT dalje - MOŠKE BERMUDA KRATKE HLAČE samo 990,00 SIT - MOŠKI POLETNI KOMPLETI Od 1.900,00 SIT dalje - ŽENSKE VISKOZNE KRATKE HLAČE AU DOLGE HLAČE samo 1.500,00 SIT - ŽENSKE KOPALKE Že Od 1.500,00 SIT dalje »OUG TfiGA VAM NUDIMO Š£ D6STRO IZBIRO - brisač, kuhinjskih krp In prtov - pižam In spalnih srajc - ženskih, otroSdh In moških mikic, srajc In hlač Igrač delovni čas: delovnik od 8** n kako gledajo nanjo danes ? Rečemo lahko, da Šentjurčani niso ravno vajeni anket. Nekaj jih je takoj zamahnilo z roko, češ, kaj me pa briga. Drugi so v neformalnem pogovoru imeli marsikaj Povedati, le v časopisu se niso hoteli videti in Prebrati. Vendarle smo nekako uspeli »uloviti« šest občanov, ki so bili bolj ali manj zgovorni. Pogovor z nekaterimi je bil prav Prijeten, saj smo zašli tudi v teme, ki niso vezane na samo anketo. ZDENKO RAHTEN (podjetnik): »Ljudje 80 evforično od nove države pričakovali veliko, a ta po mojem mnenju ni naredila vsega, kar bi morala. Napačno je mišljenje, je vse, kar je bilo nekoč - zanič. Popraviti bi morali samo napake prejšnjega režima, ne Pa da vse gradimo znova in se srečujemo z mnogimi otroškimi boleznimi. Sam se dokaj podrobno spremljal slovensko Pomlad. Takrat sem bil tudi na strani četverice, danes pa imam o tej aferi Posebno mnenje. Sicer pa mislim, da našo državo in tudi praznike premalo cenimo. Na bloku in pa na očetovi hiši imamo ob Praznikih vedno izobešeno zastavo. Menim tudi, da morajo ljudje bolj poskrbeti zase in s* sami izboljšati položaj, ki se bo s tem v doglednem času popravil tudi v državi. Zagotoviti moramo delo mladim in jim dati yeč možnosti vključevanja, kar v Šentjurju 8e Posebej pogrešam.« Marjan Gradišnik (ravnatelj): »z novo državo se je marsikaj spremenilo na bolje, čeprav bi lahko določene stvari, ki JUso bile slabo zamišljene, tudi obdržali. Motijo me politične zdrahe in to, da ne znamo enotno nastopati v tujini, kar Sloveniji zelo škodi. Afera četverice je bila Pozitivna, saj je razburkala Slovence, ki so Potem še aktivneje začeli razmišljati o samostojnosti. Na žalost pa se takratni dogodki danes zlorabljajo. Strinjam se, da Je bilo nekoč praznovanje državnih Praznikov bolj evforično, saj je tudi celoten vendarle na boljše, vzrok za tako veliko brezposelnost v Šentjurju pa je v zapiranju velikih industrijskih gigantov. S šentjursko politiko sem kar zadovoljen in mislim, da ne zaostaja veliko za drugimi kraji. Prazniki se vsekakor premalo spoštujejo. Včasih smo pravzaprav praznike morali praznovati, danes pa nas nihče ne sili v to. Trgovine za praznike ne bi smele biti odprte, saj tako zbledi občutek prazničnosti. Zastave niso potrebne na vsaki hiši, morajo pa biti izobešene na državnih objektih in na posebnih mestih v naseljih.« sistem družbo nekako obvezoval v to. Na šolo smo nekoč dobivali tudi državne dopise, da moramo primerno obeležiti praznike, za izobešanje zastav pa imamo že vseskozi posebej zadolženega človeka. Mislim, da se bo odnos do praznikov v prihodnje le popravil.« IVANKA SELIČ in MARTA TOVORNIK (gospodiči iz Dobja): »Naše politike raje ne bi ocenjevali, saj imava s tem že slabe izkušnje. To, da imamo našo Slovenijo, je lepo. Na splošno smo lahko z državo zadovoljni, čeprav bi lahko bilo marsikaj boljše. Misliva, da se prazniki še preveč praznujejo in spoštujejo. Na kmetih za praznike delamo in nimamo časa za proslavljanje. Zastave se na podeželju ne izobešajo, kako je drugod v občini, pa ne veva. Misliva pa, da je izobešanje zastav lepa gesta.« MARTIN PODGORŠEK (čevljar): »Dolga leta sva s soprogo živela v Švici, kjer je bilo treba trdo delati. Pri nas ni bilo v starem sistemu nobene discipline in so zaposleni recimo med delovnim časom raje igrali karte, kot pa da bi delali. V novi državi gre ROMAN ERJAVEC (podjetnik): »Slovenci smo si vseskozi želeli samostojnost. Pričakovanja so bila velika in mnogi so Slovenijo videli kot novo Švico. Na žalost je realnost drugačna, toda neko ceno za neodvisnost je pač treba plačati. Slovenska pomlad se je razlezla na desetletje, za njen uspeh pa imajo določeni ljudje velike zasluge. Pri praznikih je problem ta, da so nekoč vsi praznovali enotne, danes pa eni dajejo večji poudarek cerkvenim, drugi borčevskim in prazniki se v bistvu praznujejo po taborih. Sam praznikov niti ne morem proslavljati, saj sem vezan na posle s tujino. Zastave ni>am. Z gospodarstvom je v Šentjurju problem. V mojem poslu (avtoprevozništvo) je konkurenca izredno velika, največji problem pa je s plačili. Šentjurska politika je premalo aktivna, saj njenih predstavnikov skoraj nikdar ne zasledim v časopisju ali pa na televizji, kaj šele da bi uspeli s kakšnim predlogom. Kar zadovoljen pa sem s kulturnim življenjem v občini, kjer bi še posebej pohvalil knjižnico, pevce in šentviške gledališčnike.« Šentjurske NOVICE ZGODILO SEJE ■ Sentvldeanl so se izkazali V petek, 12. junija, je bila v Šentvidu premiera Divjega lovca, Finžgarjeve ljudske igre, ki jo je Prosvetno društvo Zarja iz Šentvida posvetilo 90 - letnici svojega obstoja. Na dvorišču med brigadirskim in kulturnim domom se je že 10 minut pred začetkom, na posebej za to priložnost urejeni amfiteaterski tribuni, trlo gledalcev. Ocenil sem, da jih je bilo najmanj 300. Bili so predvsm domačini, a je bilo med njimi tudi precej tujih obrazov. Žal od znanih Šentjurčanov, zlasti od tistih, ki imajo kulturo tako ali drugače v zakupu ali vsaj na jeziku, ni bilo takorekoč nikogar. Z Občine pa prav gotovo nobenega. Opazil sem Ludvika Mastnaka, Martina Cmoka, moj sosed na klopi je bil g. Ivanuša, pa še dva ali trije mlajši obrazi in nič več. in iz sosednje klopi sem slišal komentar, da v Šentvidu ni več nikogar, ki ne bi bil vključen. Posebno vrednost so predstavi dajali množični prizori, izbrano petje - že zaradi tega se je splačalo priti v Šentvid - in pa odlična scena. Premiera je brez dvoma lepo uspela, tega se je gotovo zavedala tudi režiserka Škobernetova, ki se je na koncu do solz ganjena zahvalila občinstvu za obisk. Očitno so s Šentvidčani, ki so bili hudo v skrbeh zaradi nestabilnega vremena, bili zadovoljni tudi tisti zgoraj, saj se je malo pred polnočjo in le nekaj minut po končani predstavi sicer hladen poletni večer končal s še bolj hladno ploho. F.K. A zato vzdušje ni bilo nič manj svečano. Na dvorišču se je bohotila bogata scena, po konceptu režiserke Berte Škoberne jo je naredil Rado Pančur, v ozadju se je nad njo v večernem mraku mogočno dvigala sihueta osvetljene farne cerkve, na drugi strani pa je prizorišče zapirala senca skrivnostnega Bohorja. Ni se dalo prezreti, da Šentvidčani v ta svoj kulturni projekt niso vložili le ogromno dela, temveč so mu uspeli spretno vtisniti dovolj svoje ustvarjalnosti. Sama vsebina igre pravzaprav ni vredna posebnega komentarja. Gre za ljudsko igro, polno pretekle romantične kmečke