Leto Xm, št. I03 Ljubljana, sreda t. maja 1942-XX Cena cent. 7© uptd vomivo ciudi lana fuccimieva uiio 5. Teletoo 31-22 i 1-23 31-24 Inseraten jddelek Liubfiana Pucciniieva ulica > - leietoc fa 31-25 31-26 Podruznsca . Novo uesto: Liubliaaska cesta 42 Računi- ta LiuhtiansWo poteranno ori poirno-čekovnem ravodu fc 17 '49 a -»tate kran Ifntii» SfntTir 'nuli Cor» Po'» Mr 1 lMIt- (Zls. M UM) W>.i'i"Han3 Egede«. Verjetno je, da je vsa posadka, sestavljena iz samih danskih mornarjev, našla smrt v valovih. Potopljeni danslcl parnik je spadal v sestav tako zvanega greenlandskega brodovja, cd katerega je ostal sedaj le še parnik >Julius Thomsen«, dočim so bile vse ostale ladje že potopljene v teku sedanje vojne. Angleško letalo sestreljeno na Danskem Kodan/. 5. maja. s. V noči na nedeljo so protiletalske baterije, južno cd Jutlandija sestrelile veliko angleško bombno letalo, i Posadka je štela 7 ljudi, 5 se jih je ubilo, 2 pa sta bila ujeta. Izmenjava diplomatov Stockholm, 5. maja. d. švedski potniški parnik »Drottningholm«, ki je bil najet za izmenjavo diplomatskih predstavnikov osnih držav v Ameriki z ameriškimi diplomati, ki odhajajo iz Evrope, bo 7. maja odplul iz New Yorka s prvim kontingentom osnih diplomatov. »Drottningholm« bo svoje potnike izkrcal v Lizboni in se nato vrnil z ameriškimi diplomati nazaj v Ze-din jene "države. V poučenih krogih računajo, da bo švedski parnik moral opraviti več voženj preko Atlantika, preden bo končana izmenjava vseh diplomatov. Z diplomatskimi predstavniki osnih držav bodo z »Drottningholmom« odpotovali iz New Yorka tudi diplomati držav, ki so v zavezništvu z osnimi silami. Iz službenega ameriškega vira se je zvedelo, da si ameriška vlada prizadeva najeti tudi še švedski parnik >Cripsholm«, ki naj bi posredoval izmenjavo ameriških diplomatskih predstavnikov iz Japonske z japonskimi diplomati, ki odhajajo iz Zedinjenih držav. Ureditev ciganskega vprašanja v Bolgariji Sofija, 5. maja. s. Po informacijah l*« »ta »Daga« pripravlja bolgarska vlada poseben zakon za dokončno rešitev vprašanja ciganskega prebivalstva, ki povzroča čim dalje večje skrbi. V mnogih bolgarskih vaseh je nad Četrtino prebivalstva ciganov, ki se zlasti v zadnjem času dajejo krstiti in sklepajo zakone z državljani bolgarske rase ter tako resno ogražajo čistost bolgarskega rodu. Novi zakon naj bi določal med drugim popolno prepoved porok med Bolgari in cigani in zbiranja vseh ciganov v posebnih ločenih vaseh. Položaj po sestanku v Solnogradu Izjave zastopnika nemškega zunanjega ministrstva 6. V. 1942-XX ======= Nepremostljive ovire v ameriški oborožitvi Berlin, 5. maja. s. V berlinskih političnih in novinarskih krogih so predmet izredne pozornosti kratke izjave, ki jih je včeTaj visoki funkcionar zunanjega ministrstva, ki se je vrnil s sestanka v Solnogradu, podal zastopnikom inozemskega tiska. Odgovarjajoč na nekatera vprašanja, je med drugim poudaril, da so solnogTaški razgovori potekli v ozračju največje prisrčnosti in tovarištva in da so trajali skupno 17 ur. Velikega pomena je dejstvo, da so se sporedno z razgovori z Ducejem in Hitlerjem vršili razgovori med obema zunanjima ministroma ter vojaškima šefoma obeh velesil osi. Kdor je hnei srečo prisostvovati temu zgodovinskemu sestanku, je zaključil visoki funkcionar zunanjega ministrstva, je mogel ugotoviti predvsem to. da je gotovost konCne zmage večja kakor kdaj koli poprej. V istih krogih pa je včerajšnji govor sira Stafforda Crippsa zbudil polno sarkastičnih pripomb. Pripominjajo zlasti, da bivši britanski poslanik v Moskvi še nadalje neustrašena deli svoje najbolj rožnate obljube polovici sveta, seveda vselej za dobo po tej vojni. Kakor je pred kratkim obljubljal vse mogoče stvari Indijcem, ki o njegovih obljubah niso hoteli nič slišati, tako je Cripps tudi britanskemu ljudstvu naslikal za povojno dobo ideal socialne pravičnosti in blagostanja, v katerem da ne bo več nasprotij med ogromnimi bogastvi in strašno j revščiAo, ter da bodo delovni stoji živeti v pravem blagostanju. Vse te Crippsove ob-! ljube pa imajo za osnovo zavezniško stvar, namreč nekaj, kar se ne bo nikdar zgodilo in so zato brez pomena. V ostalem pa, kdo more zaupati človeku, ki je istočasno bolj-ševiški agent, ki dopušča načelo sužnosti in revščine širokih množic, ter Rooseveltov občudovalec. torej občudovalec moža. ki je še pred kratkim izjavil, da se bori za zlate stare čase, torej za oni sistem socialne krivice. ki ga je Cripps tako energična obenem pa tako hinavsko obsodil. Diplomatski urednik listov koncema Scher piše k temu med drugim: Preslabo poznamo sedanje razpoloženje britanskega ljudstva, da bi vedeli ali so nekatere Crippsove izjave sprejeli onkraj Rokavskega preliva vzpodbujajoče. Omejujemo se samo na zgovorni jezik dejstev: Skoraj 600 000 ton anglosaškega brodovja je bilo potopljenega samo v aprilu, nadaljujejo se nadaljnje ogromne izgube angleškega letalstva, medtem ko je razvoj v Sredozemlju in na vzhodnem bojišču za nas vedno bolj ugoden in japonske zmage na Daljnem vzhodu skoraj ne poznajo oddiha. To so zares iz-podbudna dejstva na predvečer velikih in odločilnih dogodkov, ki jih pričakujemo z nezlomljivo voljo po triumfu nad vsemi ovirami in z železno gotovostjo v končno zma-' go. (Piccolo.) Dr. Gdbbels Berlinčanom Berlin. 5. maja. & V posebnem proglasu berlinskemu prebivalstvu poziva berlinski okrožni vodja dr. Gčbbels meščane, naj bodo bolj ljubeznivi v svojem medsebojnem občevanju. V proglasu pravi med drugim'- Vsakdo izmed nas je danes soodgovoren za to. da se bo ta vojna končala zmagovito. Vsak izmed nas sodeluje pri zmagi ne le s svojim delom in svojo disciplino, temveč tudi z načrtom, kako svoje delo izvršuje. Uljudnost zn lepo ponašanje sta nujna pogoja za miroljubno in znosno sožitje ljudi. Mesto štirih milijonov in pol prebivalcev lahko daljšo dobo prospeva le, ako vsakdo upošteva svojega bližnjega. Dr. Göbbels pripominja, da bi moralo prav berlinsko prebivalstvo, ki uživa glas, da zna pogumno in brezbrižno prenašati vse strogosti življenja, Id jih celo sprejema vedno s humoristične straniane pa z dramatične. dati dober vzgled vsem drugim in ostati zvesto svoji tradiciji zlasti v vojnem času. Ni pa dovolj, da se samo vi po-kažete ljubeznive in uljudne, temveč je tudi potrebno, da v tem smislu prepričujete svoje someščane. Poiskali bomo med vsemi Berlinčani najbolj uljudne ljudi, moške in ženske, in bomo prav gotovo našli one. ki bodo znali pokazati to neizogibno lastnost, posebno še med onimi, ki so zaradi svojega poklica v vsakdanjem stiku z občinstvom. Ti bodo zgled tudi vsem drugim. Listi objavljajo vsote nagrad, namenjene onim, ki se bodo v tej tekmi uljudnosti izkazali najboljše. Prva nagrada znaša 1000 mark, najnižja pa 150 mark. Preglas nove danske vlade Kodanj, 5. maja. d. Nova danska vlada pod predsedstvom Wilhelmom Buhlom je objavila proglas, v katerem se izreka za nadaljevanje sedanje politične smeri. Vladni proglas pravi, da so se razmere na Danskem po prihodu nemške vojske pred dvema letoma razvijale ugodneje, kakor je bilo mogoče spočetka pričakovati. Nato poudarja nevtralnostno politiko Danske, ld je vedno stremela do dobrih prijateljskih odnosih s svojimi sosedi. Glede sedanje borbe, ki jo Evropa vodi proti komunizmu, ugotavlja vladni proglas, da Danska v tej borbi, ki zadeva interese celokupne Evrope in ne samo posameznih držav, ne more ostati neinteresirana. Deklaracija ugotavlja, da je Danska s pristopom k protiko-minternskemu paktu manifestirala svojo politično smer. Borba proti komunizmu je v vidnem interesu Danske. Dotikajoč se gospodarskega položaja Danske se deklaracija izreka za gospodarsko sodelovanje vseh evropskih držav, kakor ga propagira Nemčija, in priznava v zvezi s tem, da pritiče Nemčiji v tem sodelovanju centralni položaj. Na koncu pravi vladna prokla-maclja, da pretekli dve leti nemške za-'sedbe upravičujejo zaupanje Danske v ugoden nadaljnji razvoj dežele, izreka vero v Nemčijo in izraža zauponje v obljubo Nemčije, da bo spoštovala teritorialno integralnost in politično neodvisnost Danske. Odklonjen predlog za preosnovo švicarske vlade Bern, 5. maja. s. Predlog za preoenovo zvezne vlade je bil včeraj zavrnjen z ljudskim referendom z večino 408.848 glasov proti 219.405. Listi poudarjajo, da pomeni rezultat tega referenduma uspeh za zvezno vlado in njeno politiko. Atentat na policijskega upravnika v Jeruzalemu Lizbona, 5. maja. s. Iz Jeruzalema poročajo, da je bil izvršen nov atentat na policijskega direktorja Mortona. Ko se je v avtomobilu peljal mimo oranžnega vrta s svojo ženo in dvema oficirjema, se je v neposredni bližini razpočila bomba. Morton, njegova soproga in oba oficirja so ostali nepoškodovani. Po prvi preiskavi je ugotovljeno, da je bomba eksplodirala s pomočjo električnega aparata, ki ga je sprožil neznanec, skrit med drevjem vrta. Čeprav so angleške oblasti hotele prikriti to vest, se je naglo razširila povsod in je zbudila v angleških krogih najgloblji vtis, saj potrjuje, da je palestinsko prebivalstvo vedno bolj nezadovoljno z britanskimi oblastniki. Radio Lüttblfana SREDA, 6. MAJA 1942-XX 7.30: Poročila v slovenščini. 7.45: Lahka glasba — v odmoru (8.00): napoved časa. 8.15: Poročila v italijanščini. 12.15: Duet harmonik Malgaj. 12.40: Koncert sopra-nistke Sigrid Richthofpn. 13.00: Napoved časa — poročila v italijanščini. 13.15: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.20: Izredni orkester iz Sev. Afrike. 13.50: Pisana glasba. 14.00: Poročila v italijanščini. 14.15:šramel Ljubljana. 14.45: Poročila v slovenščini. 17.15: Komorni zbor vodi dirigent D. M. šijanec. 19.00: »Govorimo italijansko« prof. dr. Stanko Leben. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Pisana glasba. 20.00: Napoved časa — poročila v italijanščini 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.30: Pesmi vojnega časa. 20.45: Simfonični orkester vodi dirigent Armando La Rosa Parosi, v odmoru: predavanje v slovenščini. 2200: Zanimivosti v slovenščini. 22.10: Adamičev orkester. 