VSEBINA : 1. Izvleček iz predloga družbenega plana za leto 1962 ■ 2. Pripombe krajevnih političnih aktivov na družbeni plan in proračun za leto 1962 3. Dr.Viktor Lorger - sedemdeset-letnik 4. Za lastnike televizijskih sprejemnikov 9« Domače vesti 6. Obvestla. / , VLOŽIJO NAPUicE ZA HITREJŠI NAPREDEK GOSPODARSTVA KOMUNE DAJMO S TEM OSNOVO RAZVOJU DRUŽBENIH SLUŽB! Leto 1961 je za nami. V nejm smo bili priča velikih kvalitet nih sprememb v našem gospodarstvu. Administrativni ukrepi pri vodenju gospodarstva, ki so bili v glavnem odpravljeni že- z uvedbo delavskega samoupravljanja so z novimi dopolnit-va i 'gospodarskega sistema v preteklem letu dokončno eliminirani . Kakor je prehod iz administrativnega gospodarjenja v letu 195? pomenil za proizvajalce težave - zn šli so se v bistve no drugačnem načinu upravljanja in proizvajanja - prav tako je bil prehod iz že ustanovljenega načina gospodarjenja, ki je vsebovali še ostanke administrativnega poseganja na novi način, nič manj tc-žaven. Dopolnitve gospodarskega sistema so namreč odpravile še zadnje neenakosti gl;..de pogojev gospodarjenja tako med podjetji, kot med gospodarskimi panogami. Ekonomski instrumenti postavljajo torej sleherni kolektiv pred enake možnosti, enake težave in enake dolžnosti. V bodoče bo torej razlika obstojala sam.o v večji ali manjši produktivnosti, iznajdljivosti pri plasiranju proizvodov in rentabilnosti, ki pa je posledica prvih dveh faktorjev. Odslej igra prvo vlogo ekonomski račun in trži',če, torej ne le kvantiteta, temveč kvalitete, merilo za to pa je dosežen finančni rezultat. Dopolnitve gospodarskega sistema pa pomeni o enem poglobljeno samoupravij nje. Delovnim kolektivom je odslej prepuščeno, da popolnoma samostojno odločajo o delitvi čistega do hodka in osebnih dohodkov. 0 njih samih, njihove pravilne delitve po delu, njihove produktivnosti, smoternosti v poslovanju, dobre organizacije poslovanja in pravilnega vključevanja v domačo in inozemsko menjavo je tore j odvisen njihov osebni in družbeni stgndart. Načelom delavskega upravljanja so se prilagodile tudi službi izven tistih, ki jih običajno imenujemo gospodarske, tako tudi v prosveti, zdravstvu in drugje je. pri upravljanju prišlo do kakovostnih sprememb. Te kvalitetne spremembe v gospodarskem sistemu so brez dvoma vplivale na Aost žene rezultate preteklega leta v naši komuni. Postavljeni plan za leto 1961 je bil v vseh panogah gospodarstva resvžen, to pa je brez dvoma realna osnova in temelj predvidevanj za tekoče leto. Družb.ni plan občine, ali bolje rečeno načrt dela občanov naše občine za leto 1962 predvideva nadaljnji porast materi- alne osnove, kar se bo odražalo v povečanju produktivnosti, iskanju materialnih rezerv, smoternen investiranju s posebnim po vdarkon nadaljnjega utrjevanja delavsko ne. in družbene -ga samoupravljanja. Plan predvideva poveČanje~DBP za 6,6% in narodnega dohodka za 9-,6% na p ram. letu 1961. Bes je, da narodni- dohodek na zaposlenega-v nekaterih podjetjih kot je , Ste loma visok, saj dosega skoraj 800.000. - din na zaposlenega, toda v sle-d silno nizke produktivnosti v kmetijstvu je narodni dohodek ns občana nizek, saj smo dosegli v letu 1961 komaj lob.000.- ain. Ta številka nora brez dvoma pove , da je potrebno da ob pomoči celotne naše skupnosti, predvsem še skupnosti komun vložimo maksimalne napore za cim hitrejši gospodarski razvoj. Poznano in res je, da je področje naše občine zaostalo, da nam je takega zapustila preteklost, da j. razvoj po vojni bil relativno zadovoljiv, toda napačno bi bilo, če ob pogojih, ki nam jih družba daje nebi naredili v naslednjih letih smelejšega koraka• Brez dvoma imamo v kmetijstvu veliko nnoznosti , poleg tega pa moramo razvijati poleg finaliza-cije kmetijske proizvodnje tudi druge dejavnosti. Res je, da objektivne možnosti, ki jih trenutno v komuni imamo niso take, da bi lahko zadovoljili vsa hotenja in želje občanov. Smatram, da je pozitvno, da so želje občanov po progresu