ZGODOVINSKI ČASOPIS 45 . 1991 • 1 1?3 P r v e n k a T u r k O Š O L S K I Z G O D O V I N I , N J E N I H N A L O G A H I N Ž E L J A H Govoriti o šolski zgodovini, strokovnih pogledih in željah pri pripravi »no­ vih- vsebm pouka, se pravi izhajati iz danega trenutka oziroma s i t u a l e , v ka- S r i se S r t nahaja. Upoštevati moramo predmet v vsej vertikali osnovne o e ta s r e d n a r i z o b r a ž e v a n j a . Enako velja upoštevati izbor družboslovnih oziroma zgodovLkih vsebin na razredni stopnji osnovne šole m kritično spre­ govoriti o koncepciji predmeta SD v 4. in 5. razredu osnovne sole Sedaj veljavni učni načrt zgodovine v osnovni šoli je nastal iz predhod­ nega in tudTpo letu 1984, ko je prišlo do prenove, ni podoživel večjih koncep- "aTnih SPrtm Pe°mb. Ugotavljali smo le to, da smo ob ^ ^ ^ ^ m a X S e ure na račun drugih predmetov in spremenjenega P r * ^ " J ™ 1 fonda ur je imelo za posledico zgoščevanje snovi v učnem n a c r t u . P r t ó m e t v osnovni šoli je ohranil 200 ur, kar je tudi v jugoslovanskem merilu najmanj v primer avi s stanjem predmeta v drugih republikah. S k l a ^ e prenovo (teta Ш 4 ) je nastajalo tudi prenovljeno didaktično gradivo, učbeniki in ostale se­ stavine didaktičnega kompleta. . • , Spremljanje oziroma evalvacija predmeta v naslednjih letih (od 1985 do 1989) £ pokazala in opozorila na pomanjkljivosti tako « ^ . . ^ ^ " J ditve predmeta v predmetniku in celotnega učbeniškega ^ t ^ g ^ zaključku evalvacije (novembra 1989) ostajajo se naprej nase: vodilo, in obveza Pri ìem mislimo na ustreznejšo razporeditev predmeta v P " ^ ™ ^ ^ novo učnega načrta, na pripravo kataloga znanj, na dopo nitev đ^akfamega gradiva, zlasti učbenikov, na pripravo priročnikov za učitelja na P ^ a n ™ usposabljanje učiteljev, ki bi moralo potekati strnjeno da bi bil učitelji^sproti seznanjeni z novostmi v stroki. Ob evalvaciji je potrebno o m e ™ * ta* * 3 £ družboslovja, ki jo je opravil Zavod SRS za šolstvo v januarju WBJ Vsa anah_ tična gradiva smo tudi posredovali edinemu c a n u ^ . ^ ^ ^ ^ ^ delku za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani P ^ ' ^ ^ K Evalvacija kot tudi analiza družboslovja je potekala v okvirih takrat m se d a n e l S a v n i h temeljnih nalog pouka, ki so opredeljene v soIski zakon odaji Pri analizi smo ugotavljali razkorak med temeljnim družbenim smotrom smo fri predmeta ta Vsebinami predmeta. Sestavljale! učnega načrta se pri izboru vsebta niso dosledno ozirali na smotre. Ce bi vsebina učnega nacrta sledila Imotrom, bi bila še mnogo bolj idejno naravnana in omejena samo na najno- vejše obdobje. . . , Odstopanje učnega načrta od temeljnega družbenega smotra je bila ze takrat in t u d f d a n e s ^ prid strokovnosti. Vsebino smo шреИ otoam* konfa- nuirano vendar le s prevelikim poudarkom na najnovejših dogajanjih, kar je r a S o T z fonda ur namenjenih posameznemu obdobju. Idejnost, oziroma enoplastnost v učnem načrtu je bila opazna zlasti pri vsebinah nacionalne zgo- d S med obema vojnama, v obdobju NOB in povojnem razvoju. V pnmer- iavi z drugimi družbeno gospodarskimi in kulturnimi vprašanji je bil velik delež namenjen obravnavi KPJ in KPS ter njeni vlogi. Predmetna skupina za zgodovino, ki je bila oblikovana v preteklem sol- skerrfleto ima opraviti pomembne in zelo zahtevne naloge pri posodobitvi po­ uka zgodovtae S n e g a načrta in vseh drugih didaktičnih gradiv. Naloga nujno teHa ftrokovno pomoč visokošolskih institucij in sodelovanje v predmetni sku- P S Zato Scorifčam to priliko in vabim prisotne strokovnjake, da v skupnem 124 Z G O D O V I N S K I Č A S O P I S 45 . 