ikonografije, izrazito črno - bele, v kateri je simpatija vedno na strani nemočnih in revnih. Finžgar poveličuje nekatere vrednote, ki jih danes pravzaprav več ne poznamo, vse pa se vrti okrog zemlje, prepovedane ljubezni med dobro hčerko hudobnega bogatina in krasnim bajtarskim sinom. Sam naslov “Divji lovec” niti ne ustreza poanti drame. V pretežno tragičnem dogajanju, ki se konča s propadom vseh protagonistov dogajanja, je tu in tam zablestelo precej duhovitih dialogov, ki se jim je občinstvo hvaležno odzivalo. Nazadnje seje zgodilo celo to, da potem, ko je vse obležalo mrtvo, sploh nismo bili žalostni. Pevec Veronika s.p. Ul. Dušana Kvedra 11, 3230 ŠENTJUR telefon: 743-451, 794-238 STROKOVNO, AŽURNO in po konkurenčnih cenah vodimo poslovne knjige za vse vrste podjetij in samostojne podjetnike. Možno je opravljanje storitev delno ali v celoti. Povsem drugače je bilo s samo igro in režijo. Režiserka je zelo posrečeno razdelila vloge, ki so marsikomu bile takorekoč pisane na kožo. V ansamblu skorajda ni bilo slabe točke; iz igre so potegnili takorekoč največ, kar se je dalo. Občinstvo je najbolj očaral Janko Gračner, ki je igral vaškega reveža Tončka, izstopali pa so še prekaljeni Drago Pančur kot župan Zavrtnik, Martin Luskar kot posestnikov sin, pa seveda tudi oba nosilca osrednjih vlog, nesrečna ljubimca, Majda (Olga Jurkošek) in Janez (Matej Romih). Olga Jurkošek se mi je zdela bolj prepričljiva od svojega partnerja Mateja, kije imel zateženo vlogo. Od drugih bi veljalo še omeniti kovača Jureta (Boži Škoberne), gostilničarja Grozdeka (Janko Kovač) in še koga. Na odru se je predstavila prava množica igralcev. Bilo jih je kar okrog 50 $ SERVISNO PRODAJNI CENTER zacaai žžetžt® suzuki NAŠA P®WMA | B AVT0SAL0N ŠENTJUR tel: 063 743-389, AVTOSALON CELJE tel: 063 483-473 PRODAJA * AVTOMOBILOV * MOTORNIH KOLES IN SKUTERJEV * IZVENKRMNIH MOTORJEV * REZERVNI DELI SUZUKI IN MARUTI * SONČNE STREHE (ŠIBEDAH) * BARVE, LAKI, MEŠALNICA * GUME (BRIDGEST0NE, G00DVEAR, FULDA, HANKOOK) * ALARMI SIKURA ODKUP IN PRODAJA RABLJENIH VOZIL VSEH ZNAMK PREPISI VOZIL STORITVE * SERVIS AVTOMOBILOV SUZUKI * POPRAVILA IN UREDITEV VOZIL OSTALIH ZNAMK * MONTAŽA IN CENTRIRANJE GUM * MONTAŽA ALARMNIH SISTEMOV Uradni prodajalec In semlier za cellako In koroSto regijo DELOVNI CAS: PRODAJA VOZIL 8 ■ 18, SOBOTA 8 ■ 12. SERVIS: 8 -17 SUZUKI SVVIFT IN ALTO SVVIFT < ; l :h i ] PORABA: 5,5L NA 100KM BOČNE OJAČITVE CENTRALNO ZAKLEPANJE OVOJNI AIR-8AG ELEKTRIČEN POMIK STEKEL ELEKTRIČNO NASTAVUIVA OGLEDALA IM0BIL1ZAT0R MOTORJA VAROVALO VRAT ZA OTROKE, ZADAJ ŽAROMETI NASTAVLJIVI PO VIŠINI PORABA: 5,2L NA 100NM BOČNE OJAČITVE, ANTENA. ŽAROMETI NASTAVUIVI PO VIŠINI, DELJIVA ZADNJA KLOP, DIGITALNA URA, DNEVNI ŠTEVEC KILOMETROV, IM0BILIZAT0R MOTORJA, ODPIRANJE PRTLJAŽNIH VRAT IZ KABINE. ODPIRANJE REZERVOARJA IZ KABINE. TRETJA ZAVORNA LUČ. USNJEN VOLAN. ZAŠČITNI POKROVI KOLES, ZELENO T0NIRANA STEKLA. KREDITI TOM *6% LEA8DHS TI N A POLOŽNICE Šentjurske NOVICE Na Resavni so proslavljali Fešta naj bi bila v petek, 12. junija, ob 17. uri. V zadnjih petih letih se je na Resevni napravilo veliko: stolp, vodovod, elektrika, telefon, celo javna telefonska govorilnica. Po besedah predsednika Stražeta je bilo v Resevno v tem času vloženih okrog 12 milijonov SIT, ki jih planinci sami seveda niso imeli, sojih pa spravili vkup s pomočjo številnih sponzorjev, podjetij in posameznikov. Tem se je želelo PD oddolžiti, zato so jim priredili piknik. Na Resevno so povabili okrog 40 najzaslužnejših mož in žena, med njimi naj bi bili takorekoč vsi šentjurski direktorji, občinski šefi, pa Predstavniki električarjev, telekomovcev in kdo bi vedel še koga. Tudi ansambel Mikola so si omislili. Kako je gostija uspela, mi ni uspelo zvedeti, kajti predsednik Straže očitno ni upal povabiti tudi ŠN. F. K. SOŽITJE Društvo za pomoč prizadetim Šentjur Dobrodelni koncert “Z roko v roki” je izzvenel v prijetnem vzdušju, tako kot smo načrtovali in si želeli. K temu so v veliki meri pripomogli nastopajoči, ki so se odrekli honorarju v korist društva, za kar se jim še enkrat zahvaljujemo. Prav tako smo hvaležni Dragu Jančiču za prekrasne cvetlične aranžmaje, OŠ Kraševec in g. Robertu Gajšku in g. Jožetu Brečku, ki so nam omogočili koriščenje športne dvorane, uslužbencem hotela Žonta za visoko kakovost storitev in prispevku v obliki dveh ur strežbe, in vsem pokroviteljem in donatorjem. Hvala tudi vsem obiskovalcem prireditve, ki ste dokazali, da razumete in moralno podpirate družine, ki imajo otroke z motnjami v duševnem razvoju. Predsednik društva: Peter Jeršič Iz policijskega poročila za leto 1997 Splošna kriminaliteta Obravnavanih je bilo 189 teh kaznivih dejanj, kar je za 8% manj kot leto prej. Presenetljivo je zaznan bistveni padec gospodarske kriminalitete za celih 70%. Med prijavljenimi delikti je bilo največ tatvin in sicer 86 (indeks porasti 165%), Poškodovanj tujih stvari je bilo 33 (+471%), goljufije pa le 3. Gibanje kriminalitete po KS je naslednje: Šentjur - center 53%, Šentjur okolica 139%, Ponikva 150%, Dramlje 106%, Planina 150%, Slivnica 75%, Blagovna 300%, Prevorje 800%, Dobje 56%, Loka 225% in Kalobje 300%. Pri vseh kaznivih dejanjih je bilo storjene kar 5 x manj škode (620.000,00 SIT) kot Isto prej. Pri gospodarski kriminaliteti (10 goljufij, 3 zlorabe, 2 poneverbi...) je šlo za 81.459.976 SIT. Med storilci je bilo 155 polnoletnih oseb in kar 56 mladoletnikov (indeks 366%). Očiten je velik porast kriminalitete pri mladoletnikih, gre pa večinoma za tatvine. Kazniva dejanja zoper življenje in človekove svoboščine niso bistveno odstopala od povprečja prejšnjih let. Zgodil se je en umor, težjih telesnih Poškodb je bilo 6 (indeks 75), lažjih pa 32 (indeks 114). Javni red in mir Obravnavanih je bilo 334 prekrškov (+8%). Največ prekrškov je bilo storjeno v obeh šentjurskih KS -127, sledijo pa jim Slivnica 37, Ponikva 25, Dramlje 23, Loka 21, Dobje 19, Blagovna 17, Planina 14, Kalobje 11 in Prevorje 9. Najpogostejša prekrška sta motenje nočnega mira (141 - indeks 144) in prepiranje (99 - indeks 125). Od skupnega števila 287 kršiteljev jih je bilo pod vplivom alkohola 150. Največ kršitev seje zgodilo v stanovanjskih objektih (91), sledijo pa jim gostinski lokali (73). Najbolj kritičen dan za prekrške je nedelja, več kot dve tretjini pa se jih zgodi med 16. in 24. uro. Največ razbijačev je starih 24 - 34 let (95), takoj za njimi so njihovi mlajši kolegi (16 -24 let), sledi pa jim generacija štiridesetletnikov (34 - 44 let). Poklic najpogostejšega kalilca JRM je -brezposelnost (146), vendar tudi upokojenci (36), dijaki in študentje (22) niso čisto od muh. Samomori Teh je bilo v lanskem letu 12 (eno leto prej 11), 10 moških in 2 ženski. Petkrat so to zadevo neuspešno poskusili storiti moški. Požari Požarna varnost se je bistveno poslabšala. Imeli