velike, toda mnenja sem, da moramo v vsakem primeru trezno premisliti kaj je bolj snoterno, bolj ekonomsko in mislim da ob trezni demokratični obravnavi moramo povdariti, da je treba sredstva vložiti tam, kjer se nam ‘bodo najpre.1 vračala. Gotovo je ena silnica, ki nas sili k takemu gospodarjenju, ker^le na taksnacin bomo zagotovili večja sredstva zn razvoj družbeziih služb kot je šolstvo, zdravstvo, socialno varstvo in drugo. Prepričan^sem, da^jo postavljene naloge, če jih vzamemo kot svojo dolžnost možno realizirati. Demokratični komunalni sistem daje vsakemu občanu možnost, odnosno nalaga dolžnost da k takemu načrtovanju da svoja mnenja, da o ten enakopravno odloča in da za dosego teh ciljev tudi po svojih možnostih prispeva. Posebej naj povdarim, da je odgovornost vseh subjektivnih sil v komuni teh ciljev. Kakor je nujno sodelovanje vseh čini tel jev v komuni, prav tako je nujno tudi sodelovanje med komunami v okviru skupnosti komun. Gospodarska območja st . namreč ne ujemajo s politično teritorialnimi območji posameznih komun. Zaradi boljšega izkoriščanja gospodarske moči komune in torej možnosti vodenja smoterne jše politike na šir šem območju je potrebno, da se taka hotenja vsklajujejo na demokratični osnovi v okviru skupnosti komun, ter da se prevzame skupna skrb za razvoj nerazvitih področij. V grobem sem orisal naloge, ki jih je v komuni možno realizirati in če te pomenijo naraščanje standarta so pa gotovo edina pot k skupnemu cilju. Iz tega sledi, da Čakajo nalogo tudi vsakega' posameznega občana, ki je organski del komune. Vsi se moramo zavedati, da je naša osnovna dolžnost aktivna pomoč pri reševanju vseh problemov, ki ovirajo hitrejšo rast družbenega standarta in se zato moramo aktivno vključevati povsod, kjer je naša pomoč potrebna. Vsi naši pretekli in v tem kratkem pregledu orisani bodoči napori so in morajo tudi v bodoče služiti'bodisi posredno ali neposredno le blaginji delavnih ljudi, ki se naj odraža v višji .življenjski ravni. Zato vseh naših skupnih nalog ni jemati samo iz vidika njihovo neposrednosti, temveč iz gledišča njihove vsebine. Vsebina vseh nalog pa je, kot rečeno v težnji za zboljšanje življenjskih pogojev delovnih ljudi. Uresničevanj.: tega načela pa bodi vedno in povsod naša prvenstvena dolžnost. IZVLEČEK IZ OBČINSKEGA DRUŽBENEGA PLANA ZA LETO 1962 Izpopolnitve našega gospodarskega sistema, ki so bile uveljavljene v lanskem letu z namenom, da se okrepita materialna baza komunalnega sistema in družbeno samoupravljanje v komuni, so ugodno vplivale na nadaljnji razvoj našega gospodarstva, saj je bil plan za lansko leto po oceni prekoračen v vseh gospodarskih panogah, razen tega so se močno okrepili tudi skladi gospodarskih organizacij. Vse to je ugodno vplivalo na utrditev komunalnega sistema in daje močno osnovo za nadaljnji gospodarski razvoj. Pri sestavi predloga družbenega plana za leto 1962 smo upoštevali izpopolnitve gospodarskega sistema, petletni občinski perspektivni program, zvezni družbeni plan za lete 1962 in resolucije višjih politično-teritorialnih enot. Osnovne smernice, ki jih nakazuje naš družbeni plan so sledeče : 1. Hitreje se prilagoditi izpopolnitvam novega , ospodahskega : sistema, izpopolniti sistem nagrajevanja in preiti na taka merila, ki bodo delavca pravilno stimulirala in vplivala na dvig proizvodnosti in povečanja proizvodnje ter zagotovila sredstva za razširjeno reprodukcijo. 2. povečati obseg proizvodnje in storitev v vseh panogah z rekonstrukcijami in razširitvijo obstoječih in s odpiranjem novih obratov. 3. investicijska sredstva vlagati predvsem v nove obrate,vendar samo pod pogojem, da bodo investicije rentabilne. 4. ker se je združevanje v gospodarstvu pokazalo za pravilno in upravičeno je proučiti možnost združevanja še v trgovini in obrt . 5. v ne g o sp od a s ke dejavnosti vlagati sredstva, ki najprej pripomore e o k dvigu družbenega standarda. Glede na ugodne rezultate, ki smo jih v gospodarsbvu dosegli v zadnjih letih, računano, da bosta družbeni bruto proizvod iv narodni dohodek v letu 1962 v celotnem gospodarstvu porasla kot sledi. 