22.45: Poročila v italijanščini. Zaplenjena moka Ljubljana, 5. maja. Predvčerajšnjim sta pripotovali v Ljubljano z vlakom iz Novega mesta dve 20-letni šivilji in sicer Marija Rangus i» Stranj št. 4, in Fani Bregar iz Tornarjev št. 24 pri Beli Cerkvi. Prinesli sta s seboj dobrih 210 kg bele moke. Dekleti sta to količino moke zaupali neki Anici Rozman, stanujoči v Ljubljani n« Sv. Petra cesti št. 85, ki je bila pripravljena razprodati moko po 26 lir za kg, toda po prodaji prvih 20 kg se nedovoljena trgovina ni mogla nadaljevati zaradi bliskovitega posega agentov urada za kontrolo cen pri Visokem komisarijatu, ki so zaplenili blago in so vso trojico ovadili sodišču. V gornjo nedovoljeno trgovino 1e zapleten tudi brezposelni šofer Jurij Mila-vec. Rim, 5. maja. Vedno nove milijarde za oboroževanje, novi tisoči letal in tankov za ameriške oborožene sile so vsakdanje zahteve in napovedi, s katerimi prihaja Bela hiša v Washingtonu pred javnost. Cim bolj dokazujejo vojni dogodki nemož-nost tako zvanih »zaveznikov«, da bi vojaško premagali sile trojnega pakta, tem mogočnejši je glas Roosevelta, ki napoveduje. da bo s svojo proizvodnjo »pregazil nasprotnike«. Manj bistroumni ostajajo nedvomno z odprtimi ustmi, ko > slišijo astronomske številke o dozdevno neizčrpni proizvajalni sposobnosti zaveznikov, o njihovi skupni razpoložljivosti s surovinami in o neizčrpnih rezervah delovnih sil, s katerim baje razpolagajo. Agencija »La corrispondenza« smatra za primerno, da ugotovi tudi v tem pogledu resnico. Jasno je namreč, da se je sposobnost sovjetske vojne industrije po izgubi industrijsko najpomembnejših predelov umaknila daleč v ozadje. Da je to res, dokazuje med drugim dejstvo, da Stalin neprestano zahteva od Anglije in Amerike nadaljnje dobave vojnih potrebščin. Angleži in Američani pa razpolagajo neposredno samo z industrijo, ki se nahaja na britanskem otočju, v Zedinjenih državah in v Kanadi. Vsi ostali britanski do-minioni in kolonije so onkraj oceanov in bi ne mogli premagati vseh težav v pogledu vojne proizvodnje, čeprav bi bili popolnoma industrializirani. Anglija se ; sedaj po negativnem sovjetskem vzoru trudi, da bi se naučila vsaj nekaj načel delovne organizacije, med tem ko se pomanjkljivosti te organizacije v Zedinje- = Prijava zalog usnja. Pokrajinska zveza delodajalcev ljubljanske pokrajine opozarja v posebni okrožnici na naredbo Visokega komisarja štev. 62, ki je bila objavljena v »Službenem listu« 8. aprila in je stopila istega dne v veljavo. S to narelbo so bile izdane odredbe glede uporabe galanterijskega usnja, in sicer analogno predpisom, ki veljajo na ozemlju Kraljevine. Od dne objave te naredbe je prepovedano izde-lovaije kovčkov, torbic, vozne opreme, tapetniških predmetov, hišne oprave in usnjenih galanterijskih predmetov obče iz kakršnega koli usnja. Izvzeti pa so predmeti za rabo oboroženih sil, sedlarske in vprež-ne potrebščine, predmeti za tehnično, znanstveno in zlravstveno rabo, čevljarski izdelki in rokavice. Prepovedano je tudi strojenje kož, izključno namenjenih za izdelovanje predmetov, ki se ne smejo več izdelovati. Usnje za izdelovanje prepovedanih predmetov, ki je na zalogi pri industrijcih, obrtnikih in trgovcih na dan objave naredbe je pod zaporo ter se sme uporabljati in prodajati zgolj za namene, dovoljene po tej naredbi in drugih veljavnih predpisih. Te zaloge usnja je prijaviti Zvezi delodajalcev Ljubljanske pokrajine na posebnem obrazcu v dveh izvodih po stanju na dan 8. aprila 1942-XX in jo morajo vložiti vsi industrijski, obrtni in trgovinski obrati, ki to usnje izdelujejo, predelujejo ali uporabljajo za predmete, katerih izdelovanje je sedaj prepovedano. Prijaviti se morajo vse vrste usnja, ki je namenjeno za izdelovanje kovčkov, torbic in ostalih galanterijskih predmetov v obče, vozne opreme, tapetniških in knjigoveàkih predmetov (za vezavo knjig, izlelovanje beležnih koledarjev, be-ležnie, map itd.) ter za izdelovanje hišne oprave. Prijavo morajo prizadete tvrdke predložiti najkasneje do 12. t. m. na naslov: Pokrajinska zveza delodajalcev Ljubljanske pokrajine, Združenje industrijcev in obrtnikov, Ljubljana, Beethovnova 10. Ako tvrdka nima blaga, ki je podvrženo prijavi, mora predložiti negativno prijavo in mora prijavo opremiti z pripombo »negativno«, jo podpisati in jo prav tako vložiti do navedenega roka. Poljetja, ki ne bi dostavila prijav v določenem roku ali bi navedla netočne ali pomanjkljive podatke, bodo kaznovane s predvidenimi sankcijami. Okrožnica še opozarja, da morajo vsi indu-strijci obrtniki in trgovci, ki izdelujejo ali prodajajo omenjene izdelke ali izdelujejo, predelujejo odnosio proiajajo usnje za izdelovanje teh predmetov voditi posebno prejemno in oddajno knjigo po vzorcu, ki ga je predpisala trgovinska in industrijska zbornica. Zveza opozarja interesente, da točno postopajo po predpisih naredbe in v redu vlože predpisane prijave, da se izognejo predvi lenim strogim kazenskim sankcijam, ki predvidevajo poleg denarne in v hujših primerih zaporne kazni tudi zaplembo blaga. = Razsodba v kolektivnem delovnem sporu pri Združenih papirnicah v Vevčah. V »Službenem listu« je objavljena razsodba razsodišča v kolektivnem delovnem sporu pri Združenih papirnicah Vevče, Goričane in Medvode d. d. V sporu glede razvrstive strežajev parnih kotlov (stroj, nikov) je razsodišče odločilo, da spadajo v II. kategorijo in ne v II. in III. kategorijo. V sporu glede višine mezde je Pokrajinska delavska zveza zahtevala, da se zaslužek delavca poviša za 37n/0, namesto za 26fl/o, kakor se je podjetje neposredno sporazumelo z obratnimi zaupniki oziroma z delojemalskim sindikatom dne 9. januarja t. 1., ker so življenjski stroški od tedaj narasli. Razsodišče je smatralo, da je bila mezda, ki je bila dogovorjena s sporazumom 9. januarja t 1., primerna zlasti ob upoštevanju obvezne družinske doklade. Upoštevajoč povečanje življenjskih stroškov pa je razsodišče priznalo prirastek draginje za 5% in se od 15. aprila t. 1. poviSajo urne mezde in akordne postavke za 5%. — Delovanje italijansko-gpanshega kartete za živo srebro. Največja italijanska družba za pridobivanje živega srebra Monte Amlata, ki ima v zakupu tudi idrijski rudnik in na katero odpade 75% italijanske proizvodnje, poroča v svojem letnem poročilu, da so bili tudi v preteklem letu finančni posli uspefini, čeprav bi bila potrebna revizija prodajne cene, ki znaša v Italiji 3050 lire za steklenico, od česar pa odpade 2000 Ur na konjunkturni davek za živo srebro Družba je pri glavnici 61.5 milijona lir zabeležila čisti dobiček 15 milijonov Hr in bo izplačala nespremenjeno dividendo 21 lir na vsako delnico z nominalno vrednostjo 150 lir. Italijansko-španski kartet za živo srebro Je vestno zasledoval razvoj dogodkov na svetovnem trgu, kjer skuSata Amerika in Kitajska prelomiti monopolni položaj špansko-italijan- nih državah kažejo od dne do dne bolj. Nasprotno so sile novega reda že pred leti ukrenile vse potrebno za brezhibno poslovanje organizacije dela po splošnih, zares vzornih smernicah. Danes razpolagajo z največjimi tvornicami orožja, ki imajo zaseboj trdno tradicijo delovnih metod, prilagodenih vojni proizvodnji, medtem ko na nasprotni strani šele poskušajo spremembo normalne industrije v vojno industrijo in sicer prav v trenutku, ko je proizvodnja bakra in jekla v Zedinjenih državah v pojemanju in so številke v proizvodnji aluminija po uradnih washing-tonskih podatkih dosegle komaj četrtino predvidenih postavk, ker primanjkuje povsod električne energije, ki je osnova industrializacije. Za redno poslovanje tvor-nic, namenjenih vojni proizvodnji pa bi bilo treba izdelati potrebne stroje v razmerju, ki je 10-krat večje od gradnje teh strojev v letih 1939 do 1941. Vsemu temu je treba dodati še najnovejšo izgubo najpomembnejših ozemelj vzhodne Azije, odkoder so Zedinjene države dobivale gumo. ein. mangan. Wolfram in svinec. Samo z opojem svojih številk, ki jih stalno navaja v svojih izjavah. predsednik Zedinjenih držav prav gotovo ne bo mogel doseči premoči nad svojimi sovražniki, a tudi. če bi se mu posrečilo izvajati vse. kar je zasnoval, kje so bojišča, na katerih bi mogel uporabiti vse to orožje proti Nemčiji, Italiji in Japonski? In kje so ladje, potrebne ne le za prevoz čet, temveč tudi za prevoz teh vojnih potrebščin v Evropo in Azijo? (La corrispondenza). skega kartela. V okviru tega kartela oskrbuje Italija sedaj z živim srebrom veliko-nemški gospodarski prostor (skupaj z Belgijo, Nizozemsko in ostalimi zasedenimi deželami) preko družbe Metallgeselschaft v Frankfurtu, ostalo Evropo pa oskrbuje neposredno. = Iz italijanske industrije aluminija. Letno poročilo družbe Società Alluminio Veneta Anonima (SAVA) s sedežem v Benetkah in z glavnico 100 milijonov lir, navaja v svojem letnem poročilu, da je preteklo leto prineslo znatno povečanje italijanske proizvodnje aluminija. Obstoječim tvornicam so se pridružile se nove, ki so bile zgrajene po odobritvi odbora za avtarkijo. Povečanje proizvodnje aluminijevega oksida je bilo omogočeno v sodelovanju z Nemčijo, ki je dobavila potrebne strojne naprave in je prevzela tudi one količine aluminijevega oksida, ki presegajo italijanske potrebe. Tudi družba SAVA je lani stavila v obrat novo tvornico aluminija, naslednja pa bo otvorjena v prihodnjih mesecih. Uspešno se je razvijala posestrim-ska družba Società Anonima Industrie Minerarie Italiane, ki je v Apuiiji izvršila uspešna izsledovanja novih ležišč boksita. Družba SAVA bo za preteklo leto izplačala nespremenjeno dividendo 10.75%. = Pred 125 1. je bil zgrajen prvi parnih v Nemčiji. V Nemčiji slavijo v pomorskih :n ladjedelniških krogih značilen jubilej. Pred 125 leti je bil stavljen v promet prvi parnik, zgrajen v Nemčiji. To je bil parnik »Weser«, ki ga je dal zgraditi trgovec s tobakom Schröder iz Bremena. Parnik je zgradil ladjedeiec Lange, čigar ladjedelski obrat se je pozneje razvil v svetovno znano ladjedelnico Bremer Vulkan v Bremenu. Parni stroj je imel samo 15 konjskih sil in ga je Schröder kupil v Angliji pri tvrdki James Watt, ki je izdelovala prve parne stroje. Parnik sam je bil zgrajen za približno 80 oseb. prevzel pa je lahko tudi 250 oseb in je bil v obratu na progi iz Bremena do pristanišča Vegesag ob izlivu reke Weser. Na tej progi je dnevno vozil skozi 16 let, dokler