smo 19 požarov (leto prej 7), škode pa je bilo za 7 milijonov SIT. Cestni promet Prometna varnost se je poslabšala, saj beležimo 10 odstotni porast števila nesreč. Zgodilo seje 454 prometnih nesreč, 9 pa se jih je končalo s smrtnim izidom (lani 6) in 96 s telesnimi poškodbami. Med vzroki še vedno prevladuje neprilagojena hitrost (143), sledi nespoštovanje prednosti (88). Kot sekundarni vzrok nesreč je bil v 61 primerih alkohol. Policija je podala 2538 predlogov sodniku za prekrške in je izrekla 4963 denarnih kazni. Odrejenih je bilo 2007 alkotestov, od katerih jih je bilo 695 pozitivnih. Odvzetih je bilo 605 vozniških dovoljenj, 1645 udeležencev pa so policisti izključili iz prometa. Razmeroma največ nesreč se je zgodilo na magistralki M 10 - 8 (70). Tu je število nesreč poraslo za 38%. Kar 35 povzročiteljev nesreč je pobegnilo s kraja nesreče. Najbolj kritična meseca sta bila avgust in november, med dnevi pa torek in sreda. Šentjurske PREDSTAVLJAM O VAM NOVICc i Zlatomašnik Rafko vodeb V Turnem, vasici v KS Slivnica, že več kot dve desetletji živi in ustvarja Rafko Vodeb. Profesor Rafko Vodeb, teolog, filozof in umetnostni zgodovinar je več kot samo to, za kar ga označujejo naslovi treh zaključenih fakultet. V življenju je počel in še počne veliko stvari. Je prevajalec (največ prevaja iz italijanščine in francoščine v slovenščino ter obratno), pesnik, esejist, kritik, vodnik ter popotnik in najpomembneje, je duhovno močna in bogata oseba, ki ga takega oblikujejo dobrota, preprostost, poštenost in ljubezen do vsega. V zadnjem času je v središču pozornosti predvsem zaradi zlate maše, ki jo je, tako kot pred petdesetimi leti novo mašo, proslavil v velikonočnem času v Rimu, Svetem mestu, ki je zaznamovalo njegovo življenje. V Rimu je študiral, delal, razsvetljeval sebe in druge več kot dvajset let. Z njim sem se pogovarjala dan po njegovi vrnitvi iz Rima in imela srečo, da sem ga ujela doma, naslednji dan je namreč že odhajal v Mursko Soboto, pa potem v Novo Gorico... Mislila sem, da se bova pogovarjala le o zlati maši, a seje izkazalo drugače. Te dni se vse suče okrog vaše zlate maše v Rimu, pa vendar, da bo imel najin pogovor glavo in rep, za začetek na kratko povejte nekaj o svojem življepju. »Rodil sem v Dolenji vasi pri Krškem. Bil sem zadnji - enajsti otrok. V osnovno šolo sem hodil v Artičah. Po zaslugi učiteljice Anice Gabrič sem se vpisal na mariborsko gimnazijo, a jo zaradi nemške zasedbe Maribora končal v Ljubljani. Osem sošolcev se nas je odločilo za študij teologije, ki smo ga imeli priložnost opravljati v Rimu. Najprej sem magistriral iz filozofije in potem še iz teologije. Po osmih letih življenja v mednarodnem okolju sem bil imenovan za podravnatelja bogoslovja zavoda De Propaganda fide in to ostal devet let. Potem sem potoval po Evropi, se ustavil v Leuvnu v Belgiji in se odločil, da tam študiram umetnostno zgodovino. Po zaključenem študiju le-te sem se zopet vrnil v Rim, kjer sem predaval arheološko-umetnostne predmete. Bil sem tudi vodja in urednik slovenskih oddaj na vatikanskem radiu, kjer sem sodeloval že od leta 1948. Nato sem se po treh desetletjih vrnil v domovino, kjer mi je bilo (drugače kot drugim, ki jih je oblast prej eno leto »preverjala«) takoj dovoljeno nadaljevati bogoslovno delo. Do leta 1976 sem poučeval na teološki fakulteti v Mariboru, potem pa postal še tajnik in urednik Mohorjeve družbe vse do leta 1984, ko sem se upokojil. Do leta 1991 sem sicer še predaval na teološki fakulteti dve uri tedensko, vendar je bil to bolj izlet v Maribor kot kaj drugega. Uredil sem tudi nekaj letnikov revije Nova Mladika in 14 letnikov Znamenja, prevedel več knjig in izdal tri pesniške zbirke.« Lahko kaj več poveste o svojem pesnjenju in pesniških zbirkah? »Naslovi pesniških zbirk so Kam potujejo oblaki, Človek sem in In vse bo luč, sicer pa bo o mojih pesmih več napisano v knjigi Franceta Pibernika, kjer bo tudi veliko fotografij iz moje mladosti.« Ste umetnostni zgodovinar, zato tudi radi prevzamete kakšno strokovno vodenje po Italiji... »...in predvsem po Rimu. Bil je čas, ko sem Rim bolje poznal kot Ljubljano in Maribor. Ni dolgo, kar sem dokončal s pisanjem vodnika po Rimu. Pravijo, da bo to vodnik za naslednjih sto let. Knjiga čaka še samo na tiskanje in upam, da Rafko Vodeb (v sredini) med pogostitvijo v parku Kalistovih katakombmed svojimi najožjimi sorodniki bo do zime izšla.« V pogovoru mimogrede izrečem besedo vodič, gospod Rafko pa me brž popravi, da je prav vodnik in nadaljuje: »To je moja poklicna deformacija, da kot lektor in prevajalec vseskozi popravljam ljudi. Neverjetno, kako se je položaj slovenščine po osamosvojitvi Slovenije poslabšal. Bilje pritisk pod Nemci, v Jugoslaviji, zdaj pa ljudje ne čutijo nobenega pritiska več in sc jim ne zdi potrebno, da bi se pravilno izražali.« Ali spremljate politično življenje v Slovenci? Ali gresta vera in politika skupaj? »Nikoli nisem bil politik, vendar sem politiko kot vsak zaveden državljan spremljal in jo še spremljam. Problem rivalstva med Cerkvijo in politiko je predvsem v medijih. Slednji so še vedno pod vplivom enoumja, mislim na časopis Delo, ki tako kot v obdobju pred osamosvojitvijo Slovenije še danes oblikuje javno mnenje, in to proti Cerkvi. Slovenija je ena izmed redkih držav, kjer v šolah ni ničesar o veri, ne samo krščanski, in ljudi, ki o teh stvareh ne vedo ničesar, je najlaže »napumpati« z informacijami, ki so oblasti v prid, Cerkvi pa ne. Prepričan sem (poznam ljudi na oblasti), da cerkvi ne gre za oblast, vendar Cerkev sestavljajo ljudje, ki imajo dolžnost sodelovati v javnem - političnem življenju, ki morajo povedati svoje mnenje, sploh kadar gre za razna moralna vprašanja.« Gre za vprašanja in razmišljanja, ki jim ni nikoli konca, zato predlagam, da najin pogovor zasučeva v druge vode. Povejte kaj več o zlati maši, ta je namreč v življenju vsakega duhovnika velik dogodek, sploh če jo opravlja v svetem mestu, v največji krščanski cerkvi na svetu. »Tako je, zlata maša je za vsakega duhovnika velik dogodek. Od osmih Slovencev, kolikor nas je začelo teologijo študirati isto leto, smo zlatomašniki samo trije. Moje slavje se je začelo v petek, 17. aprila, ko so me s prihodom počastili moji rojaki. Zvečer smo imeli akademijo, kjer so v zavodu Slovenik nekateri šentjurski in velenjski župljani recitirali moje pesmi in peli. Naslednji dan pa smo se zbrali v cerkvi Sv. Petra, kjer sem imeli ob pol devetih zjutraj s še enim duhovnikom iz Grčije (glavnim vikarjem škofije Siros) zlato mašo. Na slovesnosti mi je pel šentjurski cerkveni zbor, ki je že tako lepo mašo naredil še lepšo-Povedati še moram, da so sc lahko nekateri naši avtomobili pripeljali čisto do cerkve, to je sicer prepovedano, vse to pa nam je omogočil moj dobri prijatelj rektor dr. Maksimilijan Jezernik. V cerkvi je bilo osem varnostnikov in časovno smo bili neomejeni, kar je izredna čast v tej cerkvi. Po končanem obredu smo si ogledali cerkev samo, se zapeljali do katakomb svetega Kalista po Vii Apiji. Tu pa smo imeli prigrizek, ki so ga moji slovenski prijatelji prinesli s seboj od doma. V nedeljo sem dopoldne eno skupino peljal še na ogled Rima Potem so se moji slovenski prijatelji odpeljali domov, jaz pa sem v Rimu ostal še poldrugi teden.