196o DBF 5,523.o45 N D 2,683.o26 1961 6,217.772 3,245,240 1962 ind. 6,755.3oo 5,564.070 /v 000 din/ •1961 ' 1962' 196q ind.1961 116.8 lo8,6 120.9 lo9,S Pri tein pa more. o vedeti, da proizvodnja v družbenem sektorju hitreje raste kot v zasebnem sektorju, kar 'e razvidno iz naslednje tabele: ■ 1961 1962 196o 1961 1962 ind. T/6o indTFJSl IBP 2,629.o58 2,99o.51o 3,361.300 113,7 112,4 N D 1,223.457 . l,495.39o 1,724.270 122,2 115,3 Iz tega izhaja, da bo v letu 1962 znašal družbeni bruto proizvod na enega prebivalca 216.loodin, kar predstavlja povečanje za 7,6% nasorati letu 1961, ko je ta znašal 1 ;9* 89•-■din. V zadnjih letih je DBP na enega prebivalca občine občutno porasel, saj se bo v letu 1962 predvidoma povečal od 168.456.- din v letu l96o na 216.loo.- din. Narosni dohodek bo v letu 1962 znašal na enega prebivalca v občini 114.ol4.'- din in se bo torej povečal za 9,5% nasproti lo4.329.- din v letu 1961. V letu 196o je narodni oobodek na enega prebivalca znašal le 85»39o.- din in je torej v letu 1961 porasel za 22,2%. INVESTICIJE Po predvidevanjih bodo investicije v gospodar ;tih panogah v le tu 1962 znašale 72o .839 • 000. - din. S te tu _ nes':u pa je treba prišteti še znesek gospodarskih investicij v nego sp o -c.r-skih panogah, ki znaša 16L.450.000.- din tako, da znašajo a 'u. ne gospodarske investicije 889»289«000,- din. Od tega znašajo lastna sredstva gospodarskih organizacij 2 9*819•000. din, kar pomeni, na predstav ja lastna udeležba gospodarskih organizacij, okrog 25%. V industriji je nujno povečati kapacitete in izvesti rekonstrukcije , ki so nujno potrebne, tako da ne bo prihajalo do zastojev v proizvodnji. Steklarna bo zgradila dve novi talilni peči ter bo znašala celotna vrednost po predvidevanjih 367 milijonov din. V kmetijsrvu je povečati ribezove nasade in dokončati obnovo že začetih sadovnjakov v Rogatcu, Skrbniku,in Knežcu. Zgraditi je nekatere hleve za živino in svinje ter ustanoviti o-brat sadne predelave. Razen tega je potrebno nabaviti nekatere kmetijske stroje in priključke za traktorje. Nekaj sredstev pa bo uporabljeno za nakup zemljišč ker računamo, da bo družbeni sektor povečal svoje površine za cca.9o ha. Skupne investicije v kmetijstvu bodo predvidoma znašale IG?•5oo.ooo. din. V gozdarstvu je vlagati sredstva za gozdno gojitvena dela in gradnjo ceste v Ločnici ter redno vzdrževanje gozdnih komunikacij . Stolpne investicije bodo predvidoma znašale 3»600000. din. V gradbeništvu je nujno preiti is ročnega na strojno delo in dela čim bolj mehanizirati. ¥ ta namen bo vloženih okoli 3» 5oo .ooo-.- din.. V tir, ovini je predvsem vlagati sredstva za obnovo trgovskih lokalov in nabavo opreme, docim je razpoložljiva sredstva občinskega investicijskega sklada usmeriti v ureditev samostirež nih trgovin v Šmarju in Rogatcu. Celotne investicije bi znale okoli 4-o,ooo.ooo.- din. V gostinstvu je usmeriti sredstva v modernizacijo obstoječih obratov in nabavo nove opreme. Predvsem je treb, usmeriti sredstva za usposobitev gostišča v Podplatu. Celotne investicije v gostinstvu oodo znašale predvidoma 31»000.000.- din. V obrti je prvenstveno vlagati sredstva za odpiranje novih obratov, za ureditev obstoječih obratov in nabavo nujno potrebne strojne opreme. Z občinskimi sredstvi je omogočiti rekonstrukcijo "Ključavničarstva" in prispevati Avtomehanični delavnici sredstva za poizkusno proizvodnjo drsnih ležajev, ost la sredstva pa usmeriti v nove obrate, ki so predvideni za območje naše občine in omogočiti obratovanje vsaj enega od obratov, ki bo sposoben najrentabilne je poslovati. Investicije v obrti bodo znašale okoli 86.000.000.- din. V negospodarskih panogah je predvidena modernizacija ceste Celje-Rogaška Slatina, za katero bo predvidoma uporabljeno loo milijonov din iz republiških sredstev z- odsek ceste, ki teče po teritoriju n- še občine. Steklarska šole. v Rogaški Slatini ima namen zgraditi novo talilno peč z ustreznimi objekti in bo ta investicija znašala 22,5oo.ooo.