Netopirji centralizma. Naši oblastniki vedno naglašajo, da so po TidoTdanski ustavi Srbi, Hrvati in Slovenci enakopravni Ł¦ ogromne svote ljudskega denarja se tudi razmečejo m. to, da bi se celemu svetu razglasila in predstavila popolna enakopravnost v državi SHS. To se dela sanio aa to, da bi svet začel misliti: pa kaj vendar hočejo potem ti Slovenci in Hrvati, zakaj so nezadovoljni? Enakopravnost na papirju in v življ«nju. Pisati, razglašati in pripovedovati je lahko, ne dfc se pa prikriti delo in življenje,. ki govori čisto resniro. Vedno dalje sega glas, da je enakopravnost po centralistični ustavi samo na papirju, ne pa v delu in ž!tljenju. Beograjski oblastniki polagajo glavno važnost ia brigo na vojsko in vojsko lahko vzamemo kot glavno merilo enakopravnosti. Od 300 generalov — to jih j« veliko več kot nekdaj v Avstriji — so danes vsi brez \zjfme sami Srbi. Do nedavno sta bila še en Hrvat in em Slovenec, pa so oba odstranili. Oficirjev imamo naxi 6000, od teh je bilo okrog 400 Slovencev in Hrvatov, pa so vcčino že izrinili iz vojske. — Glavni zbor zunanjih zastopnikov naše državc št^je nad 100 oseb. Med temi so samo tri Krvati, a še ti samo po rodu in ne po r»nšIjenju. Koliko se daje za gospodarske, prosvetne, dobrodelne in druge naprave pri nas, koliko pa za Srbijo, je itak dobro znano. V šolskih knjigah se v zgodovini o Srbih uči na 90 straneh, o Hrvatih in Slovencih pa samo na eni in še na tej se ¦vc-čkrat povdarja, da so Ibrvati in Slovenci pravzaprav Srbi. Slovenski iinancarji morajo vsak mesec delati poscbne pismone naloge v cirilici, v naših krajih se pa nasiavljajo Srbi, ki znajo sam» cirilico in povrh še \Vranglovci, ki ne obvladujejo našega državnega jezika. To je samo par primerov enakopravnosti v praksi ali v življenju, kakor jo izvaja bcograjski centralizem. Oblastniki se često svojega postopanja sami sramujejo in zato pristavljajo svojim naredbam, da so tajne \% da ne smejo priti med Ijtidstvo. Propadanje centralizma. Na temelju takih napak in krivic se ne more ot>di-žati ne centralizem in tudi ne vlada, ki ga drži in izvaja. Samoradikalna vlada se krha na vseh koncih i* krajih in na njeni stavbi zijajo globoke in nevarnc razpoke, pa naj se Pašič še toliko trudi, da bi jih pred svetom prikril. Kupil si je Turke in Nemcc in če h kupni ceni od časa do časa še toliko pridaja, vendar ne more računati na dovoljno oporo teh »zaveznikov«. — Pred kratkem je praznovala samoradikaLna vlada svojo obletnico in če je pri svoji knpoprodajni politiki delala tudi zaključek, je pač lahko videla, da so poleg državnih, za katere ima malo smisla, tudi njeni lastni interesi zelo ogroženi. Strankarske želje in koristi so vclevak radikaloai iti samim v vlado in odpahniti od sebe demokrate, ki s« prej z njimi složno zgradili in izA'ajali centralizem. — Čudno je že to, da je sedaj en del ccntralistov na vladi, drugi del pa v opoziciji. Iz tega se tudi vidi, da radikali in demokrati niso ustvarili centralizma iz vidika kakih državnih, temveč zgolj strankarskih korisli. Sprva radikali svojih centralističnih somišljenikov niso hoteli nazaj v viado, ker so se bali ža koristi svoje stranke, scdaj pa z njimi glede cenlralizma niso več istih nazorcv, ker se večina srbskih demokratov nagiblje vedno bolj avtonomističnemu naziranju. Pašii lahko k večjemu še čaka, da