« Izganjanje hudiča. Tema, ki že dalj časa buri duhove širše javnosti. Povejte, kaj o tem. »To je kočljivo vprašanje in je potrebna, posebno zaradi motenih oseb, velika obzirnost in zadržanost. Glavni problem teh motenj je ravno v pomanjkanju vere. Človek je vedno bolj psihično labilen, zato se zateka k raznim vedeževalcem, prerokovalcem iz kart, kave, zvezd, datumov..., ki njegovega duha zmedejo in človeka oddaljijo od vere. Sicer pa že pišem o tem knjigo, ki bo izčrpno osvetlila večino vprašanj.« Nina Gradu PREDSTAVLJAMO VAM Rajske strune Mirko in Milan Gajšek, Anton Lubej, Beno Pečar, Erih Poljanec, Franc Žvegler, Vinko Krajnc, Jura in Martin Vipotnik. Kaj Povezuje teh devet možakov? Ljudska Pesem. Ne notni zapisi, ne nove nastajajoče skladbe, marveč ljudski napevi so tisti, ki Polnijo njihova srca. Na območju Grobelnega in Stopč skoraj v vsaki vasi že vrsto let obstajajo manjše neformalne skupine, ki pojejo predvsem ob likofih. Tudi njihova skupina je pela in še poje na fantovščinah, dekliščinah, raznih obletnicah, zlatih porokah, prireditvah in tudi na samostojnih nastopih. Kot vaški pevci so leta 1982 tako tudi nastopili v oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi na RTV Slovenija. In kako so se kasneje pojavili kot Rajske strune? Njihovo štiriglasno petje narodnih in nekaterih že skoraj pozabljenih pesmi iz njihove mladosti lahko sedaj poslušate tudi doma, saj so februarja letos v samozaložbi posneli tudi kaseto Ljubeznivi moj’ prjat’li. Namen je bil širši množici malce približati te napeve, čeprav izbora ni bilo lahko narediti. V njihovem repertoarju je namreč več kot 200 pesmi, v katerih se najde kakšna za vsako priložnost: pa naj bo to fantovščina, 50-letnica ali kulturna prireditev. Povprečno imajo po tri nastope na mesec, zato so tudi njihove vaje kar pogoste. Vadijo po domovih in vsi so pri tem zelo disciplinirani. Če na prireditev zamudijo več kot pet minut, kar je zelo redko, se organizatorji že ustrašijo, da jih ne bo. S pomočjo sponzorjev so si nabavili tudi enotne obleke, značilno nošo za te kraje. Seveda bi bilo škoda, da bi vsi ti napevi in njihov trud šli v pozabo, zato tudi sami razmišljajo o pomladitvi svojih vrst, kar pa ni enostavna naloga. Med mladimi zaenkrat še niso našli dovolj zanimanja. Vendar s podobnim problemom se prav gotovo ukvarjajo še marsikje, saj imajo mladi danes tako raznolika zanimanja in je njihova pozornost usmerjena v povsem drugačne aktivnosti kot včasih. B. G. Vsi skupaj pojejo tudi na koru pri Sv. Ahacu, kjer so malo pred božičem pridno vadili pesem Rajske strune. Moški del zbora ima v tej pesmi solo, v katerem se ponovi tudi naslov pesmi, zaradi česar jih je prijatelj Janko Moškotevc začel zbadati: “Hej, vi, rajske strune!”. Ime so v šali začeli še sami uporabljati in se je obdržalo do danes. irv, • 'č J1 Odmevi iz Društva upokojencev pU Šentjurje bilo ustanovljeno 8. oktobra 1950, še prej pa sta kot elana bila registrirana Belak Mihael in Urška Bovha (od L jan. 1950). Ob ustanovitvi društva so se včlanili: Valentin Peško, Frančiška Žmahar, Stanka Schreiner, Marija Šumej, Franjo Kodrič, Anton Lesjak, Martin Kramer, Franc Kodrič, Neža ■prebinšek, Marija Dobovišek in Helena Černe. Do danes je število članov društva naraslo na 1500, ki pa seje po ustanovitvi enakih društev na Planini, v Slivnici in na Proseniškem nekoliko Z izleta v Velenju zmanjšalo. Res pa je tudi, da naše število spet narašča, tudi zato, ker se k nam iz lokalnih društev vračajo naši bivši člani. Eden izmed namenov našega društva je organiziranje rekreacije in izletov. Letos smo že kar trikrat šli na nakupovalni izlet v Lenty, materinski dan smo proslavili v kmečkem turizmu, aprila smo šli na Geos, maja na Golico in v Benetke, junija nas čakata srečanje upokojencev Slovenije v Celju in izlet v Salzburg, julija pa romanje na Višarje, avgusta bomo hodili po Prekmurju, septembra po Dolenjski in Primorski, oktobra pa po Koroški. Za konec leta nas še čakata novembrsko martinovanje in decembrsko slovo od starega leta. Imamo tudi več aktivnih sekcij. To so sekcija ročnih del, šahovska, ribiška in glasbena sekcija. V jeseni bomo imeli tudi več predavanj o skrbi za zdravje in podobno. Vedno se spomnimo tudi naših jubilantov, ki jih obiščemo, in seveda tudi vedno množično pospremimo našega člana na njegovi zadnji poti. Naši člani imajo tudi razne ugodnosti. Poleg popustov v zdraviliščih, na vlaku in pri raznih vstopninah imamo prvih pet dni v mesecu tudi 5% popusta v trgovini Kruhek. Letos obnavljamo fasado na hiši, katere solastnik je društvo. Največ sredstev za to bo šlo iz članarine, ki letos znaša 500 SIT, pa tudi pri podjetjih bomo kaj dobili. Naše vodilo je, da delamo v dobrobit članov in ne zato, da bi kdo od tega imel korist ali kakšno zvezdico več. Dl/ Šentjur Poslovila se Je generacija osmošolcev 1997/98 “Včeraj je le še spomin, jutri samo privid, le današnji dan je povsem naš”, so besede, s katerimi večkrat označimo modrost človeškega življenja. Vseeno so v življenju nekateri mejniki, ki zaznamujejo življenjsko sestavljanko vsakega posameznika. Mejniki kot so rojstvo in smrt, prvi koraki in besede, prvi in zadnji šolski dan... In zaključek osnovne šole je prav gotovo eden izmed njih. Ljudje, ki so skoraj tretjino osmih let preživeli skupaj - sošolci, sošolke, učitelji - gredo od tega trenutka naprej vsak svojo pot, bogatejši za mnoge prijetne in malo manj prijetne dogodke, (pre)mnoge učenosti in s polnim srcem pričakovanj in še neizpolnjenih želja. V osmih letih se med učenci posameznega razreda prav gotovo spletejo posebne vezi, tudi prve romance in tako kot ima vsak človek svojo osebnost, lahko vsak učitelj in pedagog pove, da ima tudi vsak razred oziroma generacija svoj temperament. Generacija 1997/98 ima tako v svoji kroniki povsem svoje uspehe in vragolije, vsekakor pa so posebni tudi po načinu slovesa od osnovnošolskih klopi. Valeta ob koncu osnovne šole ponavadi ni dosegala prestižnosti maturantskih plesov in je bila v bistvu le eden izmed treh osmošolskih plesov (poleg Valentinovega in Novega leta). Letošnji osmošolci pa so se skozi celo leto pridno dobivali vsak petek v telovadnici OŠ Franja Malgaja Šentjur pod taktirko Zorana Mirčeta iz plesne šole Calypso. Vaje prvih plesnih korakov so prav gotovo izzvale mnogo smeha. Slišati je bilo tudi pripombe, da se dekleta na plesnih vajah vse