Ravnila, po kterih treba spalnico in stanice pcevetrovati. Spalaica je prostor, kteri glede na ponavljaaje zraka največo pozoraost zabteva. Kdor je tako srečea, da iraade posebno spalao sobo za se, ta aaj okaa v spalnici, če le raogoče do tega časa, ko gre v postelj, odprta pušča. Za zdrave ljudi, vsaj po leti se svetuje, da se tudi po noči gornji krili okea odprti pušcate. Kdor bi pri prvi poakašaji bil prebojazljiv, ta pa naj rolete spusti, pa ae naravnost na doli, ampak poševao proti aotrajai sobi. Ako stoji spalaica s staaicami v zvezi, se nasvetuje, da se duri odprte puščajo. V aezanečeaib sobah spati je aajbolj zdravo, ker a hladnejšim zrakom, kteri je bolj gost od toplega zgretega, človek z vsakim dihlejem več kisleca v se potegae. Kdor si mora ali zaradi bolebaosti ali zaradi dragib zdravstveaih ozirov spalnico netiti dati, aaj porabi za to peč, ki se da od zaotra kuriti, če mogoče tako imenovaao peč samovravaačo, od ktere se ni treba bati, da bi iz nje ogeljaokisliaski pliai hlapeli in bi koga zastrapili ali zadušili. S tem, da si poaočao lampico ali ktero koli poaočao svetilko žgemo, zrak v spalaici kvarimo ia sieer v taki aieri, da sraemo jedao ponoeno lue ali pliaov planiea kar za dva človeka zaračuaiti t. j. kolikor podiba jeden človek kisleca, toliko ga posmodi jedaa poaočaa luč in kolikor ga podihata dva človeka, toliko ga požre jeden pliuov plaraen. Visoke postelje so varnejše od aizkib, ker se ogeljuokisliaa, ki je človeškemu teleau aevarna, težja od zraka ia se bolj ob tleb vlači po spalaici sern ter tje. Nevarne ia škodljive pa so zibeli ia jerbasčeki, kakoršni se pogosto slasti pri revnih ljudeli ualiajajo za raale otroeičke. Nekako pametao napravljeaa, nekoliko više viseča posteljca bi morda za tako službo bolje pristovala. Na vsako postelj v spalnici, v kteri kdo spi, se raora GQm. prostora ia 20 kubičaib metrov zraka raeuaiti. Za staaice veljajo v celku podobna aačela, kakor aa spalaice. Pogosto odpiraaje oken ia duri je davao znaao pa žal da le pramalo obrajtaao ia rabljeuo sredstvo, po kterem se zrak v sobali poaavlja. Navadno iaiajo ljudje v veči meri še le tedaj kake sobe za pokvarjeae, ko jim to že neprijetea duli po aosu aazaaai ia pove". Pravi pačitelji zraka pa kakor ogljikova kisliaa, ogljeuokiscleen plia, prevelika množiaa vodeaika itd. se ae ovadijo brš ko že škodljivo delujejo na človeški organizem. Ogljikova kisliaa napravlja pogostoma zastrnpljeae krvi, onemoglost; v maajših merah, ki so pa tadi zdravju škodljive, deiaje kakor po malem ia skrivoma se plodeči strupi tako da tisti, kterega se aa tihera lotijo, o tem še nobene slutnje airna. Ravno to velja o ogeljnokislinskeai pliau. Tudi vodnega hlapa more v zraku prekomerao veliko biti ia tako izklapljevaaje kužao bolezen na površiai človeškega telesa ia pa v plučah zadrževati. Razua dihaaja od. straai rnnogih ljudi v kakem prostoru je tudi sušeaje perila, kahaaje, poplakovanje sobinib podov navadai vzrok, da se zrak v sobah preveč z vodeuimi sopari napolni. Precej zanesljivo kazalo za spoznanje, ali je v sobi zrak z vodeniia parom aapolajea ali ne so steklene šipe aa sobiaili okaih. Ce so zelo rosae, da od njib teče, je to gotovo zaamenje, da je dosti vodeaega para v sobi, če so pa suhe tako to kaže, da ga ai v sobi. V vsakem teh primerljejih pomaga le pogosto odpiranje oken ia duri. Zdravje nam je zlata vredaa reč ia torej imamo paziti, da si jo ohraaimo.