se zagrizeni centralist Prfbičevič s peščico svojih pristašev oddvoji o! drugih demokratov ter njemu pridruži. Od tega pa nc bo dovoljn« pomrK::, kar bi Pribičcvič nudil, bi niorali radikali drago plačevati in če bi Pribičevičcva skupina zahteval* za sebe važna mesta, bi nastal med zavistnimi radikaB tak brup. da bi ga še Pašič ne mogel porairili. Poskiisi z-a rešitov eenfralizuia in radikalne viade. Srčna žcija radikalov bi bi!a, da bi pridobili Juaoslovanski klub v svojo vladno zvezo. S tem bi si radi podaljšali življenje in še pred svetom bi se postavljali, iBako dobro so znali zadovoljiti Slovence. Po svojih lislih so natrosili že vse polno lažnjivih vesti, kako dobro napredujejo pogajanja s predstavniki Slovenije. — S tem mislijo zbegati slovensko javnost, ki se pa ne da, ker dobro pozna stališče svojih poslancev: sprememba nstave v atonomističnem smislu ali z drugimi besedami: z avtonoruijo takoj, brez nje pa nikdar! Tega pa Pašičevi radikali noeejo in za to so se oprijeli propadlih strank, ki niinajo načelnega stališča in so zrele za uniazane poiitične kupčije. V Sloˇeniji so radikali sklenili zvezo in pogodbe z več strankami naenkrat: z narodiiimi socialisti, s starimi liberalci ali takozvano »narodno-napre-duo stranko« iii s samostojnimi kmeti. To sc je izvršiio pod imenoru «naprednega bloka« ali zveze. Ta zveza naj bi slepila Slovence, da ne bi videli, kako si bočejo radikali ^otoni slovenskih samostojnih kmetov pridobiti srbsko zemIjoradnike. To naj bi izvedcl samostojni Pucelj. Pašič dobro pozna svoje ljudi in ve, kdo je zrel za umazano poliliko. Mesto «Julranjih Novosti«, ki so izhajali v Ljubijani kot glasilo prodanib iu kupljenih duš, ki so se dale vpisati v srbsko radikalno slranko, je začel z Novini letoni izbajati v Ljubljani v isti tiskarni in plačan z istim denarjem «Narodni Dnevnik« kot glasilo po radikalskem načrtu in namcnu združenib narodnih socialistov, liberalcev in samosiojnežev. Netopirji. Ta zveza široke slovenske javnosti, ki je žc davno obsodila vsc, ki se prodajajo, ter si poiskala svoje zastopnišlvo v SLS, prav nič ne razburja, silno je.o :u vznemirjenost pa povzroča pri demokratih okrog ijubljanskega «Julra« in mariborskega «Tabora«. Deniokrati hnenujejo svoje uskoke in pa samostojneže — «pilpogačice«. To je stari slovcnski izraz za netopirja, ki leta in lazi, kakor mu je volja in ni ne ptič ne miš. Nas sponiinja ta naprednjaški krcg na narodno prispodobico: če se črn piskcr iz čruega kotla norčuje — — Politika vseh «naprednjakov« v Sloveniji je čisto netopirska, ni ptič, ne miš. Slovenski demokrati se držijo zagrizenega centralista Pribičeviča ter skrbijo za to, tla se položaj. v demokratski stranki ne izčisti. Deniokrati ne igrajo odkrite igre. Radi bi se izjavili za odkrito borbo proti centralistični ustavi, pa se ne upajo. Puščajo samo možnost za spremembo ustave, ji ne nasprotujejo, toda odločnosti, potretne za trden opozicijonalni blok z jasnim načrtom, niso pokazali. Radi bi se oprijeli revizijonističnega programa, hkrati pa obdržali nepoboljšljivega centralista Pribičeviča, vsaj prečanski demokrati. To ni ne tič ne mia. Naj se kupuje in prodaja, naj -^bira «piipogačice« Pribičevič ali Pašič, centralizem kljub vscm naporon? za obstoj in rešitev propada, pa naj leta ali pa lazi okrog njega se toliko — nelopirjev.