premalo stiskajo. A kljub začetnim nerodnostim so vsi vztrajali do konca in rezultat ni izostal. Kristina Zelič in Žiga Jakopin sta celo zmagala na regijskem tekmovanju plesnih parov v standardnih in latinsko-ameriških plesih v Vojniku. In tako je prišel tisti dolgo pričakovani petek, 12. junija 1998. V Motelu Žonta je bilo vse polno deklet v pisanih in elegantnih oblekcah, fantje so sc v kravatah vzravnano sprehajali naokrog, starši in učitelji pa so jih ponosno opazovali. Prostor so preplavili zvoki glasbe, dekleta in fantje pa so se spretno vrteli v ritmu valčka, jive-a in drugih plesov. Zame je ob zaključku osemletke ples pomenil, da si položil roke na ramena svojega partnerja in se naslednjih nekaj minut ubadal s čimbolj ritmičnim prenosom teže z leve na desno nogo. Letošnji osmošolci pa so se v tem pogledu vsekakor izkazali. Tudi program, kije sledil, so prepletli z veliko mero duhovitosti in predstavili vsakega posebej z njegovimi sposobnostmi, zapeli nekaj pesmi, zaigrali in celo zaplesali balet. Sledila je zahvala razredničarkam, ki so jih spremljale vsa ta leta. Vsaka izmed njih se bo svojega razreda prav gotovo še dolgo spominjala: Aleksandra Romih-Šmid svojega 8.b vsakič, ko se bo doma poskušala prebiti mimo ogromnega plišastega medveda, Irena Rauter 8.c po izrednih sposobnostih in kar neverjetnem učnem uspehu, Simona Zorko pa 8.a kot enega najbolj živahnih razredov, ki je vsekakor poskrbel, da je bil njen kabinet eden izmed najbolj obiskanih na šoli. Tako so osmošolci generacije 1997/98 OŠ Franja Malgaja Šentjur uradni del spravili pod streho, staršem in učiteljem pa so diskretno namignili, da je po večerji ta “dan” čisto njihov. Njihova zabava seje nadaljevala ob spremljavi Davorja Fendreta. Za zaključek bom uporabila kar besede Luke Mrovljeta, vzete iz njegovega nagovora sošolcev in sošolk: “Sošolci in sošolke, mi si moramo stati ob strani, saj nam bodo le tako najbolj strme poti položne in lahke. Ne pozabite, bolje kot en dober prijatelj, sta le dva dobra prijatelja.” Barbara Gazvoda Pričevanja o taborišču Jesenova« V kratkem bo izšla knjiga spominov na taborišča Jesenovac, Staro gradiško in Lepoglavo, ki jo pripravlja Slovenski odbor za Jesenovac. Naš sokrajan Jernej Borovnik, ki je tudi predsednik Odbora taboriščnikov in glavni urednik tega zbornika, že več let prizadevno zbira podatke in pričevanja o tem zloglasnem taborišču, kjer je med tisoči življenj utrnilo tudi nekaj sto slovenskih življenj. Z zbornikom avtorji izpolnjujejo svojo sveto obvezo, ki sojo nekateri imeli priložnost dati svojim taboriščnim tovarišem - umirajočim in mrtvim - da bodo poskrbeli za to, da bo svetu sporočeno, da so trpeli in umrli ter zakaj so trpeli in umrli. Vse to pa z enim samim namenom, da se kaj takšnega ne bi zgodilo nikoli več in da bi bil naš jutri bolj človeški. Uredniški odbor prosi sorodnike in znance umrlih ali preživelih iz taborišč Jesenovac, Stara Gradiška in Lepoglava, da mu pošljeno morebitne podatke o teh ljudeh. Pošljite jih na naslov Jernej Borovnik, Cesta M. Zidanška 1, Šentjur. V prihodnji številki bomo pričeli objavljati spomine Rada Palirja, ki so del tega zbornika in jih je zanimivo poimenoval Spomini na spomine na izgnanstvo. velik uspeh mladih šentjurskih gasilcev PGD Šentjur je eno izmed najstarejših gasilskih društev v državi. Skozi vsa leta delovanja je dajalo velik poudarek vključevanju mladine v svoje vrste. V društvu imamo 70 osnovnošolskih otrok, ki tvorijo 7 desetin. Desetini mladink in mladincev sta se uvrstili na državno tekmovanje, ki je bilo 9. maja v Žižki pri Črenšovcih. Dosegli so zelo lepe rezultate. Mladinke so bile pete, mladinci pa odlični osmi. Za tako izvrstne rezultate imata zasluge mentorja Milan in Toni Kukovič. Martina Režek ■ KONEC ŠOLE Super nagradni Izlet Tudi letos je Banka Celje nagradila tiste posameznike, ki so med letom pridno varčevali. Med njimi smo imeli srečo 7.c razred iz OŠ Slivnica in 7.a iz OŠ Dobje, ki smo na žrebu dobili celodnevni izlet na morje. Iz Slivnice smo se odpravili z avtobusom agencije Palma 10. junija zgodaj zjutraj. V Celju se nam je pridružila simpatična vodička Greta, ki nam je povedala veliko zanimivosti o krajih, ki smo jih srečevali. Prva postaja je bil Predjamski grad v Postojni. Ogledali smo si ga in spoznali njegovo razburljivo zgodovino. Na poti proti Portorožu nam ni bilo dolgčas. Spoznavali smo se med seboj in postali prijatelji. V Portorožu smo se nialo kopali, potem pa smo dve uri križarili ob slovenski obali. Izkrcali smo se v Piranu, kjer nas je čakalo okusno kosilo v restavraciji Pirat. Domov smo se zadovoljni vrnili v poznih večernih urah. Pridno varčujte! Morda bo tudi vas doletela takšna sreča. Zahvaljujejmo se Banki Celje, šoferju Jožetu in simpatični vodički Greti, ki nas je zabavala in tudi precej naučila. Klavdija Vrbovšek, OŠ Slivnica Rdeča kapica tako In drugače Če ste se v četrtek, 18. 06. 1998, odločili za ogled Rdeče kapice v Kulturnem domu Šentjur, ste se gotovo lahko od srca nasmejali prisrčni igri otrok gledališke delavnice OŠ Franja Malgaja Šentjur. Delavnica deluje pod mentorstvom prof. Helene Korošec. Otroci so se dobro znane zgodbe o Rdeči kapici lotili tako in drugače. Prvič po bratih Grimm, kjer so predstavili klasično Rdečo kapico z volkom, babico in lovcem, ki na koncu vse skupaj reši. Drugič se nam je deklica z živobarvnim pokrivalom predstavila v arabtajščini. Razumeli nismo niti besede, a smo se do solz nasmejali. Malo drugače pa se je v tretjem dejanju na oder pripeljala deklica z rdečo čelado in rolerji. In kaj je bilo gledalcem najbolj všeč ob zaključku? Lovci so s fračami postreljali nekaj bonbonov med občinstvo. Priznajte, da vam je sedaj vsaj malce žal, da niste bili z nami. B. G. Letovanje v Savudriji ZPM Šentjur organizira od 7. do 17. avgusta letovanje šolskih in predšolskih otrok v počitniškem domu v Savudriji. Letovanje zajema varstvo otrok, zdravstveno varstvo, zavarovanje, prevoz in polni penzion. Cena znaša 26 000 SIT za starejšo kategorijo in 20 000 SIT za otroke do 4. razreda. Otroci se za letovanje lahko prijavijo pri razredniku ali vzgojiteljici. ZPM išče tudi 10 vzgojiteljev in 1 pedagoškega vodjo za delo z otroki. Prijavite se na Komisijo za prosti čas in letovanje, Mestni trg 10. Zlati slivniški veselošolci Vstajalo je pravo poletno jutro, a jaz sem korala že tako zgodaj vstati. Malo sem se Pomirila, ko sem pomislila, da se enako Sodi sotrpinom Janji Potočnik, Mateju Hovhi in Alešu Frecetu. Že pred sedmo uro zjutraj smo morali biti na železniški postaji, da smo pravočasno prišli v Ljubljano do Cankarjevega doma. Tu se je zbrala lepa kopica veselošolcev s ponosnimi starši in mentorji. Pozdravila sta nas živahna Smrklja in Smrkavec, nato pa smo se razporedili po razredih, kjer smo reševali naloge. Djej, tega ne znam... Grem