ga niso spodrinili večji in močnejši parniki. Poskusna vožnja je bila 6. maja 1817 ob navzočnosti številnih odličnikov. S tem je bil led prebit :n kmalu se je začela v Nemčiji razvijati gradnja parnikov za pomorski promet . Iz Hrvatske Doklade za poročene delavce in nameščence. Korporacijsko ministrstvo ie izdalo odredbo, po kateri bodo dobivali delavci in javni nameščenci, ki imajo več kakor dva otroka, za vsako osebo po 150 kun mesečne dr>k]ade. Preseljevanje Madžarov H Hrvatske. Po poročilu lista »Pest« živi na Hrvatskem okoli 100.000 Madžarov. Med njimi je večina kmetov, ki so izrazili željo, da bi se naselili na Malžarskem. V kratkem bo prva skupina kmetov preseljena iz Hrvatske v južno-madžarske pokrajine. »židje na Hrvatskem«. Notranji minister Artukovič je v prisotnosti diplomatskih zastopnikov prijateljskih držav v petek otvoril razstavo pod gornjim naslovom. Razstava prikazuje židovsko svetovno organizacijo, še posebej pa židovstvo na Hrvatskem. Iz Srbije Gostilniška hrana na kupone. V restavracijah v Nišu se dobiva hrana samo na kuponske knjižice. Nemška čitalnica v Beograda. Nemški znanstveni linstitut je odprl javno čitalnico v Beogradu. Knjižnica razpolaga s preko tisoč deli s področja medicine in tehnike. Obiskovalcem pa je na razpolago tuli 60 različnih revij. Hotel Moskvo v Beogradu je dala Poštna hranilnica v najem Družbi za hotelsko mdustrjo dd. v Beogradu. Hotel je b:l zadnje čase popolnoma prenovljen. Razpolaga s sto sobami in okoli 140 posteljami. V kavarniških prostorih bo lahko sedelo do tisoč gostov. Hote] bodo izročili svojemu namenu sredi tega meseca. petdesetletnica Srbske knjižne zadruge. Skromno je bila nedavno proslavljena 50-1 etnica obstoja Srbske knjižne zadruge, v Beogradu. Pn zadrugi je v tej dobi sodelovalo nad 450 srbskih in tujih književnikov. Otrok z dvema glavama. V neki vasi blizu Loznice je siromašna kmetica rodila otroka z dvema glavama. Novorojenček je bi] debro zavit in bi po izjavah zdravnikov lahko živel, Če se ne bi med težkim porodom zadušiL Obnova v zasedenih pokrajinah na vzhodu Nagla povzdiga proizvodnje vsakdanjih potrebščin Berlin, 5. maja. s. Glavno Göringovo glasilo »Nazionalzeitung« v Essenu objavlja zanimiv prikaz o gospodarskem in industrijskem položaju zasedenega ozemlja na vzhodu. List piše med drugim: Na splošno se lahko reče. da so bile yse tvornice vojne industrije zelo moderno in skoraj luksuzno opremljene, medtem ko so vse ostale ki niso imele nikake zveze z vojno industrijo, močno zanemarjene. Rdeči so odnesli iz vojnih tvornic vse naprave, ali pa so jih uničili. To uničenje v ostalem v skladu z nemško tezo. po kateri bi se industrializacija Ukrajine razvijala samo v škodo njenega poljedelstva in bi zato ne bila umestna. Stroje izdeluje pač Nemčija boljše, medtem ko se rodovitna zemlja, polna humusa, nahaja samo v Ukrajini. Uničenje zapornice pri Dnjepropetrovsiku in dejstvo, da je bila prav Doneska kotlina prizorišče srditih bojev v pretekli zimi. nista dopustila zopetne vzpostave tamkajšnjih tvornic in zalaganja s surovinami. Navsezadnje pa ni prav nobeno zlo, ako so sovjetske oblasti odpeljale s seboi vso delovno silo. pustile v deželi druge kategorije delavcev, ki jih je prav sedaj mogoče z lahkoto zaposliti v Nemčiji, tembolj nujna pa se je zdela obnova onih tvornic, ki proizvajajo predmete za splošno uporabo in živila, Nemške in zavezniške vojske so tu potrebovale vse od konjskih uzd in jermenov do sank. postelj, umivalnikov, žlic, vrvi. pasov, kožuhov, škatel, mila in raznih proizvodov. masti, kruha, cigaret, vžigalic, peči, krtačk in nešteto drugih predmetov, ki bi jih ne bilo mogoče dobiti v celoti iz Nemčije. Po znanem Wallensteinovem reku se mora vojna »rediti na mestu«. Razen tega ne smemo pozabiti plač vojakom, ki znesejo precejšnjo vsoto, ki pa je vojaki, ki si nič ne morejo kupiti, ne uporabljajo in jo raz-dele kot napitnino domačemu prebivalstvu. Zaradi velike razpoložljivosti denarja ;e prebivalstvo za vsako uslugo bogato plačano. Zato se ne smemo čuditi, ako v vzhodnih dežeLah kroži toliko vojnih mark, poleg rubljev in novega denarja čer ven ca. Kako bi bilo mogoče izčrpati te večje vsote denarja drugače, ako ne s povečanjem proizvodnje predmetov splošne potrošnje. Položaj je bil prav v tem pogledu, zlasti v Ukrajini, vse prej kakor sijajen. Mlini, žganjekuhe m tvornice konzerv so delale malo ali nič. Tekstilna industrija je bila zelo zanemarjena, kolikor ni bila sploh uničena, medtem ko so bile tvornice, ki niso bile opustošene, brez surovin in premoga-Nemška oblast je morala zato povsod ustvarjati na novo. tako rekoč iz nič. Ta naloga je bila poverjena posebnim odborom, tako imenovanim gospodarskim poveljništ-vom, sestavljenim iz-manjšega števila oseb. največ 20. ki so prišle naravnost iz Nemčije. To so po večini strokovnjaki na vseh področjih proizvodnje, ki jih spremljajo priznani organizatorji. Eno izmed takšnih poveljništev je na primer v 24 urah po svojem prihodu prevzelo takoj vodstvo električne centrale in vodovoda ter vzpostavilo tvorni,ški pogon. Tri dni po prihodu so obrati delali že s polno paro in zalagali z vsem potrebnim vojaštvo in prebivalstvo. Tako so se rezerve naglo večale in dopolnjevale z novo proizvodnjo. Problem prevozov je bil takoj rešen z nekaj sito sovjetskimi tovornimi avtomobili, ki so bili zajeti v bitki pri Kijevu. Investicijski kapital pa je nudfta voda Dnjepra, kjer so boljševiki najprej potopili več sto velikih čolnov, naloženih z vsemi mogočimi dobrotami. Nemške oblasti so te čolne dvignile m vse te dobrote prodales tako da so imele takoj v rokah potrebni kapital. Proizvodnja se ;e naglo dvignila. V kratkem času je bilo mogoče obnoviti delo v tvor-nicah odej. vrvi raznih konjskih oprem in v številnih mehaničnih delavnicah S konzervirano rdečo peso se je takoj začelo izdelovanje mezge in likerjev, s praznimi bencinskimi posodami pa so se iz gota vi jal e cevi za peči. Neka milarna, ki je sicer zadeta s tremi bombami v polnem obratu, je takoj lahko izdelala milijon kesov mila. V tvornicah cigaret *e bMo takoj mogoče proizvajati milijone cigaret za vojake. Neka delavnica za vulkanizacijo je sproti popravljala zaplenjene sovjetske pnevmatike, medtem ko so slabši deli služili za izdelovanje gumijastih čevljev. Takoj se je začelo tudi izdelovanje slik v serijah po 85 rubljev kos. ki so jih kmetje nakupovali za okras svojih hiš. Po krivdi ali po zaslugi izredno dolge zime je bil ves najbolj umazani del mesta Kijeva, kjer so bile po večini samo lesene hiše. uničen in požgan skupno z ušmi in stenicami. Na tem mestu bodo sedaj zgrajene nove hiše, od katerih bo imelo prebivalstvo samo korist. (Popolo di Trieste.) Preskrba Evrope z žitom Berlin, 5. maja. s. Nemški minister za zasedbeno ozemlje na vzhodu je objavil brošuro pod naslovom »Več kruha za Evropo«, v kateri trdi in ugotavlja, da bo vzhodna Evropa lahko v celoti pokrila vse potrebe evropske celine glede žita in prehrane. Rusija bo lahko izvažala na leto 10 milijonov in pol ton žita. Organizacija avtonomne uprave v baltiških državah Rim, 5. maja. Z organizacijo avtonomne uprave na Estonskem, Letonskem in v Litvi je Nemčija pokazala, da hoče nagraditi lojalnost in iskreno dobro voljo prebivalstva v sodelovanju z njo. Avtonomne uprave v omenjenih državah imajo tole obliko: Kot eksponent nemške suverene oblasti in predstavnik nemškega ministra za vzhodna zasedena ozemlja nastopa državni komisar za vzhodno področje, ki ima svoj sedež v Libavi. Njemu so p°drejeni generalni komisarji na Estonskem, Letonskem in v Litvi. Ti generalni komisa-rijati se dele v pasovne komisarijate, ki jih tvorijo pasovni komisarji. Generalni komisarji izvršujejo nadzorstvo nad vso deželno upravo in lahko odrede vse ukrepe, ki jih smatrajo kot potrebne za razvoj in dobro poslovanje uprave, kar velja še posebej za gospodarsko področje, v kolikor gre za vojno proizvodnjo v skladu z nemško štiriletko. V skladu s splošnimi smernicami nemške države pa izvršujejo podrobno upravo domači organi, torej estonsko, letonsko in litvansko uradništvo s posebnim štabom funkcijonarjev in uradnikov. Po svojem položaju so ti funkcijonarji direktno imenovani od nemške nadzorne oblasti ali pa od krajevnih oblasti z nemškim pristankom. Vrhovno oblast v Litvi tvorita tako zvani splošni svet, na Letonskem tako zvani generalni direktorij, na Estonskem pa okrožni direktoriji. Vse te lokalne oblasti vodijo posebni šefi notranje upra_ ve. Za razna upravna področja je določeno še posebno število ločenih uradov, ki približno odgovarjajo ministrstvom. Od osrednje upravne oblasti so odvisne avtonomne korporacije v posameznih okrožjih, avtonomnih mestih in občinah. Razume se samo po sebi, da je uradni jezik litovske, letonske in estonske uprave v stiku z nemškimi nadzornimi oblastmi nemščina, v notranji upravi pa se poslužujejo nemščine, estonščine, letonščine in litovščine. (La corrispondenza.) Pospešenje kmetijskega dela v Nemčiji Berlin, 5. maja. s. Zaradi dolge zime so se poljedelska dela v Nemčiji skoro povsod zavlekla za štiri do pet tednov, kakor pa poroča agencija »Dienst aus Deutschland« bo izgubljeni čas povsod na-doknaden z nadurami, nedeljskim delom in v potrebi pa tudi z nočnim delom. Poskrbljeno bo v vsakem primeru, da se proizvodnja čim bolj zviša, tako da bodo krite vse državne potrebe. (Piccolo.) Osredočenje nemških delovnih sil Berlin, 5. maja s. Na osnovi odredbe generalnega delegata za štiriletko morajo podjetja, ki delajo za oboroževalno industrijo prekiniti vsa dela, ki niso vojaškega značaja. Izjeme bodo dovoljene samo v posebnih primerih po odredbi ministrstva za oboroževanje in municijo. Ta odredba sama kaže važnost osredotočenja vseh nemških delovnih sil za dosego zmage. Varnostni ukrepi ob turških mejah Sofija, 5. maja. s. Tukajšnji »Dnevnik« doznava iz Carigrada, da so turške vojaške oblasti odredile zelo stroge varnostne ukrepe na meji ob Kavkazu, Iranu in Iraku. Ves promet v turških obmejnih pokrajinah ob navedenih državah je podvržen strogemu vojaškemu nadzorstvu. Mejo je mogoče prekoračiti samo na kraju in v času, ki ga določijo vojaške oblasti. Vse ceste in vsi mostovi so zasedeni s turškimi četami. Ankara, 5. maja. d. Velika turška narodna skupščina v Ankari je v ponedeljek odobrila izredni kredit 30 miljonov turških funtov za obrambne svrhe. V prvi vrsti bo ta izredni kredit služil za okrepitev turških sil na kopnem. Ankara, 5. maja. d. Predsednik turàke vlade dr. Refik Sajdam je v ponedeljek priredil svečan banket na čast diplomatskim predstavnikom osnih držav in njlho-! vih zaveznikov. Banketa se je udeležil tudi nem-Ski poslanik Papen. Obnovite ? Gospodarstvo »JUTRO« Si 103 3 =Sreda, 6. 