- din. Zdravilišče Rogaška Slatina bo vložila za investicije 62 milijonov din lastnih sredstev za izdelavo načrtov za novo zdraviliško zgradbo in za nabavo opreme za gostinsko objekte. Iz tega izhaja, da se te investicije sicer nanašajo na -.egos podarske dejavnosti, vendar i obrazložitve izhaja, da so te investicije dejansko gospodarske investicije, Negospodarske investicije bodo v letu 1962 predvidoma unašale 293 /9?o •ooodin in bodo uporabljene v naslednjih negospodarskih dejavnostih: Stanovanjska izgradnja Ceste Vodovodi Kanalizacije Urejanje parkov Javna razsvetljava Elektriiikacija Ostalo šolstvo Zdravstvo Telesna vzgoja Državna uprava Skupaj 133.602.000, - 15.076.000. - 9.800.000. - 5.500.000. - 4.000. 000.- 3.500.000. -19J ooo.ooo, - i) 1 Q Q • OOO • ** 30.000. 000.- 46.000. 000.- 1.200.000. -_25,ooo.ooo.- 293.976.000. - Za stanovanjsko iz, nadnjo bo iz občinskega stanovanj5 vega sklada na'razpolago 75,5oo.ooo.- din, ost-la sredstva pa pri spevaj o gospodarske organizacije, zavodi in državljani. Pred videna je izgradnja večje stanovanjske stavbe v Rogaški Sla cini, pri kateri bodo nastopale gospodarske orgviizacvje,zavodi in občina kot skupni investitorji in izgradnja 8 stanove .1 j ske ga bloka pri katerem nastopajo kot investitorji sodišče, KZ Šmarje in Elektro Celje. Glede na nizka sredstva za ceste v te letu ne o' o; če gra dTti nobene nove ceste.’ Vsa' sredstva sodo uporab] jena z v-zdrževanje cest IV.reda, pri katerih imajo prednost naslednje ceste : 1. Rogaška Slatina - Stojno selo - Tlake 2. Mestinje - Lemberg - Pečica 3. Spodnje Mestinje - Zibika 4. Lemberg - Slad a gora 5. Podčetrtek - Olimje 6. Cokle - Vinski vrh 7» Cesta Gabernik 8. Takalee - Stari Col 9« Sladka gora - Polžanska gorca 1o.Šmarje - Ješovec V znesku, ki jc predviden za ceste, jo predvidena tudi dotacija krajevnim, odborom v skupnem znesku. 3»ooo.ooo.- d in. Pri razdelitvi teh sredstev je upoštevati delo posameznega krajevnega odbora v preteklem letu ter dati večja sredstva tistim ICO, ki so v lanskem letu prispevali večjo lastno udeležbo. Upoštevati je dograditev ceste k šoli Dobovec. Izgradnja vodovodov bo predvidoma znašala 9 J oo.ooo,- din, od teč a bo prispevala občina 9,Joo.ooo.- vin za sledeče vodovode : 1. raziskav: z. vodovod v Rogatcu 2. vodovod v Mestinju 3. vodovod v Podčetrtku 4. vodovod za šolo v Lembergu 6. r- zoiritiev vodovoda v Kozjem č. vodovod za solo Olimje 7. dograditev voaovoda v Podplatu 3. začete'0 r a cin j c v o d o v o da v Podsredi 1,000.000,- 1.000. 000.-3-00.000,-2oo.000.~ >00.000.-2po.000.-2 o.000.- 1.000. 000 Za izgradnjo vodovoda v Mestinju bo prispevalo ZTP in LIP Mestinje 3,5oo.000.- din, 1,500.000.- din pv državi pari.Prav t..,ko bodo za vod -vod v Podsredi prispevali dr s vi j a 'i okoli poo.ooo.- din. V tem Letu nameravano zgraditi kanalizacijo v Rogatcu, z. :-tero"bo prispevala občina” l75oo*000'din' 1' 1 državljani okoli 1,000.000.- din ter kanalizacijo v novem naselju v bnar-ju, z., k bero bo prispevala občina 1,000.000.- din, prav tako pa tudi državi ani 2,000.000.- din. Tako ov za kanalizacijo 3‘cupno vloženih. 5,5oo.ooo.- din. Za elektrifikacijo bo vloženih 2o,000.000.- din. 3 toni srecLštvi bo' dokončana elektrifikacija Osredka in Gorjan ter bo občina v ta namen, prispevala 2,loo.ooodin. Nadalje je predvidena elektrifikacija Tlak in Strmca v vrednosti okoli 5.000. 000.- din, od katerih bodo prebivalci • prispevali cca. 4.000. 000.- din, občina pa 1,000.000.- din. Ostale sredstva so sredstvo Elektro Celje ter bo z njimi izvršena rekonstruk cija omrežje in. dokončan.- dela na trafoposbaji v Podplatu. V Rogaški Slatini bo dograjena javna razsvetljava, za katero prispeva Elektro Celje 3,000.000.- din, s. razširitev javne razsvetljave v Šmarju pa 4oo.ooo.- din. Elektrificirano-bo naselje Pecelj, ki dobi prispevek 300.000.