pa naprej... Cps, pa tudi za to nisem prepričan, da je Pravilno”, mi je brenčalo v glavi. Rešila sem *ažje naloge in se potem vrnila k težjim. V drugo je šlo lažje. “Kar bo, pa bo”, sem mislila, ko sem oddala vprašalnik. V Gallusovi dvorani so, medtem ko so popravljali naloge, zaigrali igro Walter Parsifal. Ko so končno prišli rezultati, mi je začelo razbijati srce. Četrti, peti... in končno osmi razred! Smrkavec je delil priznanja in manj ko jih je imel v roki, manj sem imela upanja, da eno čaka name. “Matej Bovha iz OŠ Slivnica pri Celju”, se je oglasil Smrkavec in Matej je švignil po priznanje. “Katja Kladnik", je udarilo kot strela z jasnega. Sploh ne vem, kako sem se znašla na odru. Vsa vesela sem stiskala k sebi priznanje, kot da bi se bala, da mi ga bo kdo vzel. Osmošolci smo se kopičili na odru in končno so nanj povabili tudi Aleša, ki je moral najbolj dolgo sedeti na trnih. Na koncu so izžrebali še dva srečneža, ki bosta za 14 dni odšla v London na tečaj angleščine. Bili smo dober delček 30 let stare Vesele šole, mi, osnovnošolci šolskega leta 97/98 iz Slivnice. Katja Kladnik mentorica Majda Pinter - Zelič POSLOVNA STRAN GRADNJA ZA TRG Milil d.o.o., OBCIflA IfflARJE PRI JEUAH in IAGRAD VAG, . ^ i.- : SOKOLI ! SOKOLI ! SOKOLI! SOKOLI! Če ste se morda meseca maja ob petkih in sobotah zvečer sprehajali po Šentjurju, ste lahko slišali v Športnem parku vzklike, ki se pojavljajo v naslovu. Na tribuni ob malonogometnem igrišču se je zbiralo kakšnih trideset fantov, pa tudi deklet, ki so se drli na čast mladih nogometašev -Sokolov, ki nastopajo v 2. šentjurski malonogometni ligi. Sokoli so z igranjem začeli letos spomladi, sicer pa vsi že dolga leta trenirajo veliki nogomet pri NK Šentjur, kjer se jim je pred kratkim tudi uspelo uvrstiti v 2. ligo. Moštvo trenutno zaseda prvo mesto v 2. ligi, sestavljajo pa ga: Miran Lipovšek, Andrej Jazbec, Aljaž Plavsteiner, Damjan Vajdič, Tomaž Salobir, Slavci Novak in Sandi Vareško. Dosedaj so Sokoli izgubili le eno tekmo, navijači pa so tedaj s sočnimi »jugo izrazi«, obdelali menda pristranskega sodnika. To jim ne gre ravno šteti v čast, a kot pravijo Sokoli, za dobro igro potrebujejo glasne navijače. Na zadnjih dveh tekmah ni več organiziranega navijanja, ker vodstvo tekmovanja določa tekme ob neugodnih terminih (nedelja dopoldne). Mladi nogometaši so povedali, da so se na začetku želeli uvrstiti med pet najboljših drugoligašev, sedaj pa so cilji v smeri prve lige. Najboljši strelec je vodja ekipe Aljaž Plavsteiner - Zenfi, sicer pa so vsi člani letos v začetku maja postali državni malonogometni prvaki v konkurenci do 18 let. Zahvaljujejo se vsem, ki hodijo na njihove tekme, še posebej pa g. Alojzu Jazbecu, ki jim je priskrbel drese. Iščejo tudi sponzorja, še enkrat pa vabijo vse ljubitelje nogometa, da jih pridejo glasno vzpodbujat. L. H. Postaviti NK Šentjur na trdne temelje Nogometaši Šentjurja so v nedeljo, 7. junija, končali z letošnjo sezono. Tekmovanje v 2. SNL so z 31 točkami zaključili na končnem 12. mestu, kar je manj od pričakovanj in napovedi. Lahko rečemo, da so tri četrtine sezone odigrali dokaj solidno, rezultati v zadnjih sedmih tekmah pa so bili katastrofalni. Vse skupaj je privedlo do tega, daje UO kluba v petek, 5. junija, sprejel odstop športnega direktorja Staneta Emeršiča in sklenil, da z dosedanjim trenerjem Jankom Benčino ne podaljšajo pogodbe. Predsednik kluba Rado Marot je o tej odločitvi UO povedal: »Nezadovoljni smo bili s cilji strokovnega štaba in pa seveda z izredno slabimi rezultati v zadnjem obdobju. Tako so se odnosi močno zaostrili in zaradi neskladja v ciljih ter pogledih z upravo kluba je odstopil športni direktor Emeršič, s trenerjem Benčino pa smo se razšli sporazumno.« Do tu vse lepo in prav. Vendar je bilo moč v Šentjurju slišati obtožbe na račun Emeršiča, češ, da naj bi ta skupaj s trenerjem Benčino prodal tekmo z Jadranom (2:2). Žerjavico je razvnel še članek v Novem tedniku, kjer tudi Emeršič govori o teh očitkih, hkrati pa skupaj z Benčino kritizirata delo kluba. Posebej sta na udaru bivša predsednika Romih in Grdina, ki naj bi delala neprofesionalno. Marot pravi, da so očitki o prodaji omenjene tekme brezpredmetni in da so skušali Emeršiča pregovoriti, da bi s klubom ostal do konca sezone. A mu je bilo očitno vsega dovolj in je zapustil klub, v katerem je deloval kar nekaj let. V NK Šentjur niso stali križem rok in so po odstavitvi Benčine že imeli pripravljenega novega - starega trenerja Draga Grbavca, ki je ekipo vodil že na zadnji prvenstveni tekmi v Šmartnem in doživel poraz 2 : 0. Grbavac je že bil na krmilu Šentjurja v prvi drugoligaški sezoni pred dvema letoma in takrat dosegel lepe rezultate, čeprav mu gledalci niso bili naklonjeni. (Komu sploh so?) Sedaj je podpisal enoletno pogodbo, bo pa tudi koordinator vseh mlajših selekcij, ki so v minuli sezoni dosegle zares lepe rezultate. Tako kadeti, kot tudi mladinci so se uspeli uvrstiti v 2. ligo in vsaj na tem področju je klub v minuli sezoni napravil korak naprej. Sicer pa bodo člani s pripravami za novo sezono začeli 6. julija, čeprav še sploh ni jasno, kdo bo v dresu Šentjurja pritekel na igrišče 16. avgusta, ko se začne novo prvenstvo. Rado Marot je o nadaljnji politiki kluba povedal: »Prejšnja vodstva so igralcem ponujala gradove v oblakih in zato se je klub znašel v tako velikih dolgovih in na robu propada. Za vnaprej smo zastavili popolnoma drugačno politiko. Pogovorili se bomo z vsemi igralci in jim ponudili naše pogoje, ki bodo nižji od njihovih sedanjih. Ne bomo živeli v lažnih utvarah in obljubljali nemogoče. Pri nas bodo igrali tisti, ki bodo sprejeli naše pogoje in bodo pripravljeni trdo delati. Cilj pa je sanirati klub in z mladimi in igre željnimi nogometaši napraviti zdravo sredino. Alpos prispeva v klubski proračun nič več in nič manj kot 1,5 milijona tolarjev. O kakšnem generalnem sponzorstvu ni nobenega govora, saj ob nogometu vlagamo še v druge športe in kulturo, za razporeditev sredstev pa odločajo lastniki podjetja. Verjetno dosedaj najtežja sezona šentjurskega nogometa seje zaključila. Če bo novo vodstvo zares izpolnilo cilje in trezne napovedi, potem se nam za nogomet v Šentjurju ni bati. L. H. Šentjurske NOVICE košarka SO SO vrnile državni mladinski ligi. Če štirim povratnicam priključim Kot smo že poročali, bodo kadetinje ŽKK Pletivat jeseni Se Martino Strniša, Emo Kovačič in še katero od igrale kvalifikacije za vstop v prvo slovensko ligo z ekipo nadarjenih kadetinj, potem bomo že v prihodnji sezoni Postojne. Novica je sedaj tudi uradno potrjena s strani naredili velik korak naprej. Ob Pletivatu in Alposu smo k KZS, igralke pa v ta namen trdo trenirajo. Nepričakovano sponzorstvu pritegnili tudi Hrib Dobje, s pomočjo pa so se v klub vrnile košarkarice, ki so nekoč že igrale za agencije Trg pa bomo skušali klub tudi bolje tržiti. Šentjur, potem pa odšle v Celje. Celjski klub v zadnjem Mislim, da bomo v roku dveh let začeli igrati tudi s času izredno slabo skrbi za igralke nižjih kategorij in tako člansko ekipo, v katero bi viključili še Šentjurčanke, ki že so se Tanja Mihevc, Petra Šafran, Lea Komerički in sedaj zelo uspešno nastopajo v drugih ekipah prve lige.