1942-XX KULTURNI PREGLED Učite se glasbe! Prva produkcija gojencev šole Glasbene Matice Začela se je vrsta prireditev v znamenju še-stletnice šole Glasbene matice. Vodstvo te naše zaslužne kulturne institucije si je izbralo za propagandni teden geslo: »Učite se giasbe«. šestdesetletna tradicija nepretrgano delujoče glasbene šole, ki jo je ustanovila in ki jo še danes vzdržuje Glasbena matica, nudi najlepšo priliko, da se propagirajo idealni in praktični smotri glasbene vzgoje. Zato je prav, da se v teh dneh posveča posebna pozornost glasbeni vzgoi kot važnemu delu splošne kulturne vzgoje. Na prvi prireditvi v tem ciklu je Glasbena matica v ponedeljek preti večeru pokazala z javno produkcijo uspehe svojih nižjih šol. Nastopilo jc 20 izbranih učenk in učencev pripravljalnice in štirih razredov nižje šole, samo v enem primeru je bil zastopan tudi prvi razred srednje šole. Prireditev je bila v mili Pilharmonični dvorani, ki jo je občinstvo dodobra zasedlo. Produkcija je obsegala 21 klavir-gkih nastopov z 42. točkami, med katerimi so bile nekatere daljše (Mozartova Sonatina, Reineckeova Miniaturna sonatina, Beethovnov Rendo v O-duru), dalje 1 klavirski šesteroročni nastop z dvema točkama, 5 violinskih nastopov z enakim številom točk, ki pa so bile vse daljše in končno 1 nastop s čelom, na katerem je učenec II. r. nižje šole izvajal prvi stavek Rombergove Sonate v B-duru. Spremljali so deloma starejše učenke, deloma pa profesorji (šedlbauer, Hubad). Učenke in učenci, ki so nastopili na produkciji, potekajo iz šole dam in gg. Marte Bizjak-Valjalove, Zorke Bradačeve, Jurija Gre-gorca, Olge Primčeve, Viktorja Sonca, Cenka šedlbauerja in Mileče štrukljeve. Nastopajoče, med katerimi so bili večidel otroci okrog 10. leta, je odlikoval v pretežni večini primerov prav siguren nastop in njih igranje je kazalo, da prizadevni učitelji polagajo trdne temelje njihovi glasbeni vzgoji. Pri nekaterih točkah, ki so bile že zahtevnejše, je moglo občinstvo s priznanjem ugotoviti ne samo glasbeno nadarjenost posameznikov, marveč tudi lep napredek v tehničnem obvladanju Instrumenta. Tako je produkcija kljub obsežnemu programu in večidel začetniške-mu izvajanju sicer premišljeno izbranih točk ohranila do konca zanimanje občinstva. ZAPISKI Slovenski pisatelji v slovaškem prevodu. Slovaška Matica v Turčianskem Sv. Martinu je pravkar izdala v izboru in prevodu Kolomana Geraldinija knjigo: »Za križčm. Vybor ze slovinskej prózy«. Knjiga šteje 254 strani in vsebuje osem novel Ivana Cankarja in po eno prozo Ksavera Meška, Ivana Preglja, F. S. Finžgarja, Fr. Bevka, Juša Kozaka, M. Kranjca, Prežihovega Vo-ranca in Janeza Jalna. — Koloman Geraldini je izdal 1.1940 antologijo slovenske lirike Cerkveni Glasbenik, ki izhaja v redakciji prof. Statika Premrla, prinaša v pravkar izišli 4.—5. številki enajsto poglavje razprave dr. Antona Dollnarja »Pregled slovenske cerkvene glasbe«; tu obravnava osebneet in delo Antona Foersterja in navaja razpored Foerstepjevih cerkvenih skladb. — Stanko Premrl nadaljuje v zvezi z letošnjo 65 letnico Cecilijanskega društva za ljubljansko škofijo seznam naših na-:sta:rejših cecilijancev (od Hodnik Valentin do Luzar p. Konstantin). Fr. Ks. Meško se oglaša s pesmijo »Kraljici maj-nika«, Stanko Premrl pa prikazuje življenje in delo pesnika Silvina Sardenka. V življenjepisu navaja tudi seznam Sarden-kovih pesmi, ki so bile uglasbene. Omeniti je še Vodopivčeve Glasbene pomenke, poročila o raznih novih skladbah in razne vesti, številki je priložena Skladba Martina želieznika »Daritvene pesmi za mešani zbor«. Milana Begoviča dramo »Pustolov pred vratima«, ki je dosegla nedavno lep uspeh v vprizoritvi rimskega Teatro delle Arti, napoveduje za enega prihodnjih zvezkov časopis »II Dramma«, ki prinaša v posameznih številkah celotno besedilo zanimivih domačih in tujih dramatskih del. Takisto namerava »II Dramma« priobčiti prevod Begovičeve tudi pri nas uspešno vpri-zorjene igre »Bez trečega«. Tako Hrvat Milan Begovič čedalje bolj vidno zavzema svoje mesto med dramatiki mednarodnega slovesa. »Faust« kot dramatska pesnitev v Zagrebu. Pred kratkim je zagrebško gledališče vprizorilo prvič v hrvatskem jeziku za oder prirejeno Goethejevo dramatsko pesnitev »Faust«. Prireditev in prevod je oskrbel prof. Tito Strozzi, ki je delo tudi zrežiral. Michelangelova mladostna dela. Prof. dr. Kriegbaum, ravnatelj umetnostnozgodovin-skega instituta v Firenzah, je preiskal v sienski stolni cerkvi doslej malo uvaževane kipe in je odkril v njih mladostna dela Michelangel? Med njimi je kip sv. Pavla, v katerem domneva raziskovalec avtoportret 30-Ietnega Michelangela. Dva izmed kipov sta njegovo lastnoročno delo, drugi pa potekajo iz njegove delavnice. Stemlhaliana. V zvezi z letošnjo stoletnico smrti Henrija Bevlea-Stendhala omenja Alfredo Mezio v »II Dramma« izid italijanskega prevoda Stendhalovega Dnevnika (Journal) in sicer onega dela, ki se tiče Italije, pri tem pa obžaluje, da je izšla ta izdaja brez komentarja, ki je danes že kar nujen za razumevanje Stendhalovih bežnih in vendar še vedno zanimivih zapiskov. Nadalje se bavi pisec s Stendha-lovo srorečo željo, da bi postal dramatski a^/tor. željo, ki se mu ni uresničila. Čeprav je ob svojem neuspehu z romani in ostalimi svojimi knjigami preroško dogledal, da bo čitan okrog 1.1880 — čas. ko je res začel Stendhal prihajati v modo, — ni mogel vedeti, da bo 1.1940 tudi on doživel zaželeni uspeh na odru. Pred dvema letoma so namreč uspešne vprizorili dramatizacijo njegovega romana »Rdeče in črno«. Stendhalu se je uresničilo še neko prerokovanje ki ga omenja Mezio: v nekem svojem pismu ali zapisku je pisal o smrti, ki naglo zgrabi svojo žrtev za vrat in jo kakor brezimeno žival vrže na zemljo. »Menim,« je zapisal Stendhal, »da taka smrt na javni cesti ni smešna, če si jo človek sam ne povzroči«. Tako se je zgo- dilo tudi njemu: 23. marca 1842 se je zgrudil zadet od kapi na ulici, prav ko je bil zapustil ministrstvo za zunanje zadeve. Jaques de Lacretelle, eden izmed onih francoskih pisateljev, ki so se priključili socialno - nacionalnemu gibanju Marcela Deata, je imel nedavno krstno predstavo svoje drame o Maratovi morilki Charlotti Corday. Torinski »II Dramma« označuje to vprizoritev za prvi gledališki dogodek v tako zvani vichyjski Franciji. Pri premieri so bili navzoči številni predstavitelji Petainove vlade. Morda se je zgodilo prvič v zgodovini francoske dramatike, da je imela pomembnejša drama krstno predstavo v provinci, ne pa v Parizu ki je že od Molièra dalje odločeval skoraj izključno o francoskem gledališkem okusu. Jaques de Lacretelle je znani romanopisec, član Akademije in avtor raznih zgodovinskih in politično publicističnih spisov, v katerih je ostro kritiziral prejšnjo Tretjo republiko. Oseara WUde» »Salome«, enega najizrazitejših proizvodov tako zvane dekadentne dramatike ob koncu prejšnjega stoletja, so vprizorili v Teatro Carignano v Torinu v novem prevodu pisatelja Corrada Pavo-linija Vlogo Salome ki ji je dal Wilde toliko sladostrastne lepote, je igrala z velikim uspehom Laura Adani. »Peer Gynt« kot opera. V torinski Operi je bila te dni italijanska premiera nove opere nemškega skladatelja Wernerja Egka »Peer Gynt«. Libreto opere je posnet po znani Ibsenovi dramatski pesnitvi. Kritika poudarja značilnost te glasbene prireditve znamenitega dela, ki spominja na Goethejevega »Fausta« in ki razodeva očitne značilnosti nordijskega duha. Egko-va glasba ima zlasti v orkestraciji povsem moderen značaj. Protagonist je bil v torinski izvedbi bariton Antenore Reali. Med številnimi pevskimi sodelavci se omenja tudi pevka Milica Vera. Predragi Vilam v slovo V počastitev Vilme Jamnicke, rojene Thierry de Chateauvieux, ki je odšla v večnost v Zagreba dne 25. aprila 1942. Pomlad Ti ni natrosila cvetja v Tvoje sebe, Te ni izvabila na Tvoj vrt. Ti ni več ogrela srca, da bi utripalo v vse; sili Tvoje osebnosti, da bi se razživelo in ogrevalo vsakogar, ki Ti je bil blizu. Pomlad je prišla, a njen vitez sv. Jurij je na predvečer, ko je Tvoja plemenita duša odšla v večnost, potrkal m Te izvabili s teh solznih poljan v svoje rajske vrtove, kjer je večna pomlad. Kje na; Te išče sedaj moja misel, kje so ti vrtovi. Vilma? Ne dojamem še, še ne verjamem, ker ne razumem, da Ti je letošnja pomlad natrosila cvetja na hladno kaimnrtno ploščo, ki Te je uklenila v naročje matere zemlje. Kako naj verjamem, da so Tvoje vedre, dobre oči ugasnile, da je skopnel smeh na Tvojih ustnih, da je Tvoje zlato srce prenehalo biti in se je Tvoja duša umaknila tja, kjer za nas še ni prostora, kjer so tisti, ki ste bliže Bogu. ker Vas je pozval iž ljubezni, da ste v raju, kjer je blažensitvo m mir. Tal ikra t so Te v življenju obsuli s cvetjem. Vilma, danes pa storimo tu in ne moremo Ti položiti drobne cvetke v slovo na kraj Tvojega zadnjega počitka. Toda, Vilma, nekaj imamo zate. V našem srcu wno prižgali drobno 'lučko, to je spomin, to je lepo. toplo čustvo. Ta lučka ne bo ugasnila in bo gorela ves čas. dokler bo utripalo srce. Tvoj spomin bo vedno ožarjen z njenim plamenčkom. Vilma, toliko dolgih let si živela tu med nami in s svojo umetnostjo plemenitžla sirca. Vilma, zdi se mi. da Ti teh besed ne pišem samo jaz v slovo, temveč z menoj vsi tisti, ki so nekoč uživali kreacije Tvoje velike, dejavne umetniške tvornosti. Saj si nam še vsem v spominu, Ti Carmen. Saio-ma, Mignon, A zu cena, Amneris. Kostelnič-ka, Tosca. Pikova dama in še vsn drugi liki, prepojeni s Tvojo živo. sugestivno, močno osebnostjo; Vilma. Ti, ki si bila vsa naša Ljubljančanka. Draga, dobra Vilma, vedno sem še mislila, da se boš nekoč vrnila in pefla