1991 . j interesu rešujemo probleme šolske zgodovine. Zavod RS za šolstvo je pripravil obvestila osnovnim šolam za šolsko leto 1990/91, kjer so dana navodila za mi­ nimalne prilagoditve obstoječega stanja. Predmetna skupina za zgodovino je v skladu z zavodovim programom pripravila izhodišča za uresničevanje učnega načrta m uporabo učbeniških gradiv v osnovni šoli. Pripravljen je tudi osnutek posodobitve učnega načrta za zgodovino v OŠ. Ze spomladi pa so bile vnesene nekatere vsebinske korekture ob ponatisu učbenika ZG 8. Med kratkoročne na­ loge Zavoda sodi zlasti redukcijski pristop do ideoloških vsebin. Prav pri tem vprašanju pa se kažejo mnoge nejasnosti. Na aktivih za uči­ telje zgodovine v OS, ki so bili izvedeni na celotnem slovenskem področju, se je očitno pokazalo, da si učitelji žeUjo konkretnih napotkov stroke za celotno obdobje NOB in povojni razvoj v obliki predavanj in gradiv. Zahtevajo spre­ membo učbenikov, zlasti za 8. razred OS, konkretne predloge pri uporabi lite­ rature za najnovejše razdobje. Želijo slišati mnenje stroke o vidikih sprave, problematiki domobranstva in državljanske vojne. Želijo biti seznanjeni z no­ vimi spoznanji zgodovinske znanosti o nastanku domobranstva, problematiki repatnacije, političnih procesih pri nas v povojnem obdobju itd. Omenjena problematika ne sodi samo k željam, ampak tudi k nujnosti pri pripravi novih vsebin pouka zgodovine. Pri novem učbeniku, ki bo letos razpisan, bodo učitelji zahtevali odgovor na omenjena vprašanja, ki jih tudi v vsebinskem in idejnem smislu najbolj težijo. Prenovljeni, oziroma posodobljeni UN bomo poslali v po­ trditev stroki. Vendar UN ne razrešuje problemov, s katerimi se učitelj srečuje v vsakodnevni praksi. Problem nastaja v interpretaciji posredovane snovi v učbeniku, katerih avtorji morajo imeti oporo v strokovni literaturi. Odprt pro­ blem, ki še ni dovolj raziskan v stroki, se zrcali tudi v učbeniku. Vabimo pri­ sotne, da nam pomagajo pri reševanju problematike predmeta in pisanja učbe­ nikov. Nadaljevali bomo dogovor o izvedbi seminarjev z Oddelkom za zgodo­ vino na Filozofski fakulteti v Ljubljani in Inštitutom za novejšo zgodovino. V seminarje moramo vključiti vse učitelje zgodovine, tako v OS kot v srednjem izobraževanju (500 v OS, 300 v srednjem izobraževanju). Dodelati je potrebno koncept učnega načrta zgodovine in zgodovinskih vse­ bin v predmetu spoznavanje družbe, kjer je po dosedanjem konceptu zgodo­ vinska vsebina pri slednjem predmetu v podrejenem položaju in omejena samo na fragmente obdobja NOB. Skupaj s strokovnjaki na Pedagoški akademiji v Ljubljani moramo prenoviti učni načrt spoznavanja družbe in vzpostaviti dia­ log z geografsko stroko. Pripraviti moramo katalog znanj za zgodovino v OŠ, . skladno z zahtevami uvedbe male mature. Poskrbeti moramo za zgodovinske krožke, kjer smo program v letošnjem letu z vsebinami uvajalnega seminarja ze deloma realizirali. Ob obilici nalog ne vidim še dodatnih alternativnih oblik čeprav bi se o alternativnem učbeniku morali dogovarjati tudi z založbo ven­ dar nam prevodi učbenikov ne rešujejo problemov nacionalne zgodovine in zla­ sti ne idejnih vprašanj NOB in povojnega obdobja. V srednjem izobraževanju pn zgodovini smo prav tako posodobili smotre in sintetizirali vsebine NOB ozi­ roma zmanjšali fond ur za najnovejše obdobje. V obvestilih srednjim šolam za šolsko leto 1990/91 je razvidno, da bo potekala vsebinska ločitev tri in štirilet­ nih smeri oziroma na poklicne, tehnične šole in gimnazije. Navodila za izvaja­ nje UN zgodovine v tri in štiriletnih smereh v obsegu 140 ur se te vsebinske ločitve komaj dotikajo in jo je tudi v istem učnem načrtu in učbeniškem gra­ divu težko izpeljati. V prihodnje bo potrebno pripraviti ločene učne načrte za posamezno vrsto šol, prav tako pa tudi pripraviti primernejše učbenike Učni načrt zgodovine v obsegu 140 ur (bivši SVIO) je doživljal od nastanka didak­ tične pa tudi vsebinske korekture, vendar so ostali še vedno očitki tako glede njegove konceptualne zasnove in tudi zahtevnosti. Učni načrt ZG (140 ur) ni zaživel nikoh tako, kot ga je zasnoval njegov avtor dr. Bogo Grafenauer ker nismo dobih ustreznih piscev učbenikov niti za starejše, niti za novejše ob- Z G O D O V I N S K I Č A S O P I S 45 . 