- din, naselju Pristavca 2oo.000.- din in dokončanje elektrifikacije v Tekačevem 2oo.6oo.- din. Toda ostalo ju med drugim predvideno 500.000.- din za n L\.vo kinoprojektorja z. Bistrico ob .lotili. Predvidevamo, da bo v tiču letu -ograjena šola v Lesičnem,za katero bo potrebnih 30,000.000.- din. Dr g ih investicij za šolstvo v te.i. letu zaredi pomanjkanja sredstev ne predvideva mo, V zdravstvu 'predvidevamo dograditev zdravstvenega doma v Šmarju in nabavo opreme v skupni vrednosti 46,ooo.ooo.- din, z . kar bodo zadostovalo sredstva zavoda za socialno zave rov::, nje i lastna sredsuva zdravstvenega doma. V telesni vzgoji računamo -z dograditvijo športnega kopališča v Šmarju in '.opravilom kopališča v Kozjem, za kar bo potrebno 1,2uo,ooo-•- din. Poveoaaa osebra potrošnja, bo v prvi vrsti .odvisno od dviga proizvodnesti 3. povečanja proizvodnje, c.očim bo v javnih službah odvisna od povečanja plač, Predvidevamo, da bodo o-sebni dohodki v gospodarstvu v tem letu porasli za l'o% v javnih službah pa za 15%. Osebna potrošnja kmečkega prebivalstva pa bo odvisna od povečane proizvodnje, na katero bo vpli valo proizvodno sode1cvanjo, večja uporaba umetnih gnojil ter drugih sredstev in ukrepov, ki bodo pripomogli k poveČar.ju proizvodnje. Glede n. predvidene rekonstrukcije v gospodarstvu in nekatere razširitve obstoječih kapacitet, predvidevamo povečanje števila zaposlenih za 5-,6%. - ' INDUSTRIJA V industriji predvidevamo povečanje DBF za 8,1% ta'-o, do. bo le-ta zn.šal leta 1962 din 1,2oo.ooo.ooo.- din nasproti l,llo.ooo.ooo din v letu 1961. Narodni dohodek bo predvidoma nar as tel za 11,2% in bo znašal f. 5o.ooo.ooo.- din nasproti 746,500.000.- v letu 1961. Treba j. -pripomniti, da se ti podatki nanašajo le na Steklarno v Rogaški Slatini, kajti LIP Mestinje in Kozjarka v Kozjem prikazujeta v družbenem planu občine, v katerih imata mitični n.'d let ji svoj sedež. Razlog, da ne predvidevano tako nočnega porasta v industriji kakor je bil dosežen v preteklih letih je remont talilne peči, zaradi katerega bo nastal izpad proizvodnje. Steklarna ima zelo ugoden položaj na tržišču saj izvaža 7v?l% svoje ce lotne proizvodnje, l-rav to je narekovalo povečanje kapacitet i .. tako je v tem letu predvidena gradnja dveh novih talilnih peči. Vzporedno s tem pa bodo izvršene nujno potrebne rekonstrukcije, tako, da ne no prišlo do zastojev v posameznih o-bratih. Predvidena je tudi rekonstrukcija obrata v Mestinju in izgradnja nove hale ter uvedba takih strojev na katerih bo mož no izdelova*’i vse vrste pohištva. Predvideva se, da bo pro- izvodnja šolskega pohištva v letu 1962 porasla za 11,3%* V obratu "Metka" Kozje so prostori zastareli, zato :je nujno pocrebno zgraditi novi objekt v katerega bodo prestavljeni delovni prostori, doČim bo sedanja stavba koristno služila za skladišče in draLe potrebe. KMETIJSTVO V kmetijstvu kot najvažne jsši panogi v naši občini predvidevamo porast DBF za 6,1% tako, da bo le-ta predvidoma znašal 3,872.000.000.- din nasproti 3,65o«4oo.ooodin v letu 1961. Narodni dohodek bo predvidoma narastel za 6,5% in bo znašal 1,969.o6o.000din nasproti 1,867«555*000.- din v letu 1961. Pri tem pa moramo upoštevati, da bo proizvodnja v družbenem sektorju, kjer so predvideni vsi agrotehnični in drugi ukrepi, ki vplivajo na povečano proizvodnjo, hitreje ras tla kot v zasebnem sektorju, saj ugotavljamo, da se bo DBF v družbenem sektorju povečal za 11,3%, v zasebnem sektorju pa le za 4,9%, narodni dohodek bo porastel v družbenem sektorju za 15,3%> v zasebnem, pa samo za 15%. a/ Družbeni sektor kmetijstva Organizacijske spremembe, ki so bile izvedene v kmetijskih zadrugah, bodo v bodoče zelo Ugodno vplivale na nadaljnji raz voj kmetijstva, ker bo mogoče voditi enotno kmetijsko politiko, strokovni kader bo lahko bolje izkoriščen, zmanjšali se bodo upravni stroški, za specializacijo obratov in opravil so podane večje možnosti, ustvarjena lastna sredstva bo možno sraoterneje razporejati, predvsem pa je važna enotna politika vključevanja kmetijskih zemljišč v družbeni sektor, ki bo omogočena v eni močni kmetijski organizaciji. Temu vprašanju bo morala nova KZ posvetiti vso pozornost. Delež kmetijske proizvodnje družbenega sektorja_ v celotnem dohodku kmetijstva znaša 4,1%, docim bo v letu 1962 predvidoma znašal 4,8%. V letu 1962 se bo kmetijska proizvodnja povečala nasproti le tu 1961, računana po cenah za leta 1959 za 29,7% in bo znašala 73,5o9«oqodin nasproti 56,337•000.