na našem slovenskem odru. Sedaj pa si zapela svoj labodji spev in nas zapustila. Daleč proč od nas so izzvenele Tvoje pesmi, «e je ustavil Tvoj lahkotni korak in so ugasnile oči. Vendar pa se mi še zdi, da si tu, ker živiš v naših srcih, in ta srca so Ti hvaležna za vse, kar si iz svoje bogate notranjosti dajala in radodarno trosila. Tu boš živela vse dotlej, dokler Ti v rajske vrtove ne bo sledil zadnji, ki je poslušali Tvoje speve. Vilma, me li sliši Tvoja duša. ko govorim v tihoti k Tebi? Saj veš, verujem, da Ti je »edaj lepo in dobro, da ne želiš, da bi solza grenkobe zdrknila po liou, ker je Tvoja duša büa vedno vedra in si je želela smeha. Vilma, naj Tvoja duša poje v večnosti za nas pesem ki nas bo tešila in nam kazala pot, ko se bomo odpravljali za Teboj. Saj vem, Vilma, da sn v rajskih vrtovih in tam se bomo našM in pesem Tvoje lepe duše bo vodnica. Vilma zbogom, Vilma, na svidenje! Vera Adlešič-Popovičeva. • « Četrti dan Vojske. Dne 9- maja bo v vsej Kraljevini četrti dan Vojske, ki bo imel to leto še prav poseben pomen. Narodna ustanova Dopolavoro bo po navodilu stranke in ministrstva narodne prosvete mobilizirala vse svoje sile, da bi vojaki prejeli kar najbolj zgovoren dokaz njih povezanosti z zaledjem v skupni volji za končno zmago. Na vseh pokrajinskih sedežih Dopolavoro so mrzlične priprave in pravo tekmovanje v pripravljanju darov za vojaka Vsi Dopolavori bodo priredili posebne predstave in tekme z nagradami v spomin na ta dan. Posebna pozornost bo veljala slavnim vojnim ranjencem in bol- ! nikom. . . ♦ Podtajnik Stranke v Gorizvi in Fiumi. V ponedeljek zjutraj je prispel v Gorizio brez obvestila na krajšo inšpekcijo Zveze borbenih fašijev podtajnik Stranke Mario FarinesL Po položitvi venca v mavzoleju, posvečenemu padlim fašistom, se je podtajnik podal najprej k prefektu, nakar je poročal članom zveznega direktorica, ki so mu podali vsa pojasnila o stanju v pokrajini. Slednjič je podtajnik podal smernice za nadaljnje delo. Po poročilu si je podtajnik ogledal več fašističnih naprav, nakar je odpotoval na inšpekcijo borbenih fašijev v dolini Vipacco, kjer se je ustavil v Sanbassu, Cernizzi, AidussinL Vipaccu San Vitu. Popoldne je prispel g. Mario Farnesi v Fiume. Inspiciral je Zvezo borbenih fašijev, ogledal je tudi krajevno fašistično skupino na Sušaku ter vojašnico GIL-a, nakar je poročal članom zveznega direktorija. * Delovni čas nemškega uredništva je od ministra Göringa predpisan s takojšnjo veljavo tako, da mora vsak uradnik biti v tednu zaposlen najmanj 56 ur. V posameznih krajih, kjer ursdujejo neprekinjeno, pa je najmanjša mera uradovanja tedensko 53 ur. V slednjih uradih in obratih so dovoljeni odmori, kj jih določijo obrato-vodje sami. vendar se odmori ne smejo šteti v uradni čas. Omejitev dnevnega uradovanja na največ 9 ur odslej odpade. Kakor vojak na fronti, pravi odredba ministra Gäringa, ne glede na nevarnost in požrtvovanje ne pozna nobene omejitve v svoji službi, tako mora vsakdo v uradu dnevno opravit: svoje posle tako, da ne ostane nič nerešenega. Tudi ob sobotnih popoldnevih in ob nedeljah delo ne sme počivati. Vodje uradov pa lahko, v kolikor to dopušča stanje, tako razdelijo celotni tedenski delovni čas, da je ob sobotnih popoldnevih in ob nedeljah zaposlenih samo toliko delovnih moči, kolikor je potrebno za redno opravilo nujnih zadev. » Sest porok brez žeainov. V cerkvi sv. Marka v Benetkah je bila svečana poroka šestih nevest, ki so njih ženini na raznih bojiščih. Nadomeščali so jih višji častniki, tistih rodov orožja, ki jim ženini pripadajo. Poročne obrede je opravil vojaška škof Eksc. Bartolomasi. Neveste je blagoslovil tudi beneški patrijarh kardinal Piazza. Slovesnemu poročnemu obredu je prisostvoval med drugim; Genovski vojvoda. * Prevodi iz tujih slovstev v italijanščino. Prosvetno ministrstvo je določilo najvišjo mejo, ki jo smejo doseči italijanski prevodi iz tujih slovstev. Število ne sme presegati 25 odstotkov izdaj domačih del. Agencija Agit poroča, da je prosvetno ministrstvo tudi določilo, da založbe, kd so doslej izdajale prevode v manjšem številu, ne bodo mogle izrabiti najvišje določene kvote. Založbe, ki so izdajale samo izvirna italijanska dela, tudi v bodoče ne boao smele izdajati prevodov iz tujih slovstev. * Novi nemški strmoglave!. Nedavno smo poročali o novem nemškem lovskem letalu, ki je najhitrejše na svetu. Zdaj poročajo nemška listi o novih strmoglavcih. Na podlagi strateških izkušenj z nemškimi strmoglavci so nemške letalske tvornice ustvarile novo dvomotorno strmoglavno letalo »Do 217«. To Doroierjevo letalo ima dva močna dvozvezdna motorja BMW, ki omogočata nagel polet, da je brzina skoraj enaka brzini sovražnih lovcev. Nova zavora, ki se Pri strmoglavljenju odpre in zapre na koncu trupa kakor dežnik, na-pravlja letalo pri padanju izredno stabilno. Letalo lahko nosi znatno število najtežjih bomb kakor tudi torpeda in mine v svojem trupu. Razen tega je letalo oboroženo s topovi in s strojnicami, usmerjenimi naprej, za vodjevim sedežem pa je oklopna kupola, od koder je možno streljati s težkim orožjem na vse strani Ze doslej, pravijo listi, se je novi strmogla-vec nevarno uveljavil na Sredozemlju, v napadih na angleške ladje, pri poletih nad Anglijo, kakor tudi na vzhodni fronti. * Smrt najstarejšega nemškega gledališkega igralca. V starosti 91 let je umrl v Linzu igralec Franc Schmidt-Renner, ki je v teku dolgih desetletij nastopal na najrazličnejših avstrijskih odrih. Nazadnje je pripadal vrsto let dunajskemu gledališču an der Wien, od katerega se je šele 1935 poslovil v opereti »Valčkov raj«, ko mu je bilo 84 let K pogrebu so prišli številni predstavniki in je državni namestnik položil na krsto venec Adolfa Hitlerja. * Star planinski veteran Je umrl. V Matreiu ob Velikem Venedigerju je umrl ustanovitelj ondotne planinske podružnice Tobija Trost, ki je več stokrat stal na vrhu Velikega Venedigerja. Pogostokrat se je tudi odpravil na obsežno področje Velikega Kleka in na druga znamenita pogorja. Posebno je zaslovel po svojem plezalnem vzponu, ki ga je opravil 1909 z Adelino Edwardsovo na Kindlov vrti. nakar je prvič prečkal južni greben Frosnitza tja do Kristalne glave. * Kazni za pregreike zoper vojno gospodarstvo. Pred posebnim sodiščem v Biele-feldu v Nemčiji se je morala zagovarjati branjevka Marija Henkemeyerjeva, ker je nekaterim svojim strankam dobavila s ponarejenimi nakaznicami več stotov različnih živil. Obsojena je na 6 let ječe. Enako se je pregrešila branjevka Elfrida Krempel iz Herna v Vestfa]iji, ki je razpečala nekoliko manjšo zalogo živiL Posebno sodišče v Dortmundu jo je obsodilo na 4 leta ječe. Pred posebnim sodiščem v Nürn-bergu je bal obsojen trgovec s kurivom Mihael Mayer na dve leti in 2 meseca ječe, ker je s pomočjo neke prodajalke v trgovini s čevlji brez nakaznic nakupil 30 parov čevljev, ki jih je nato razprodal za visok denar ali pa jih zamenjal za živila. * Huda nesreča pn podiranju drevja. Zaradi pomladnega deževja so hudo narasli nekateri potoki in začeli prestopati bregove. Da bi vodi zajezili pot so delavci v Gaberju pri Stična začeli podirati drevje, ki naj bi varovalo brežine pred vodnim elementom. Naključje je naneslo, da Je padajoče drevo pokopalo pod seboj posestni-co Jožefo Podobnikovo prav v trenutku, ko je drvarjem prinesla malica Nesrečna žena je dobila po vsem telesu hude poškoa-be in ima počeno lobanjo. Prepeljali so Jo nemudoma v ljubljansko splošno bolnišnico. * Učite se strojepisja! Novi eno-, dvo-in trimesečni tečaji prično v ponedeljek 4. maja. Pouk po desetprstnem sistemu. Največja moderna strojepisnica. Učnina nizka! Vpisovanje dnevno. Informacije, prospekte daje: Trgovske učllilge Cbrhrto-fov nini zavod, LJubljana. Domobranska 15. Telefon 43-82. Vpifie se lahko vsakdo ZAPOVEDI Katehet: »Koliko zapovedi Je, CM?« Ciril: »Prejšnje soboto JDi Je Mìo deset. Mama je pa včeraj rekla, da Je očka eno prelomil«. IZ LJUBLJANE u— Slana je napravila precej Škode. Skoraj 14 dni smo imeli pusto, hladno za-deževano vreme. O pomladi ni bilo pravega sledu. Obiskal nas je celo sneg, ki je po vsej pokrajini zapadel prav nizko v dolino. Ko se je začelo vedriti, so bili mnogi vrtnarji in kmetje v skrbeh, da ne bi slana zamorila zgodnje po vrtnine in cvetja na sadnem drevju. Nj hova bojazen je bila upravičena. V ponedeljek je padla tako huda slana, da je uničila mlade poganjke na sadnem drevju in osmodila na prostem rastočo zelenjavo, ki je niso zavarovali. Zjutraj sicer ni kazalo, da nas bo zadela nesreča, kajti ležala je precej gosta megla; kmalu pa se je megla dvignila in slana je pobelila travnike in polja. u— Danes za Spodnjo in Zgornjo Šiško, jutra pa za Jarše - Tomačevo in Bežigrad -Stožice bodo zdravniki mestnega fizikata cepili otroke zoper koze po naslednjem razporedu: današnjo sredo 6. maja se cepljenje začne že ob 16. v ljudski šoli v Sp. Šiški, ob 17. uri pa v ljudski šoli v Zg. Sški, a jutrišnji četrtek 7. t m. bo pa ob 16. cepljenje v ljudski šolj na Smartin-ski cesti za okraj Jarše - Tomačevo ob i7. uri se pa začne cepljenje v bežigrajski šoli za okraj Bežigrad - Stožice. Mestni fizikat je sicer staršem poslal še posebna vabila, vendar se pa lahko pripeti, da ta ali oni ni dobil vabila, toda to nikakor ne more biti opravičilo, da b: ne dali svojega otroka cepiti Zato pa opozarjamo na lepake. nalepljene na občinskih oglasnih deskah. na cerkvenih vratih itd Z lepakov so razvidne vse podrobnosti predpisa obveznega cepljenja, prav tako pa tudi dnevi, kdaj morajo «tarš: sedaj cepljene otroke pripeljati spet na pregled. Javno cepljenje je brezplačno. Puher Mihael dentist redno ordinira ob 9. do 12. iii od 2. do 5. ure — Ob sobotah samo do 12. ure Ljubljana, Poljanska cesta 1-1 u— Za osebne izkaznice za prebivalce Zgornje Šiške, Dravelj in okolice še vedno posluje poslovalnica mestnega poglavarstva v Zgornji Šiški Ker pa mora poslovalnica naposled svoje delo zaključiti, naj vsi, ki še potrebujejo tako izkaznico, še ta teden, t j. do sobote 9. maja vlože v tej poslovalnici prošnje zanje. Vsi oni, ki so pa prošnje že vložili, naj zanesljivo pridejo po gotove nakaznice tudi ta teden kar v to poslovalnico. Po 9. maju