1991 . 1 125 dobje. Gimnazijski program (predhodno družboslovno jezikovni in splošni v naravoslovni smeri) je odprl zgodovini širše možnosti. Ze leta 1986/87 smo v prvi fazi prenove srednjega izobraževanja ponovno vzpostavili vertikalo od 1. do 4. razreda (seveda le v navedenih programih, ka­ mor prištevamo tudi pedagoški program družboslovne smeri). Vertikala snovi (sočasno prepletanje obče in nacionalne zgodovine) je sprožila problem na­ stanka novih učbenikov. Njihovo nastajanje zamuja zlasti za 3. in 4. letnik. V letošnjem šolskem letu je izšel učbenik za drugi letnik avtorjev dr. Ignacija Ve­ jeta in prof. Ivana Grobelnika. Pripravili smo tudi dopolnjeni ponatis učbenika ZG 1 avtorice Marije Kremenšek. Gimnazijskemu programu oziroma profesorjem zgodovine smo na letoš­ njem seminarju ponudili poleg prenovljenega učnega načrta tudi Katalog znanj za zaključni izpit. Program bo zahteval še dodatna gradiva in zlasti ponudbe strokovnih društev in drugih institucij za izbirne dejavnosti, ki so novost gi­ mnazijskega programa. Prav tu vidimo možnost sodelovanja zgodovinskega društva, arhivov in inštitutov, da pripravijo predloge in presežejo institucio­ nalno zaprtost, ki je očitnejša pri celotnem družboslovju za področje srednjega izobraževanja. Zgodovina sodi med obvezne štiriletne predmete (v obsegu 280 ur), ki imajo možnost razširitve v obveznih izbirnih vsebinah (35 ur), ki jih mora učenec uspešno absolvirati do zaključnega izpita v okviru treh tednov. Oblike izvedbe izbirnih vsebin so tečajna oblika, seminarsko delo, raziskovalni tabori itd. Izvajalci so ustanove izven šole, fakultete, inštituti (arhivi, muzeji). Cilji obveznih izbirnih vsebin so vključevanje novo nastalih znanj v redni pouk. Obvezne izbirne dejavnosti in njihove možne oblike pri zgodovini so lahko predavanja, oziroma vsebine, ki se povezujejo s predmetom (tudi v okvi­ ru strokovnih društev), dejavnost Gibanja znanost mladini (raziskovalne na­ loge), poletne šole tudi s področja družboslovja, seminarske naloge itd. Javnost je bila o posebnostih izbirnih vsebin seznanjena v članku Dela 9. 8. 1990. O posebnostih gimnazijskega programa smo tudi spregovorili na seminarju za profesorje zgodovine. Iz pregleda ponujenih programov (objava v Delu 12. 9. 1990) ni razvidno, da bi se naše institucije odzvale, čeprav se Inštitut za novejšo zgodovino že dolgo vključuje v Gibanje znanost mladini. Iz ponudbe tečajev, pogovorov in vaj za gimnazijce prevladujejo alternativne oblike. Med 40 po­ nudniki naj omenimo Skupnost krščanskega življenja v Ljubljani, ki ponuja predlog pogovorov o duhovnih gibanjih znotraj in zunaj Cerkve. Zveza zgodo­ vinskih društev pa tudi Inštitut za novejšo zgodovino bi moral v dani situaciji ponuditi aktualna predavanja za dijake in profesorje, pa tudi vodene okrogle mize z odprto tematiko na področju zgodovinske stroke. Posebno ponudbo bi lahko pripravili arhivi pa tudi muzeji v kontinuiranem 35-urnem programu predavanj, pa tudi v drugih oblikah dela. Zgledovati bi se morali po sorodnih dejavnostih v osnovni šoli. Pri tem mislim na delo z zgodovinskimi krožki, ki pa bi prav tako zamrli, če ne bi bilo načrtovanega dela z mentorji na uvajalnih seminarjih, kamor vključujemo in vabimo posamezne institucije z ozirom na razpisano temo. Tudi to je alternativna oblika, ki premika