- din v letu 1961. b/ Zasebni sektor kmetijstva V zasebnem sektorju kmetijstva je predvsem posvetiti pozornost izvajanju agrotehničnih ukrepov in gojenju tistih kultur za katere obstojajo najboljši talni in geografski pogoji. Z zgoraj navedenimi ukrepi bomo dosegli pri, pšenici 3o mfcc/ ha, pri ječmenu 2o mtc/ha, pri ovsu 15 mtc/ha in pri koruzi 29 mtc/ha. Gojiti je predvsem visokorodne vrste pšenice, pri koruzi pa se čim "bolj usmeriti v hibridne sorte , katere dosegajo višje pridelke, Od vrtnin je za naše območj-e najvažnejše gojenje črnega ri Fe za", ki je v lanskem letu dosegel ha donos 11,7 mtc, dočim računamo, da bomo v tem letu dosegli ha donos 14- mtc. Ker dosega črni ribez ugodno ceno na tržišču in ker so podani vsi talni in klimatski poboji za gojenje te rastlin , je nujno povečati površine z nasadi črnega ribeza. : •: Ker je živinoreja najvažnejša panoga našega kmetijstva, je važno za naše razmere gojenje krmnih rastlin in travništvo. V tem letu moramo povečati površine poH deteljami in z agrotehničnimi ukrepi povečati pridelke deteljišČ in travnikov. Predvidevamo, da bodo znašali ha donosi kot sledi: črna detelja luce na druge detelje travniki pašniki sadovnjaki 63 mtc/ha 7o mtc/ha 55 mtc/ha 36 mtc/ha 15 mtc/ha 28 mtc/ha V vinogradništvu je znižati površine pod hibridi in obnoviti v ino'7 r aae v tistih kraj ih kjer so za to ugodni pogoji i:i je z rajonizacijo predvideno, da bodo vinogradi še nadalje ostali. V sadjarstvu kot eni najvažnejših panog našega kmetijstva je preiti .k 'obnovi sadovnjakov in gojenju nizkodebelnih vrst.V. sadjarstvu je v celoti Luvesti intenzivni način gojenja, red no škropljenje in Čiščenje sadnega drevja. Na ta način bo možno izboljšati kvaliteto sadja in povečati pridelke. Pove ani pridelki Travni ov in krmnih rastlin bodo ugodno vplivali na razvoj živinoreje, ki j najvažnejša kmetijska panoga, saj zavzema načE' 5b% vrednosti celotne kmetijske pro izvotinje. Z izboljšanjem pasme pri govedu bo mogoče doseči težjo živino, kvalitetnejše meso in večjo ter kvalitetnejšo proizvodnjo mleka. Predvidevamo povečanje pogodbenega pitanja, ki je važno za yovedorejo in prašičjerejo ter^bo predvidoma narastlo na 731 ton pri govedu in pri prašičih na 849 ton. Pozitivna je ugotovitev, da so KZ v pre teklem letu od kupile manj komadov živine in prašičev v večji beži kot prej š ja leta To pomeni, da se prodaje težja živina. V tem letu ho dokončana melioracija Imenskega polja, pričelo pa se bo z deli n- regulaciji Me.stinjščice ii melioraciji ob njej, za kar bo predvidoma uporabljenih že v tem letu o- koli 25 milijonov din. GOZDARSTVO V gozoarstvu je potrebno paziti na to, da se en j ne bo večja kot je letni prirastek tako, da bomo postopoma dosegli povprečne z-loge lesa, ki znašajo sedaj komaj 9y+ mj/ha, kar predstavlja približno 1/3 normalnih zalog. V gozdno gojitvena dela in - gozdne kotunikaci je bo predvidoma v letu 1962 vloženo 4,443.ooo.- din GRADBENIŠTVO V gradbeništvu predvidevamo v letu lc)62 povečanje DBF za 23,2% tak , da bo znašal 5°5?000.000.- din nasproti letu 1961, ki je znašal 41o.000.000din. Narodni ■ .obodek bo predvidoma porastel za .26,9% in bo znašal 248.900.000.- din nasproti 196.14o.ooo.- din v letu 19tl. Za investicijske naložb bo vloženih cca 3,600.000.- din za nabavo opreme in strojev kur o vplivalo na pocenitev uradbenih itroš ov. Izpopolniti je sistem nagrajevanja z merili, ki -bodo delavca pravilno stimulirala in vplivala na znižanje gradbenih stroškov, večjo proizvodnost in omejil razsip materiala. TRGOVINA V trgovini bomo v letu 1962 predvidoma dosegli celotni promet v višini 1,358.000.000.