ne bo mogoče več vlagati prošenj ali hoditi po izkaznice v Zg. Šiški, temveč samo še v centralni urad nad trgovino mestne elektrarne v desni hiši magistrata. u— Za dijake srednjih, strokovnih In meščanskih šol prično novi strojepisni tečaji v ponedeljek 4. maja. Učnina nizka. Največja moderna strojepisnica. Vpisovanje dnevno. Informacije, prospekte daje: "IYgovsko učilišče Christofov učni zavod. Ljubljana, Domobranska 15. Telefon 43-82. u— Opozorilo. Ukradeno mi je bilo 4. t. t m ob 20.30 materija! vigon sivo-rjavi na papirnatih špulah. peč znamke Zar in štirikolesni voziček, po znani osebi, ter svarim vsakogar pred nakupom gornjega. Če je medtem kdo že kupil, naj se takoj javi v Komenskega ul. 34. u— V počaščenje spomina btagopojnega gosp. Hinka Pogačnika, industrijalca, daruje rodbina Medenova. Begunje — Ljubljana, znesek Lir 300 za mestne reveže. Iz Novega mesta n— Maksimalni cenik za gostilničarje. Okrajni civilni komisar je izdal za novomeški okraj nov maksimalni cenik za gostilne in hotele. Po tem ceniku so cene v vseh novomeških obratih, ki so razdeljeni v H. in IH. kategorijo, enotne. Odslej veljajo naslednje maksimalne cene: bela in rdeča vina z ne pod 10% L 9; običajna Italijanska vina L 10; sortirana vina L 13; vina v buteljkah in ostale alkoholne pijače 25% poviška na nakupno ceno; majhno pivo 3/10 L 1,90, veliko pivo 5/10 L 3. Vse dodatne zahteve se zaračunajo posebej. n— Bukev ga Je podrla. V širnih gozdovih kočevskega Roga je bil uslužben pri podiranju bukovega drevja 50-letni drvar špec Jožef iz Podgozda pri Dvoru. Ko se je pa podirala debela bukev, je špec prepozno odskočil in ga je vejevje bukve podrlo na tla. Razen zunanjih poškodb si je pri padcu zlomil tudi levo nogo in se zdravi v kandijski bolnišnici. n— Številne nesreče. V Krmelju pri St. Janžu je padla doma na stopnicah 83 letna preužitkarica Erman Marija in si težko poškodovala levo roko. V Stari Bučki pri škocjanu je pomagala doma nalagati mrvo na voziček 8 letna posestniška hčerka Li-beršek Marija. Nenadoma pa je dekletu spodrsnilo in pri padcu si je zlomila desno nogo. V Sadinji vasi pri Dvoru je padla doma na dvorišču 50 letna posestni ca Vidmar Ivana In si zlomila levo roko. — Vse ponesrečenke se zdravijo v novomeški žen ski bolnišnici. S Spodnje štajerske Veliko učiteljsko zborovanje je bilo te dni v Rogaški Slatini. Okrožni šolski svetnik Robert Trötscher, vodja šolstva v celjskem okrožju, je sklical učiteIjstvo k tridnevnemu taborenju. Poleg predstavnikov oblasti m stranke je prišel tudi pokrajinski vodja štajerskega učiteljstva Karel Urrlagg iz Gradca. Na sporedu so bile najprej razne koncertne točke, nato so obravnavali neko dramo. Potem je igral celjski učiteljski kvartet V nedeljo dopoldne so imeli slavnostni zbor, na katerem je vodja Heimatbunda Franc Steindl govoril o obletnici zasedbe Spodnjega Štajerskega in je izrazil svoje želje učitelj stvu za bodočnost Za zaključek so priredili pester to-varifiki večer in so izdražbali neki dvospev, kar je vrglo 2135 mark za nemški Rdeči križ. VIŠEK ZADOVOLJSTVA »Nn, Tadek, kake si zadovoljen s trobento, ki sem U Jo podaril za god T« »Straino, strie, mati ml da vsak dan lire, d» molčim«. ENKRAT JE TREBA ZAČETI »te spet al se zlagaL Ke sem bU Jaz še tako majhen, se nisem nikoli«. »Tako? Kdaj si pa začel, očka?« S P O K T 1 Tretje poletje v vojni bo prineslo bogat mednarodni spored kakor včasih Razne omejitve, ki jih nalagajo sedanje izredne okoliščine, so morale navsezadnje zadeti tudi športne prireditve. Medtem ko Anglija ali Sovjetska Rusija ne moreta niti misliti na velike mednarodne prireditve, je na primer v Nemčiji za letošnje poletje odrejena dolga vrsta pomembnih mednarodnih športnih nastopov, ki bodo spet poživili življenje na terenih, čeprav je v zimskih mesecih nekoliko zastalo zaradi znane oddaje smučarsKih potrebščin. Nemčija je v glavnem prav za prav že sestavila ogrodje svojega mednarodnega športnega sporeda za prihodnje mesece. Sicer pa je tudi pregled športnih dogodkov v minulih mesecih več kakor laskav za delavnost odgovornih voditeljev v nemškem športu. Spomnimo se samo velike telovadne prireditve v Berlinu, kjer so se pred 12.000 gledalci sestali telovadci Nemčije, Italije in Madžarske ali pa na mednarodno hokejsko prireditev, ki je bila ob zaključku sezone v milanskem letnem stadionu med Nemčijo in Italijo. Najširše polje v nizu dosedanjih prireditev zavzema vsekakor nogometni sport. Nemški nogometaši so svojo prvo mednarodno tekmo igrali že sredi januarja v Zagrebu, nekaj pozneje so imeli isti ljudje spet močne nasprotnike na Dunaju, in sicer izbrano moštvo Švicarjev, ki je res tudi zmagalo z 2:1. še hujša preskušnja je čakala nemške nogometaše v prvi polovici aprila, ko so v berlinskem olimpijskem stadionu zadeli ob Špance in nadvse častno rešili iz te tekme neodločeni izid 1:1. Višek elana j in udarnosti pa je nemška nogometna reprezentanca pokazala zadnjo nedeljo v madžarski prestolnici, kjer je po precej skromnem uvodu in z velikim zaostankom v količini ustreljenih golov po dramatični borbi drugega polčasa to težko tekmo — in prvo sploh med 18., kar jih je igrala v Budimpešti — sigurno in zasluženo odločila v svojo korist. S temi tekmami seveda še ni izčrpan mednarodni spored nemških nogometnih predstavnikov, ki bodo v teku sezone ali ket celota ali v klubskih sestavah imeli še več pomembnih nastopov izven doma ali na svojih igriščih s tujimi moštvi, j Bogato žetev obeta v letošnji mednarod-| ni sezoni tudi teniški sport, za katerega je tudi že določen zelo pester spored. Razen tekem za romski pokal bo gotovo prišlo i tudi do medsebojnih srečanj med Nemčijo ; in Italijo ter Hrvatsko in Madžarsko posebej in verjetno tudi še s katerimi koli I nasprotniki iz nordijskih držav. Od nadaljnjih prireditev je vredno ome-; niti srečanje izbranih sabljačev Nemčije j in Italije v Napoli ju. Pri tej priliki bodo položeni tudi temelji za ustanovitev evropske sabljaške zveze, ki bo v okrilju Nove Evrope združevala vse narode, ki goje to plemenito športno panogo Zvezo bodo ustanovile Nemčiia. Italija in Madžarska, brez dvoma pa se ji bodo takoj priključile tudi ostale države. Izmed dozdaj sklenjenih velikih mednarodnih tekmovanj je treba navesti še tekmo v hokeju na travi med Nemčijo in Madžarsko, ki bo prihodnjo nedeljo na Dunaiu, dalje dvoboj kolesarjev iz Nemčije in Italije, ki bo dne 24. in 25. maja v Wuppertalu in trr>boj med boksarji Nemčije. Italije in Madžarske, ki je dogovorjen za dneve od 3. do 7. junija v Romi. Pripomniti moramo, da v tem pregledu šc niso navedeni vsi športni dogodki s sodelovanjem športnikov vseh vrst iz glavnih držav Osi. Tukaj ne smemo pozabiti niti teniških igralk, ki bodo prav tako tekmovale za skupno lovoriko med državami in pa atletov, ki bodo prav gotovo v teku sezone našli možnosti za kakršno koli medsebojno tekmovanje večjega obsega. Brez podrobnejših podatkov o teh slednjih pa je že tako razvidno, da bo imela Evropa tudi v tretjem letu vojne svoj pester mednarodni spored. (Po »S. E. — športni služH«) V nekaj vrstah Iz daljšega poročila, ki ga objavlja celovški dnevnik o lanskih delih znane organizacije Todt za cestna dela na Gorenjskem, je razvidno med drugim, da je organizacija obenem, ko je začela s popravljalnimi deii na državni cesti od Kranja do Podkorenskega sedla, sprejela v svoj obnovitveni načrt tudi popravilo poti. ki vodi s postaje v Ratečah pod veliko skakalnico v Planico. Ta pot bo razširjena na celotne 3.5 m in se bo končala pod veliko skakalnico na obsežnem prostoru, ki bo deloma določen za parkiranje vozil, še bolj pa kot športni prostor v poletnih mesecih. Pretekli četrtek so v Beogradu odigrali še eno nogometno tekmo za pokal mesta Beograda. To pot je moštvo Obiliča zelo visoko zmagalo na enajstorico Jedinstva, in sicer s 4:1. V Mariboru je bila ustanovljena športna združba varnostne policije. Za vodio društva je bil izbran poveljnik varnostne policije major Buchholz. Nemški državni športni vodja je pred kratkim izdal naredbo. s katero je deloma omilil omejitve športnih tekmovanj, za katera so morala posamezna društva uporabljati prevozna sredstva. Po novem je potrebno njegovo dovoljenje le za športne nastope, na katere bi morali udeleženci potovati dlje kakor 200 km daleč v eni smeri. Kako se čuti vojna v južnoameriških državah kaže najbolj odredba argentinske vlade, da so odslej prepovedane po vsej državi vse avtomobilske dirke in vztraj-nostne vožnje z avtomobili. Ukrep utemeljujejo oblastva s pomanjkanjem vozil, še bolj pa z nedostatkom bencina in olja. Za Argentino je ta ukrep tem hujši, ker je veljala ta država kot pravi eldorado avtomobilskih dirkačev. Eden najbolj znanih francoskih dirkačev, kolesarski veteran Paul Bourillon je pred kratkim umrl v visoki starosti. Bourillon je bil leta 1896. svetovni prvak na dirkah z letečim startom in si je pozneje tudi večkrat pridobil naslov francoskega mojstra. Poznali so ga daleč izven meja Francije. Z 12:4 so madžarski amaterski boksarji zmagali nad izbrano ekipo Hrvatske. All'attacco di una posizione inglese in mezzo alle sabbie roventi del deserto libico — V napadu na angleško postojanko sredi žarečega peska v libijski puščavi Jezikovni Babilon v J8k & t& Azili Zavojevanje skoro vsega pacifiškega otočja z izjemo Avstralije je postavilo ne le japonsko vojaško, temveč tudi japonsko civilno upravo pred težke naloge. Ena teh Halog je tudi v tem, kako dobiti ljudi, ki se lahko pogovore z domačini v novih pokrajinah. Prebivalstvo pacifiških otočij je namreč po jeziku silno različno. Položaj je tem težavnejši, ker si jeziki, ki jih posamezni narodi govorijo, često niso prav nič v sorodu med seboj. Kdor obvlada jezik tega ali onega otoka, si z njim mnogokrat že na sosednem otoku ne more več pomagati. Poseči mora po kakem evropskem jeziku ali pa po jezikovni mešanici tzv. pid-žina, a tudi ti mu pomagajo le v malem obsegu, ker jih množice preprostih ljudi navalilo ne razumejo. Na severu ogromnega pacifiškega prostora sta glavna jezika japonščina in kitajščina. Japonščina se je proti jugu le malo razširila. A tudi znanje kitajščine je na otočjih zelo omejeno. Pač pa velja kitajščina