okostenelost šolske zgodovine. Vse institucije vabimo k sodelovanju tudi pri pripravi snopičev z aktualno problematiko. Vabimo prisotne, da se odzovejo na pisanje učbenikov, zlasti za novejšo zgodovino tudi za srednje šole. Prevodi učbenikov so možni, vendar ti le delno rešujejo navedeno problematiko. Možni so dogovori s Školsko knjigo v Zagrebu. Soočanje njihovih in naših učbenikov že poteka. Pri pomanjkanju tovrstnih didaktičnih gradiv bomo posegli tudi po njih, jih prevedli in adapti­ rali. Kaotičnega stanja ne smemo dovoliti. Zavedati se moramo, da alternativni učbenik zahteva tudi alternativni učni načrt, ki se bo moral spremeniti, kajti obstaja resna nevarnost izrinjenja šolske zgodovine, v kolikor se ta ne posodobi in modernizira. Popolni prevzem zahodnih vzorov bi pomenilo negiranje lastne 126 Z G O D O V I N S K I Č A S O P I S 45 . 1991 • 1 zgodovine, ali pa popolno vtapl janje te v svetovne tokove (planetarne), t a k o kot j ih predstavl ja koncept novo nastalega p r e d m e t a Družboslovje, ki odvzema prostor in ure zgodovini tako v OS kot v SI. Soočanje zgodovinske s t roke s šir­ šim družboslovjem bi šolski zgodovini samo koristilo in jo v spremenjeni in bolj sodobni obliki ohranjalo v p r e d m e t n i k u osnovne šole in srednjega izobra­ ževanja. Premikov in več posluha za šolsko zgodovino si želimo tudi v strokov­ nem tisku. Pozdravl jam gesto uredništva Kronike, časopisa za slovensko kra jevno zgo­ dovino, ki odpira rubr iko za mlade zgodovinarje in njihove mentor je . Podob­ nih pobud bi si želeli tudi v Zgodovinskem časopisu. Pogrešamo lastno didak­ tično glasilo, kjer bi učitelje sproti in ažurno seznanjali z novostmi n a področju šolske zgodovine in j im dajali oporo t e r orientacijo v današnjem t r e n u t k u . IZBOR OBJAVLJENIH GRADIV ZAVODA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ŠOLSTVO: Evalvacija programa življenja in dela osnovne šole, 1990 — Družboslovje v pro­ gramu življenja in dela osnovne šole in v srednjem izobraževanju, 1989 — Obvestila osnovnim šolam za delo v šolskem letu 1990/91, 1990 — Obvestila srednjim šolam za delo v triletnih in štiriletnih smereh izobraževanja v šolskem letu 1990/91, 1990 — Zgodovina, Katalog znanj za zaključni izpit v VIP družboslovno jezikovna dejavnost, 1990. Inštitut za novejšo zgodovino, YU-61000 Ljubljana, Trg osvoboditve 1 Od leta 1960 izdaja revijo Prispevki za zgodovino delavskega gibanja (PZDG), ki je doslej izšla v 25 letnikih (1964 ni izšla). Leta 1986 se je preimenovala v Prispevke za novejšo zgodovino. Revija objavlja razprave, članke, historično dokumentacijo, poročila o simpozijih, knjižna poročila in recenzije, različne bibliografije in tekočo bibliografijo sodelavcev in­ štituta. V prvih letih izhajanja je bila revija izrazito usmerjena v zgo­ dovino naprednega delavskega gibanja in NOB, vedno bolj pa je Smla krog svojega objavljanja tudi na širša področja slovenske zgodovine. Zdaj lahko rečemo, da je to revija za novejšo slovensko zgodovino. Uredništvo se trudi, da bi bila revija pestra, kvalitetna in sodobna. Prilagamo seznam še dostopnih letnikov, pri čemer opozarjamo, da sta letnika 1962 in 1973 že razprodana, nekaj letnikov pa je že skoraj razpro­ danih. Revijo lahko naročite pri založbi Partizanska knjiga, YU-ei0üü Ljubljana, Trg osvoboditve 13, kupite pa pri vseh slovenskih knjigarnah. PZDG 1960/1 PZDG 1978/79 PZDG 1960/2 PZDG 1980 PZDG 1961/1-2 PZDG 1981 PZDG 1963/1-2 PZDG 1982 PZDG 1965/1-2 PZDG 1983 PZDG 1966/1-2 PZDG 1984 PZDG 1967/1-2 PZDG 1985 PZDG 1968/69, 1-2 PNZ 1986 PZDG 1970/1-2 PNZ 1987 PZDG 1971/72 PNZ 1988 PZDG 1974 P N Z 1989/1 — Trideset let Inštituta PZDG 1975/76 za zgodovino delavskega giba- PZDG 1977 n J a - — Biobibliografije. PNZ 1989/2