« Polona Šumej odločile, da bodo ponovno trenirale v Košarkarice so odigrale nekaj prijateljskih tekem, trenirale Šentjurju. V ZKK Plehvat sojih seveda sprejeli odprtih pa bodo do konca junija. Potem bo sledil enomesečni , predsednik kluba Zvone Leskovšek pa je ob tem odmor, 7. avgusta pa se bodo odpravile na desetdnevne .a: >>7el° smo veseli> da so se k nam vrnile domače priprave na hrvaško morje. V klubu bodo skušali najti lgralke in tako bomo lahko za novo sezono sestavili tudi boljše termine za tekme, ki bi jih radi igrali v Hruševcu, saj ^ dinsko ekipo. Sicer imajo dekleta še pogodbe s v novi sezoni računajo tudi na boljši obisk in podporo keljem, vendar mislim, da se nam bo uspelo sporazumno gledalcev. dogovoriti in tako bomo imeli tudi odlično moštvo v --------------------------------------- L. H. šahovske novice Prepričljiva zmaga lazbinška Pod pokroviteljstvom Edija Kolarja so šahisti ŠD LIPA Šentjur odigrali tradicionalni letni “piknik turnir”, ^ed 11 šahisti je z veliko prednostjo treh točk zmagal Jazbinšek. Skupno jo nabral 10 točk. Drugi je bil Gazvoda s 7 točkami. Streicher, Plahuta in Pišek so jih zbrali po 6, P^aci in Drobne 5 itd. Turnir je štel tudi za letno prvenstvo, tako •Jazbinšek zdaj vodi tudi v konkurenci za letnega hitropoteznega prvaka (29.5). Gazvoda ima 27.5 točk, Plahuta 25, Piščan 21, Pišek 18.5, Diaci 15, drobne 13, Streicher 19.5 itd. Uspehi mladih v Komendi šD Komenda je organiziralo turnir mladih v kar petih skupinah s številno udeležbo iz vse Slovenije. Igrali so aktivni šah (2x30min). Spet So se odrezali naši tekmovalci(-lke). ^ najmočnejši skupini fantov je bil Jornej Simon tretji, Četina Klemen Četrti in Srdič Grega peti. Srdič Grška je bila pri dekletih tretja. Čestitamo! Gazvoda osmi med veterani Gazvoda Franc je na republiškem prvenstvu veteranov v aktivnem šahu (2x20min) zasedel med 60 tekmovalci odlično 8 mesto. Po 6. kolu, v katerem je premagal favorita in poznejšega zmagovalca Klemenčiča, je celo vodil s 5.5 točkami, a je zatem popustil Dobro je igral tudi A. Potočnik, ki je zasedel 36. mesto. Uspeh Gazvode in Plahute v Žalcu Na majskem turnirju v aktivnem šahu v Žalcu se je zbrala večina najboljših šahistov iz regije. Gazvoda je na koncu osvojil 2. mesto, Plahuta pa si je delil 4. mesto. Zmagoslavje mladih v Žalcu Najboljši mladi šahisti celjske regije so odigrali pasivni turnir v Žalcu. Med 10 udeleženci sta bila najboljša Četina in Srdič U. s 6.5 točke, sicer člana ŠD LIPA Šentjur. F. G. Uvodni teniški turnir sezone Tenisači so se odločili, da je že čas, da se prvič letos preizkusijo, koliko še veljajo. V soboto, 6. junija, so organizirali turnir, ki sta se ga udeležili 2 ženski in 28 moških dvojic. Med ženskami smo zaradi slabe udeležbe videli le en dvoboj: Živa Voga in Teja Gosar sta premagali Faniko Urbajs in Majdo Šporn. Popolnoma drugače pa je bilo v moški konkurenci, kjer je bilo nekaj zanimivih in kakovostnih srečanj. V finalu sta Aleš Šporn in Tomaž Oset ugnala Janka Esiha in Tadeja Kincla. Tretja je bila dvojica Majcen / Kvas. V teniškem klubu so pred kratkim izvedli občni zbor, kjer so potrdili mandat dosedanjemu vodstvu. Dobili so novega oskrbnika igrišč, to je Karli Majcen. Večjih načrtov nimajo, začenjajo pa s tekmovanjem po sistemu piramide, ki naj bi trajalo celo sezono, oziroma dokler si bodo člani kluba upali izzivati najboljše šentjurske tenisače. L. H. ŠPORT ['............... ". ................................ .......... .............................................. ............ ......................... __ ___ ................................ .................. Novinca tudi Rovsnik in Jovanovič Košarkarji Kemoplasta so se zadnjič v sezoni 1997/98 zbrali minuli petek, ko so imeli zaključek na Lovski koči. Po koncu tekmovanj sredi marca so vseskozi pod vodstvom trenerjev Igorja Pučka in Toma Goloba trenirali in se pripravljali na novo sezono. Konec maja so pred centrom Interspar odigrali prijateljsko tekmo z mlado ekipo ljubljanske Olimpije in zmagali z rezultatom 80 : 65. Šentjurčani so igrali kar dobro, zanje pa sta nastopila nekdanji zvezdnik Husein Kahvedžič in pa okrepitev Mihajlo Vukič. Vukič je sicer pokazal nekaj svojega bogatega znanja, je pa očitno, da še šepa v telesni pripravljenosti. Kot smo že poročali, sta klub zapustila Madžarac in Gostenčnik (posojen bo Ježici ali Jančam), ostali igralci pa ostajajo v Kemoplastu. Pogodbo je podpisal nadarjeni 17 - letni Celjan Peter Jovanovič, medtem ko Robi Ribežl zaradi visoke odškodnine bržkone ostaja v Celju. Dokončno pa se je razpletel položaj okrog Davida Čopa, ki bo na željo pivovarjev spet igral v Laškem. Šentjurčani bi tako spet ostali brez organizatorja igre, a je uprava kluba s Polzele pripeljala Vinka Rovšnika, ki bi moral biti po predispozicijah in izkušnjah še boljši od Čopa. Rovšnik je star 23 let in visok 191 cm. Celo kariero je nekdanji slovenski mladinski reprezentant preživel na rodni Polzeli, zaradi velike konkurence pa je sprejel izziv in prišel v Šentjur. KK Kemoplast je zaenkrat pridobil tri nove košarkarje, za nadaljnje poteze pa smo povprašali predsednika kluba Petra Lapornika: »Zaenkrat smo uspeli moštvo okrepiti po načrtih. Vsi novinci so mladi igralci in računamo, da se bodo v Šentjurju dobro izkazali. Okrog prihoda še kakšnega igralca bo več znanega ob avgustovskem prestopnem roku. Cilji moštva še niso dokončno postavljeni, saj moramo videti, kako so se okrepile druge ekipe, želimo si uvrstitev med prve štiri ekipe. S pripravami bomo pričeli 1. avgusta, 8. avgusta pa bomo tudi odšli na priprave.« L. H. JANKO BENCINA: »Razočaran sem nad odnos vodstva NK Šentjur« Po dveh letih dela v NK Šentjur je klub zapustil trener Janko Benčina. Okrog njegove odstavitve in odstopa športnega direktorja Staneta Emeršiča so po Šentjurju začele krožiti razne zgodbice. Zato smo se odločili, da zastavimo že nekdanjemu trenerju nekaj vprašanj. Kako bi ocenili zadnjo sezono ? »Z organizacijskega vidika je bila katastrofalna. Ko je klubu predsedoval Vlado Grdina smo tonili vse niže in niže. Denarja ni bilo, predsednik pa je kar naprej ustno odstopal. Ni pa zbral toliko časti, da bi prišel pred igralce in razložil situacijo. Kljub vsemu smo jeseni dosegali kar solidne rezultate. Ko je klub prevzel Rado Marot, so se stvari izboljšale, toda zapustilo nas je nekaj igralcev in obstanek v ligi je bil ogrožen.