- din, kar predstvalja povečanje za 11,1/u nasproti letu 1961, ko je ta znašal 1,22o.000.000.-ain. Družbeni bruto proizvod bo predvidoma znašal 21oSooooo. d in ia predstval,ju povečanje za 14,2% nasproti lanskemu letu, ko jo znašal 184,3oo.000.- din. Narodni dohode1 bo porastel za 14,3/9 nasproti leti 1 ,'61, ko je znašal 143,92o.ooo.-din ter bo v te s letu znašal i64,53o.ooo.- din. V trgovini je razširiti asortiment blaga, izboljšati p estrež bo in najti take oblike nagrajevanja, ki bodo delavca pravilno stimulirala, vplivala na dvig storilnosti in povečanje sredstev za razširjeno reprodukcijo. GOoTINdTVO IN TU 1ZEM Z reorganizacijo v ostinske mreže računamo, ds bo znašal DBF v gostinstvu 3725600.000.- din, kar predstvalja povečanje za lo ,4/o nasproti lanskemu letu, ko je znašal 337,600.000. - dim Narodni dohodek bo predvidoma poraste 1 na 12o,13o.ooo.-din, kar predstavlja povečanje za 13n3% nasproti lo,76oooo,-din v lanskem letu. Z reorganizacijo v gostinstvu je omogočeno smoternejše izkoriščanje gostinskih kapacitet, ker bo ugodno^vplivalo na zmanjšanje režijskih stroškov. Nujno je izboljšati organizacijo dela v gostinstvu in izpopolniti sistem nagrajevanja tako, da bo delavec pravilno stimuliran in bo vse to vplivalo na dvig storilnosti, večja sredstva za razširjeno reprodukcijo in solidnejšo postrežbo gosta. Nujno je rešiti vprašanje družbene prehrane v Rogaški Slatini, katero bo možno urediti samo z razumevanjem zainteresiranih gospodarskih organizacij in to le takrat, če bodo gos podarske organizacije pripravljene nastopati kot soustanovitelji in družbeno prehrano sofinansirati. OBRT IN KOMUNALA V obrti in komunali predvidevamo poveč nje DBF od $21.oloooo din v letu 19bl na 375>2oo.ooo.- din, kar predstvalja povečanje za 16,9%. Narodni dohodek bo porastel na 116,55o.ooo,-din, kar predstavlja povečanje za 19,7% nasproti letu 1961 ko 'je znašal 97>375*ooo.- din. V panogi obrti je nujno proučiti vprašanje vzdrževanja manjših podjetij in preiti bodisi na organiziranje obrtnih centrov ali pa na združevanje sorodnih in podobnih obrtnih strok. Nuno je izboljšati organizacijo dela in s pravilnim nagrajevanjem stimulirati zaposlene, kar bo vplivalo nza povečanje produktivnosti, zbolj sanje kvalitete uslug in obrtnih izdelkov ter pripomoglo k zagotovitvi sredstev za razpirjeno reprodukcijo. 'E DOHODKI " I. • del - skupni dohodki II. del - nedeljivi dohodki III. del - dohodki uradov in u. lanov IV. del - o.fc-ii dohpeki V. del - dot olje VI. del - prenesena sredstva Skupaj dohodki lian,j lo'/o blok:da / v ooo din/ din 311.bdo.- " 126.300.- !1 w " 2.000.- 11 lo.ooo,- _ "__3_o.36k._- din 460.994.-" .?5.. op^o_.::_ Skupa^ dohodki jdo__obcinskeor • i5_^53»994^- ' IZDATKI. L-) V '. Prosveta in kultura brez sredstev sklada din 152.930.- Socialna in zdravstvena zaščita M 63-000,- Državna uprava tf 116.680.- Komunala n 22,250.- Dotacije negospodarske investicije in obr. ti 38.850.- po posojilih it 25.000.- Proračunska rezerva M 35.264.'- dln_5:55a22*.-- Skupni plan izdatkov OBČINONI INVESTICIJSKI 3 JAD V Neizkoriščena sredstva it preteklega leta Sprostitev omejitve in rezerve Prispevki iz dohodkov po zaključnem računu za elto 1961 Namenska sredstva za gostinstvo Skupaj Predideni dodatek v letu 1962 Skupna sredstva sklada Blokirani dodatek loo% Razpoložljiva sredstva Neizkoriščene transe Obvezna rezerva /15// Neto razpoložljiva sredstva za razdelitev od toga: namenska sredstva 65/ za osnovna sredstva 55/v za obratna sredstva CESTNI 3KLAD Sproščena sredstva iz preteklega leta Obvezna rezerva /15%/ Ostane za koriščenje Angažirana sredstva čista razpoložljiva sredstva STANOVANJSKI SKLAD 1962 A. DOHODKI Sproščena rezerva iz leta 1961 Prosta sredstva iz prejšnjega leta Stanov.prispevek GO v 1. 