za jezik izobraženstva v Indokini, kjer se je poslužujejo vrh tega še prebivalci nekaterih severnih pokrajin. Ostali prebivalci Indokine govore anamitsko ali pa malajsko, zlasti v obalnih predelih. Bir-m arici govore svoj birmanski, siamci svoj siamski jezik. A tudi v teh dveh pokrajinah so še plemena, ki kljub večstoletnemu sožitju ne razumejo glavnega državnega jezika, temveč govore svoja narečja, povsem različna od siamščine ali birmanščine. Enako je na Malajskem polotoku. Le dobra polovica ljudi govori malajščino, v notranjosti dežele pa je doma cela vrsta jezikov, ki z malajskim nimajo nobene podobnosti Precej je na malajskem polotoku razširjena tudi kitajščina. Jezik Filipincev je podoben malajšeini, vendar pa ne toliko, da bi se bilo z malajščino mogoče sporazumeti s Filipinci. Pač pa je študij filipinščine olajšan onemu, ki že zna malajsko. Poleg teh glavnih jezikov je v južnem pacifiškem prostoru še nad 100 drugih jezikov, ki jih govore manjši narodi. Ta jezikovni Babilon je še bolj vzpodbujal evropske osvajalce, da so v prilaščeniii ozemljih skušali čim bolj razširjati svoj lastni jez'k. Tako so Angleži povsod forsiraii angleščino, Francozi francoščino, Nizozemci nizozemščino itd. Za preproste domačine so bili ti evropski jeziki seveda prekomplicirani in pretežavni, da bi se jih mogli naučiti. Tako je s časom nastala nekaka mešanica evropskega in domačega jezika, ki je znana pod enotnim imenom »pidžin«, čeprav je seveda zelo različna v raznih kolonijah. Vendar se je v generacijah zara li naraščajočega medsebojnega prometa tako izoblikovala in se zbliževala, da si lahko pomaga skoro na vsem vzhodno azijskem prostoru vsak, kdor obvlada to ali ono njeno narečje. Kakor evropski jeziki pa ima tudi »pidžin« to slabo stran, da ga obvladajo le domačini, ki prihajajo večkrat v stik s tujci, ne pa tudi podeželsko prebivalstvo. Zaradi te jezikovne pestrosti v zavojeva-nih pokrajinah na južnem Pacifiku je sedaj nastala zlata doba za one Japonce, ki so zmožni tega ali onega jezika, ulomačenega v teh pokrajinah. Vsak od njih lahko takoj dobi dobro službo, državno ali zasebno. Rfunumja v borbi za svojo neodvisnost ' Izmed raznih borb, ki jih je Rumunija vodila v teku stoletij, da bi svojim kneževinam zavarovala neodvisnost in Ja bi zaščitila či3tost svoje rase pred tujimi vplivi, ki bi v daljšem razvoju gotovo spremenili njen latinski značaj, je treba na prvem mestu omeniti borbo proti razširjevanju ruskega naroda proti jugozapadu. Slovani so se vedno, ako ne drugače, iz verskih razlogov, od blizu zanimali za rumunske zadeve in so v 17. stoletju zasnovali celo načrt, da bi pravoslavne vernike odvrnili od vpliva katoliške cerkve. Kasneje je prišla vojaška ofenziva Petra Velikega, ki so jo nadaljevali tudi njegovi nsledniki in ki je končno 1'. 1760. preložila meje na Dnjester, a 1. 1812. na Prut. To rasko proliranje proti jugozapadu je dalo Katarini II. pobudo za za snovanje tako zvanega »grškega načrta« o obnovi bizantinskega cesarstva pod ruskim vodstvom s prestolnico v Carigradu. Carji Aleksander I., Aleksander II., Aleksander III. in Nikolaj II. so upoštevali politično oporoko Petra Velikega in skušali dospeti do Bospora, Adriatika in Alp, da bi ustvarili sistem, če-gar središče naj bi bila Rusija. Za povod jim je služila tako zvana verska zaščita pravoslavnih vernikov, povezana s politično zaščito držav in naroiov evropskega jugovzhoda, kar je imelo za posledico kršitev samostojnosti in neodvisnosti rumunske kneževine. V dobi od L 1828. do 1834. so Rusi ustvarili nad Rumunijo Protektorat, ki je bil hujši od sleherne vojaške zasedbe. Politične zamisli tedanje Rusije so predstavljale v svojem bistvu prvo praktično uporabo ruske filozofske miselnosti, nalahno prežete z hegelijanskim idealizmom, in so jim siužile za opravičilo njihovih napadov, aneksij ozemelj kakor n. pr. Besarabije, po vojni v letih 1806. do 1. 1812., za njihova zatiranja itd. Lepntijev, Dostojevski in Danilev-ski so bili trije pionirji tako zvanega ruskega mesijanstva in politične funkcije ruskega naroda, ki je vedno predstavljala ofenzivno zamisel, spreminjajočo se vselej v organizirano politično in vojaško silo, ki je hotela ustvariti veliko zvezo vseh slovanskih in sosednih narodov, da bi izvršila poslovanjenje Evrope prav tako, kakor so hoteli kasneje razni Lenini, Stalin in drugi boljševizirati svet V takšno zvezo naj bi bili prisiljeni vstopiti tudi neslovanski narodi, kakor n. pr. Rum uni in Grki, nahajajoči se sredi slovanske množice. Po ruski zamisli bi Rumunija ne smela biti nič drugega, kakor zveza Moldavije, Valahije in dela Transilvanije do reke Mures, med tem ko naj bi izliv Dunava, Dobrudža in seveda Besara-bija pripadale k Rusiji. Ta vseslovanska zamisel, podprta z vojaškimi akcijami, se je izvajala tudi v vojni 1. 1877/78, katere namen je bil zasedba I Carigrada in morskih ožin. Tedaj so južni i Slovani in oni v bivši habsburški monarhiji 1 polagali zopet svoje nade v Rusijo in tudi tedaj se je samo rumunski narod odločno i postavil proti ruski politiki. Po padcu avtoritarnega in absolutističnega carizma je v Rusiji sle J ila doba revolu-. cij in protirevolucij pod vodstvom boljše-: viške stranke. Vseslovanskemu misticizmu I je kot vtelešenje sledil boljševiški mistici-j zem, kateremu so tvorile program ln na- ' črt caristične in imperialistične tendence, ! politična oporoka Petra Velikega in zamisel o ruskem poslanstvu. Z Leninom jè bila v Rusiji uvedena diktatura proletarijata kot absolutistični režim manjšine, ki pa je nadaljeval metode carističnega absolutizma. Posebnost sovjetskega boljševizma nasproti carizmu je bila samo v njegovi proticerkveni borbi, ki se je zaključila z uničenjem cerkva ln pobojem duhovništva. Boljševiki so sicer porušili caristični centralistični aparat, vendar so sami uvedli še hujšo centralizacijo, še hujši absolutizem in končno še hujši državni kapitalizem, ki ima prave anarhistične znake. Na papirju so ustvarili tako zvano moldavsko republiko, kateri so se seveda priključili tudi Besarabijo, pa je razumljivo, da politilia sovjetsko-rumunskih olno-sov ni mogla biit nikdar iskrena, kajti Rusija je kot država stalne revolucije mislila samo na razširjenje te revolucije na vso Evropo, predvsem pa na sosedno Rumunijo, ki bi morala po boljševiških načrtih postati ruski satelit kakor Finska. Estonska, Letonska in Litva. Boljševizem še vedno trdi, da severni Moldavci niso nič drugega kakor latin'zirani Slovani in da morajo biti zato pripojeni Sovjetski zvezi. Tako ie bila Rumunija vedno izpostavljena nairaz'ičnej-šim grožnjam, sili in napadom Rusije, bodisi v caristični bodisi v boljševiški obleki, a izrazito protiboljševiški značaj romunskega kmeta je Rumuniji tudi to pot o 1 redil mesto na strani protiboljševiških sil. S podpisom zavezn'ške pogoribe s silami osi se je Rumunija portavi J a v brrbo kot prsd-straža proti boljševizmu. (Regime Fascista.) Mali oglas Službo dobi rScseda 1 .60. Uku - .o» lauoit aa»iova tAl t talto L J.—. Dobro kuharico 2 dobnmi priporočili za v* dela v gospodinjstvu i šče miren dom. Naslov v vseh posi. Jutra. >696-1 Pisarniško mizo po moinosti amerikansko kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Amerikan-ka« 5876-7 rteseda ' - 60 taksa - .60. « datante naslov« tli u šitro l ».—. Urno strojepisko s popolnim znaniera italijanskega in slovenskega ie- • zika iščemo. PonuJbe ni ; ogl. odd. Jutra pod »Takoj« 583}-1 Pridno dekle pošteno, ki zna kuhnti in opravljati vsa hišna dela, ljubiteljico otrok sprejme bolita družina. Naslov v vseh posi. Jutra. 5856-1 Mizarski pomočnik mlajša moč dobi mesto takoj. Svetek, Karlovška 1. 5862-1 Antikvarične knjige I Vse trrste antikv,. nfnir i *njlg od o«Jstirejitb de uaj novejših kupuje -, saiigarng Janez Dolžan : -- s* da se Beseda I -.50 taks» -M ca datarne oaslov» al) Mre l J.—. Nsše [5CS Wi!a< DRAMA Sreda, 6. maja: ob 17.30: Vdova Rošllnka. Red Sreda Četrtek, 7. maja: ob 17.30: Zaljubljena žena. Red Četrtek Petek, 8. maja: zaprto Sobota, 9. maja: ob 17.30: Voda. Izven. Znižane cene od 12 lir navzdol Cvetko Golar: »Vdova Rošlinka«. Domača veseloigra živahne vsebine, ki ima za snov zgodbo o kmečki vdovi, željni možitve. Njeno prizadevanje, Kako bi si osvojila fanta za moža, ki je skrivaj ženin njene hčere, je prikazano v nizu zabavnih prizorov. Igrali bodo: Rošlinko — P. Juvano-va, Manico — V. Juvanova, Tončko — San-cinova, Janeza — Presetnik, Bal an ta ča — Košič, Jernejca — Bratina, Gsšparja — Raztresen, Tinčka — Starič. Režiser: Fran Lipah. Giovanni Cenzato: »Zaljubljena že na«. Sodobna komedija v treh dejanjih o zakonskem trikotniku: žena, mož, ljubica. V njej je pokazal dramatik taktiko pametne čustvene žene, ki si na svoiski način izvojuje izgubljeno ljubezen zakonskega moža. Režiser: prof. Sest. Prihodnji teden bo premiera Molièrove komedije »feola za žene«. Igro je zrežiral in insceniral inž. arh. B. Stupica. Sloviti francoski komediograf je lroniziral v njej prizadevanje strica, da si s pretirano strogo vzgojo vzgoji mlado dekle za dobro in pošteno zakonsko ženo. Igrali bodo: Arno!-fa — Gregorin, Anezo — Levarjeva, Ho-raca — Nakrst, Chrysalida — VI. Skrbin-šek, Oronta — M. Skrbinšek, Alalna — Po-tokar, Georgetto — Kraljeva. OPERA Sreda. 6. maja: ob 17.: Orfej ln Evridika. Izven. Znižane cene od 15 lir navzdoL Četrtek, 7. maja: ob 17.: Don Pasquale. Izven. Znižane cene od 15 lir navzdol Petek, 8. maja: ob 15.: Indija Koroman-dija. Mladinska predstava. Zelo znižane cene od 12 lir navzdol Sobota, 9. maja: ob 17.30: Prijatelj Fric. Red B Ch. W. Gluck: »Orfej in Evridika«. Opozarjamo, da bo predstava v sredo v operi Izven abonmaja po znižanih cenah od 15 lir navzdol. Peli bedo: Orfeja — Golobova, Evrldiko — Vidalljeva, Amorja — Kuše-jeva. Dirigent: D. žebre, režiser: C. Debe-vec, zborovodja: R. Simoniti, koreograf: Inž. P. Golovln. G. Donizetti: »Don Pasquale«. Po znižanih cenah od 15 lir navzdol bodo peli v četrtek to komično opero v sledeči zasedbi: Pasquale — Betetto, Malatesta — Janko. Ernesto — Sladoljev, Norlna — Mleiniko-va, notar — Jelnikar. Dirigent: A. Neffat, režiser: R. Primožič, zborovodja: R. Simoniti. Frizerka išče službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Frizerka« 5873-2 beseda l —.60. taksa —.60 aa daianie naslova ali i» šilro L J.