« Kaj mislite o vaši odstavitvi ? »Moram reči, da je dokaj čudna, saj se mi je iztekala pogodba. Določeni ljudje iz UO so hoteli z mojo odstavitvijo postati heroji in se sedaj hvalijo, kaj so naredili za klub. To so predvsem tisti, ki jih kar nekaj časa ni bilo blizu, sedaj pa so izkoristili priložnost za promocijo. Žal mi je g. Marota, ki se je edini poslovil na dostojanstven način. Stane Emeršič je bil v klubu 5 let. Živel je za šentjurski nogomet in vedno bil na razpolago, tudi v najhujši krizi, ko so se odgovorni skrivali in jih ni bilo na spregled. Človek pa si ni ob slovesu zaslužil niti najmanjše pozornosti, ali vsaj besede zahvale. Sicer pa je nogometna klima v Šentjurju neugodna. Nekateri domači igralci in njihovi starši mislijo, da bodo lahko kar brez truda igrali v 2. ligi, tako pa seveda ne gre. Kaj bi dejali na očitke, da je bila tekma z Jadranom prodana ? »To je čista laž, ki jo vneto lansirata Grdina in Romih. Trdita, da imata zato celo priče, vse skupaj pa že meji na mejo dobrega okusa. Očitno želita omajati Emeršičev in moj ugled. Za njiju imam tudi občutek, da bi najraje videla, da bi klub propadel, sama pa bi pobrala ostanke. Tekma z Jadranom se je pač končala, kakor se je. Neodločen rezultat nam je prinesel zanesljiv obstanek in ni bilo razloga, da bi brezglavo šli v boj za zmago. Obtožbe o prodaji so prav smešne in brezpredmetne. Kako pa gledate na prihodnost NK Šentjur ? »Dolgovi do igralcev so zelo veliki in ne vem, kako se bo vodstvu kluba uspelo dogovoriti. G. Marotu želim veliko uspeha pri vodenju kluba, toda s takšnim UO bo težko dosegel veliko. Bojim se, da bo klub v novi sezoni med glavnimi kandidati za izpad. V Šentjurju jo prisotne veliko nevoščljivosti in v takšnem okolju je težko umirjeno delati. V klubu je kar nekaj obetavnih igralcev, kjer bi posebej rad izpostavil slovenskega reprezentanta do 18 let Uroša Gorenaka. Z Emeršičem pa Šentjur zapuščava čiste vesti.« L. H- ZA RAZVEDRILO Šentjurske UOVltt NAGRADNA KUBANKA PREDLOG RADOVAN GOBEC PRVA 2ENSKA OVOJ 24. ČRKA SLOVENSKE ABECEDE MEDITERAN nekdanji avstralski tenisač BESEDA V PRENESENEM POMENU FRANCIJA 1000 KG EFA LJUBKOVALNO LIČINKE, HROŠČI OSEBNI ZAIMEK 15. ČRKA SLOV. ABEC. ORANJE NOVI VIN0D0LSKI POLMER IVO ZORMAN PREDLOG ŽENSKO IME DO GOSTILNE PRI AHACU DUHOVNIKI NI (ZANIČLJIVO) DALEČ VEZNIK VREMENSKI POJAV Nagode zn majsko knžanko podeljuje Petrol. Šampone Afrodita in 10 1 goriva dobi Tilka Jožič iz Šentjurja, Ikg kave in 101 goriva Mirko Baumkirher s Ua’ oljeProton in 10 1 goriva Davorin Skomik iz Šentjurja. ^rila lahko prevzamete na sedežu ŠN ob ponedeljkih ali sobotah med 9. in 11. , uro. TOP LISTA ŠENTJURSKIH TRGOVIN 0 dolgem času smo se ponovno lotili pregledovanja cen šentjurskih trgovin. Izbrali smo šest prodajaln, kjer nismo naleteli na večje Iroblcme' Cene smo ponekod pogledali skupaj s prodajalci, ponekod pa kar sami. Lahko pa rečemo, da se v primerjavi z našo zadnjo nventuro stanje ni kaj dosti spremenilo. Vsaka vsaka trgovina pač ima svoje prednosti ter s tem tudi svoj krog kupcev. količina RESEVNA ŠENTJUR LIPA ŠENTJUR KEA LOKARJE JAGER KRUHEK Alpsko mleko 1 I 119,90 110,00 108,00 119,90 119,90 zaboj laškega piva 3.400,00 3.120,00 2.890,00 2.890,00 2.990,00 pralni prašek persil 5,4 kgl 1.363,40 1.268,00 999,00 998,00 999,90 olje zvezda 1 I 199,00 216,00 189,90 209,00 119,90 radenska 1 1 75,00 69,00 69,50 75,00 62,00 sladkor 1 kg 149,00 145,00 139,00 139,90 139,90 Šentjurske NOVICE LAHKO BI BILO RES IllISBl! Nogometni klub Alpos Končno seje Alpoš le odločil za odločnejšo vlogo na nogometni sceni: v Športnem parku smo si lahko ogledali ekipo, ki nosi njegovo ime. Kljub spodbudni novici pa si šentjurski nogometni funkcionarji niso kaj prida oddahnili - Alposovo moštvo je bilo iz Avstrije. Kdo je zamočil ponkovško občino? Na Ponikvi nekaj mrzlično prekopavajo: Ponkovljani iščejo krta oziroma kanal, po katerem so njihove “zdrave sile” uspele uveljaviti svojo antiosamosvojitveno držo. Le ena je bila rešitev za smetišče pri Emu Komunalci, nesojen komunalni inšpektor in cela raj da drugih pomembnih inšpektorjev so pravi nič v primerjavi z bagerjem, ki je lepo prekopal tisto, za črne smetiščarje tako vabljivo ravnico. Hudobni jeziki vedo povedati, da bo najbolj prizadeta največja novovaška trgovina. Zrcalce, zrcalce povej... V tistem junijskem tednu, ko so sončni žarki najobilneje oblivali našo zemljico, javne razsvetljave na hruševskem podvozu niso ugasnili niti med opoldansko vročino. Naj se ve, kdo je naj lepši v deželi tej! Trema Na predstavi “Divjega lovca” na prostem v Šentvidu je trema premagala le enega igralca: Žibetrovega konja. Na vajah je vedno lepo zahrzal, na predstavi pa nikakor ni zmogel tega znamenja konjske samozavesti. Cenzura Na isti predstavi v Šentvidu je odrsko besedovanje kovača Jureta na račun žensk (On: mož je glava družine. Ona: žena pa krona na njej. On: ja, trnova...) pekinil rezek ženski glas iz avditorija: “Pazi Božo, kaj govoriš!” Pa še naj kdo reče, da v demokraciji ni cenzure. Nediplomatski fusbal Alpos ponavlja slovenske osamosvojitvene napake: njegov jet - set z generalnim direktorjem na čelu je v šentjurskem športnem parku nonšalantno z 2 : 0 premagal svoje poslovne partnerje iz bratske Miloševijeve Srbije in tako za daljši čas spet zamrznil odnose s to demokratično državo. Povratna tekma bo v Prištini. PD Šentjur je fasada za antičebinski sestanek na Resevni Konspirativni sestanek vseh največjih šentjurskih kapitalistov in industrialcev, tokrat že brez rdečih knjižic, ter predstavnikov občinske črne vladajoče klike, ki naj bi se zgodil te dni na Resevni, je močno vznemiril sindikalne varuhe delavskih pravic. Bazen služi svojemu namenu Razjasnjen je smisel gojitve žabjih paglavcev v šentjurskem bazenu: potem ko seje NK Šentjur na koncu prvenstva znašel blizu dna, seje vodstvo odločilo za načrtno akcijo. V bazenu skrbno preučujejo dogajanja v zeleni bazenski vodi, zlasti še tehniko žabjega držanja na površju in možnosti preživetja pod površjem. OPTIKA GLEŠČIČ s.p. BORIS GLEŠČIČ Šentjur, Ul. Dušana Kvedra 6b Tel.: 0609/623 028 Poslujemo VSAK DAN OD 9- DO 12 IN OD IJ. DO 16. URE, SOBOTA OD 8. DO 12. URE. NUDIMO VAM: -STROKOVNO RAČUNALNIŠKO KONTROLO VIDA -RAČUNALNIŠKO IZBIRO NAJLAŽJIH IN NAJBOLJŠIH VRST STEKEL -očesna ambulanta OČALA VSEH VRST: -FOTOSENZIBILNA -BIFOKALNA -MULTIFOKALNA (Z GARANCIJO) -STANJŠANA -PLASTIČNA -SONČNA OČALA RAVBAN -NAJBOLJŠE KONTAKTNE LEČE, MEHKE IN POLTRDE, PROIZVAJALCA BAUCH & lOMB CARL ZBISS, ESSILOR -VSE DIOPTRIJSKE PODATKE VODIMO RAČUNALNIŠKO e» /0 ItrtM TMOIC/M, MZIOG ZA ZAVPAHJt Ljubljanska 26, 3230 ŠENTJUR, Tel./fax:063/743-151 stikala p. o. BELL ®(3 ^03 g©© mufi stikala p.o. MIKRO ®(3 3 ©©g©® SiOT stikala p.o. KOPP ____ <0X3 ©©©g©® ^UlT vtičnice p. o. BELL m _ _ _ , „. , @oir vtičnice p.o. MIKRO ©©©n©® vtičnice p. o. KOPP ©©©g©® SBinr ELEKTRO MAVEC 42,60 SIT