—. Italijanski jezik poui.u,iUi po najuspešnejši metodi. Popolno znanje. — Ceni. ponudoe na ogi. oddelek jutra pod »Pouk italijanščine« 5S79-4 Odeje iz vate in puha vzamem v prvovrst no delo. Hribar, Mariiin trg 2-11. 5855-4 Dva Italijana iščeta Slovenko zaradi naglega učenia slovenščine, dnevno po eno uro. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Slovenščina^ 5666-4 fJESLHStk beseda i - C>0 uxu - -o*-za laianir aaüuvi all t» šifro L J.—. Kfcont »*esea» l — .60. utu —.Otta iaian>e taslova tu ca šitro l i.—. Radioaparat kupim. Ponudbe na ogl. ' odd. Jutra pod »Navedba cent« 5881-9 P«|)r-» i-,. Italijansko t ANO samopranje INDUSTRIE RIUNITE L. «.«TONCHIl _BEBGAM3 ^»eda I -.60. taksa —.60 tt "Ianni t oaslovs ali ta šifro l . Moško obleko sivo z dolgimi hlačami še novo prodam po ugodni ce ni. Naslov v vseh posi. Ju tra. 5863-13 Razprodajamo daln* ii« icpsili »ist, oego mje. gladiole in druge cvet ne gomolie. Zahteva|tt ce nik ! šever & Komp., — Liubliana. 5631-6 Šivalni stroj dobro ohranjen prodam ali zamenjam za radioaparat. Nadalje prodam m;zni štedilnik skoraj nov. lesene stene m nekaj drugih predmetov. Giinška ul. 6-1. 5880-6 Moški plašč spomladanski skoraj nov prodam za 1000 lir. Sv. Pe tra cesta 48. 5877-6 wmmmm Stanovanje 2 sob s pntiklinami v vili, bližina centra in tram vaja oddam takoj ali kasneje. Ponuc'bc r.a ogl. odd. Jutra pod »Mirna in točna« 5868-21 iitt Beseda l 1.— taksa — .60 t» daianie naslova ali z» iifro I v — Otroški voziček Stamčeva, 5S57-6 športni prodam, št. 20-11. 3 električne pečice proda »Interpromet«. Ulica 3. maja 10. 5869-6 Grah po 9 lir fižol za stročje 14 lir, buč-nice 16 lir in mesečne |a-gode. ki rode že prvo leto nud: Sever & Komp. Ljubljana. 587C-6 v-\eda i -.60. taksa -M, v baiarne nasitiva ab t» tifio I i.—. Opremljeno sobo z uporabo kopainice v stro gem centru takoi oddam. Naslov v vseb posi. Jutra 5878-23 Sobo z 2 posteljama oddam v sredini mesta takoj. Naslov v vseh posi. Jutra. 5860-23 Sobo z uporabo kopalnice tik pivovarne Union oddam gospodu. Potočnik, Javorniko va 5. 5S64-23 Gospodično sprejmem kot sostanovalko, j Poizve se salon »Lada«,— I Kopitarjeva 1. 5874-23 j Opremljeno sobo oddam dvema gospodičnama. Kopalnica. Naslov v vseh posi. Jutra. 5858-23 Kanarček je ušel v ponedeljek ob 11. uri. Dotični gospod, ki sì je ujel pri tramvajski progi, je naprošen, da ga izroči proti nagradi v Praža-kovi ulici št. 11 pri hišniku. 5867-27 Izgubljeno 1000 lir nagrade dobi tisti, ki izsledi črn kovčeg z vsebino ženske obleke in drugo, ukraden pred bišo Gosposvetska c. 13-1. vrata 96. 5859-28 beseda t — 60 tak&2 —.60 'i datante naslova ali u Šifro 1 3.— Filatelisti pozot NaKup ID prodaj« aiamjs *seb *rst. JOl al Olirne.» m fllntell5t1f nll» potrebščin je naj ugodnejèa v Knjigarn iv>ižan Ljubi lan». Str' n nformacije beseda l -.60. taksa -.60, datante oaslova tli ig Stfrc l i.— Stružnice 1000 in 1500 mm z Norton ali bre», Shaping 600 mm in druge stroje dobavi tikoi Gustav Levičar, Medvedova 14, telef. 47-91. 36-M-J 1 reseca I -.60. taksa -.60, ta daianje naslova alj za šifro L J.—. Obrtni list za trgovino z lesom na debelo prodam italitanski tvrdki. Ponudbe na ogU odd. Jutra pod »Protoko-lirano« 5853-30 Obrtni list za trgovino z mešanim blagom ugodno oddam Ponudbe na ogl. cdd. Jutra pod »Obrt« 5871-30 Beseda L —.60, taksa — .00, za daianje naslova ali za šiiro l 3.—. ■«eM-dit • OO taku .60, ■t ia anir aaslov» ti) ca šifre l V—. Usnjeni izdelki se dato dobro prebarvati ie s specnelno barvo za usms. 7-aloga Darv tn acetr.na : Cfaks, Napoleonov trg 5346-37, Beseda I -.60 taksa - 60 u launie nasiuvs tb «? šifro I Otroške vozičke športne in globoke, moder ns lahko takoi ptodaste za gotovino, če tih ponudite Novi trgovini »Ogled« — Mestni trg 3. vhod skozi vežo. 5831-7 Mlajši uradnik išče lepo sobo. Prednost kolodvorska stran. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sončna« 5875-23a V drugem tednu j prepovedi izhoda ö Ltub- i l ane ie na meti na Trža- ; ški cesti nekdo hotel izro- 1 čiti prazno kanto za mleko in 10 lir, potzveduioč za g šušteršič, katere osebe : pa kljub prizadevanju ni ; j mogel natti. Prosimo, da se Žotični zglasi v notarski ; pisarni dr. Burgerja, Tav-čarteva 5. Za zamudo časa I prejme nagrado. 5851-31 ' PREMOG DRVA I. Pogačnik LJUBLJANA Bohoriče-a ulica 5 Telefon 20-59 m -4- Umrl nam nečak, gospod je naš ljubljeni soprog, sin, brat in ing. Otroške vozičke kupite, prodaste ali zamenjate pri tvrdki Promet, — nasproti knianske cerkve, telef. 43-90. 5882-7 INSERIRAJ Pogreb nepozabnega pokojnika bo v sredo, dne 6. maja 1942 ob pel 4. uri popoldne z žal, kapele sv. Jož?fa na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 5. maja 1942. ŽALUJOČI OSTALI E Salgari: 49 sar Roman Bredli so dalje po rečici, toda po dveh ali treh sto korakih so zagledali pred seboj oviro: črnikaste gruče, napol pogreznjene v vodnem blatu. »Bo mar spet kako drevo, ki strelja z granatami?« ie vprašal Carmaux. »Nekaj boljšega. Zelo se motim, ako ne leže tu guvernerjevi konji!« »Počasi!« je šepnil gusar. »Jezdeci gotovo niso daleč od njih!« »Tega ne verjamem.« ie odvrnil Katalanec. »Guverner bi bil previdneiši! Pripravil se ie na to, da ga bomo trdovratno zasledovali!« »Čeprav! Pazimo in čujmo!« Nabili /o puške in korakali dalje sključeni, v eni vrsti, kakor hodiio Indijanci, skrivaie se pod vejami, ki so visele nizko nad vodo.. Vsakih deset korakov ie Španec obstal, potegnil na uho in se pazliivo ozrl po obrežnem grmovju, ker ie vsak čas pričakoval napada. Tako so orispeli na kraj, kier so ležale tiste temne gruče. Niso se zmotili: res so bila trupla konj, ki so napol v vodi ležala drugo poleg drugega. Katalanec je s črnčevo pomočio obrnil eno izmed živali in videl, da ie zaklana z navéio. »Poznam jih!« je rekel. To so guvernerjevi ko-nii!« »A kie so jezdeci?« je vprašal gusar. »Najbrž kje globlje v gozdu!« »Ne vidiš nikjer med drevjem kake odprtine?« »Ne — a gleite si te lisiake! Vidite tamle odlom-ljeno vejo, ki še sok kaplja iz nje? In tu, evo, sta spet dve veji odlomljeni!... Stvar ie iasna kakor beli dan: begunci so priieli za te veie. se potegnili kvišku in se onkrai grmovja spet spustili na tla! Nič drugega nam ne ostane kakor storiti po njihovem zgledu!« »Za mornarie ni lažjega!« je rekel Carmaux. »Torei kvišku!« Španec je iztegnil dolge, mršave roke in se za-vihtil na veliko veio; ostali so se vzpeli za niim S prve veie so prišli na drugo, vodoravno, od tod na tretio. ki ie spadala k drugemu drevesu, in tako naprej kakih trideset ali štirideset metrov daleč do zraku, neprestano pazeč na veie in listie. Mahoma pa ie zdrknil Španec sredi mreževja lian na tla in zagnal zmagoslaven krik. »Vraga, kai si pa našel? Zla^o kepo?« ie zaklical Carmaux. »Pravijo, da niso redke v tei deželi!« »Zlate ket)e ne. pač pa bodalo, ki ie za nas morda še boli dragoceno!« »Dobro bo za guvernerievo srce!« Tudi Črni gusar ie bil skočil na tla ter pobral bogato okrašeno bodalo s kratko ostrino in kakor igla drobno konico. »Tega ie moral izgubiti kapitan, ki ie spremljal euverneria!« ie rekel voiak »Videl sem. da ie imel za pasom nekai podobnega!« »Torej tu so spet stopili na trdna tla!« ie rekel gusar. »Evo steze, ki so si jo napravili s svojimi sekirami. Vem, da iih imaio! Ob sedlih so iim visele!« »To ie dobro,« je menil Carmaux. »Tako nam prihraniajo trud. lahko bomo hitreie napredovali!« »Tiho.« ie gusar zaklical. »Ne slišiš ničesar?« »Prav ničesar!« ie odvrnil Španec, ko ie nekaj trenutkov vlekel na uho. »Kako. saj so štiri ali pet ur pred nami!« Krenili so po poti, ki so si io bili begunci utrli skozi pragozd. Zgrešiti jo je bilo nemogoče, kaiti odsekane veje. ki so še v velikem številu ležale no tleh. so bile komai ovenele. Spanec in flibustirii so se celo sDustili v tek. da bi nekoliko zmanjšali razliko. A spet i e naletel hitri Dohod na neoričakovano oviro, ki so io mogli črnec s svojimi bosimi nogami pa Carmaux in Stiller s svoiimi nizkimi čevlji le ob naivečii opreznosti nremagati. Ta ovira ie bilo trnje, ki ie gosto raslo med velikanskimi drevesnimi debli. Teh trnievih rastlin ie v venezuelskih in guavanskih nragozdovih zelo mnogo. Ker so tako ostre, da Drediraio vsako blago in celo Dodolate na Čevliih. ie tistemu kogar ne varuieio debele usniene golenice in močni čevlii. vsako nanredovanie nemogoče. »Gromska streJa!« ^e zavpil Stiller, ki je nrvi ob-visel med trniem »Kai ie to not v Dekel? Še malo. Da bomo odrti kakor sveti Jernei!« Tudi Carmaux ki ie bil odskočil. ie zarjovel: — 1 ■■.■■. 'umi. "■■ ■. " -■ " »Pozor! Ce moramo do tei trnievi noti. Dridemo na onem koncu kot šepasti h romei iz gozda! Čarodeji, ki žive v tei šumi, bi morali zunaj obesiti napis: .PreDOvedana pot'!« »Na žalost je zdai Drepozno, da bi iskali drugo,« ie vzdihnil Katalanec. »Glejte!« Skoraj mahoma je dnevna svetloba ugasnila. Globoka tema ie legla na gozd. »Kaj moramo ostati tu?« je z namrščenimi obrvmi vnrašal gusar. »Da, dokler do Dolnoči mesec ne vzide! Saj se bodo morali tudi begunci ustaviti!« »Torej se utaborimo!« V PRAGOZDU Da bi Dočakali vzhoda lune. so si izbrali neko sumanejro, drevo z velikanskimi koreninami in tako ogromnim deblom, da ie Dresegalo vse druge gozdne rastline. Ta drevesa, ki zrasto mnogokrat do šestdeset in celo sedemdeset metrov visoko, stoie na naravnih ostrogah, to ie, na izredno debelih, grčavih in povsem somernih koreninah, ki tvoriio visoko nad zemlio čudne oboke. Dod katere se lahko zateče dvajset in več liudi. Drevo ie bilo torei nekakšna Drirodna trdniava, ki ie varovala gusaria in njegove tovariše vsakega neoričakovanega naoada. Da naisi bi ga Dosku-sili liudie ali divje zveri. Kar moči zložno so se ugnezdili Dod gozdnim velikanom. Doiedli nekai Deciva in kos gniati ter si razdelili stražo za ostale štiri ure. da bi lahko vsak do nekoliko sDal. "i-g. Urejuje Davorin Ravljen — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodna tiskarno d. d. kot tiskarnarja : Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Ljubomir Volčič. — Vsi v Ljubljani.