1961 Prispevek prorač.ustanov in oj?ganizacij Amortiz . stanov . zgradb SLI-' Ostali prispevki Obresti od posojil v koriščenju Obr.od noso j.v odpl.po dosp. obve zn. LETU 1962 / v ooo din/ 22.757.- 26.9o4.- 9.000.- C.000.- 66•641.- 55.075. -lol.?14.~ 55.075. -66.641.- 7.9o9.-6.846.-49*68. .- 9.125.- 26.495.-14.266 . - 7-942.-1.191.-6.751.-4.4 o o • — 2.551.- /v 000 din/ lo.95o.- 13.919-- 56.900.- 19.43o.- 4.000. - 3.000. -500.- • 4.2oo>. - Dohodki od prodaje zgradb 5oo; Del zakupnine po. Ortkli dohodki /hišnina/ 6.000. Anuit e t e 25. 96 o. Skup. j dohodki 125»4-2'd. B. IZDATKI Obvezna rezerva 15% /od zneska 95*4*39/ 14-.516. Z5 an^ažir .na sredstva 26.957• Prisp.republ.inves tic.skladu Id 19* Članarina - posl. teina.sodelovanje 600. Bežijo *.i stroški sklada 3oo. -Provizija ba ..ki 3.700. Anuitete i..-. obresti rep.stan.skladu 235• Odškodnina z » nacionalizacije _ P.5oo« Sicupaj izdatki 5o.;f-2y. OBOAHI PREDLAGAJO... Družbeni plan bi bil slabo utemeljen, če ne bi o njem razpravljali občani v vseh krajih. Občani naj dobro poznajo vse, od česar je družbeni plan pogojen ter na osnovi stvarnih pogojev predlagajo, kar je potrebno napraviti. Ob vsem tem pa je potrebno upoštevati tudi tiste skrite sile , ki počivajo v posameznih krajih in jih je z dobro voljo vseh lahko sprostiti. To se marsikje pokaže v pripravljenosti za pro stovoljno delo, v odločitvi za krajevni samoprispevek in dobri organizaciji. V teh so krajevne organizacije SZDL povsod v šmarski občini razpravljale o predlogu družbenega plana. Ljudje so nakazovali celo vrsto potreb, želja, ki pa jih bodo .uresničili lahko samo toliko, kolikor je v danih pogojih ,mogoče,če bodo znali sprostiti vse sile. V KOSTRIVNICI so najbolj prizadeto obravnavali vprašanje o gradnji novih učilnic. Tam bodo morali pričeti s tretjo izme no pouka, "če ne bo dograjena vsaj ena nova učilnica. Pripra viti pa- bi bilo potrebno tudi učiteljska stanovanja. Odločili so se za samoprispevek in s tem pokazali odločno pripravljenost za rešitev težkega problema. V DOBOVCU pri Rogatcu bi radi zgradili cesto do šole , uredili mrtvašnico in dogradili stanovanjc- za učitelje. Pod jetje "Kambrus", ki je prenehalo obratovati, je nu- ilo n o.rim ljudem zaposlitev. Zdaj bi potrebovali kakšen nov obrat, dc bi se lahko zaposlili. V PODSREDI so menili, da bi osnovali opekarsko ponjetje. V kraju je dovolj primernih in kvalitetnih surovin. S skupnimi močmi nameravajo -poraviti šolsko ograjo. Opozorili pa so tudi na grad, ki ga je čas že občutno oglodal in ge bi bilo potrebno popraviti, de. ne bi bili ogroženi prebivalci, ki stanujejo v njem. Seveda bi se moralo za to pobrigati gozdno gospodarstvo, ki z gradom upravlja. V KOZJEM je šolska stavba močno obrabljena. Potrebovali bi okrog 2,5oo.ooo.- din sredstev za popravilo. Uprava trgovske ga podjetja se je izselila in prav bi bilo, ce bi tiste prostore dobile družbene organizacije, da bi si tam lahko prijetno uredile klubske prostore in pisarno. V SOPOTAH še pet hiš nima elektrike. IIa sestanki :rajevnega odbora SZDL v Podčetrtku so razpravljali o tem. Radi pa bi zgradili tudi vodovod, pa jim lani niso odobrili predvidene lokacije. Močno se zavzemajo za javno razsvetljavo, ki bi bila zares potrebna. Cesta skoti naselja je zelo neurejena, u-redili so si klubsko sobo, vendar ŠG.nim.jo dovolj stolov. V Olimju so pred dnevi zaceli graditi v 'dodod., pri čemer izdatno potile ga GG Celje. Prav tako nadaljujejo z gradnjo ceste preko Slivja. V MESTINJU so lansko leto požrtvovalno popravljali ceste, za kar so prispevali okrog 2ooo delovnih ur in 18» voženj prostovoljno. Letos pa bi radi popravili ceste v Krtinec in Fijevce. Predvidevajo pa še vodovod. V BISTRICI OB SOTLI želijo urediti telovadno igrišče. Fred lagali so tudi, da bi preimenovali kraj ponovno na tradicionalni Šempeter. Uredili bi še gasilski dom,' z kar nameravajo občani prispevati potreben les. Na odmaknjenem VIN SKEM VRHU so potrebne prvenstvenoccestc. Predlagajo, da bi letos popravili ceste v Babni gori in Gro bcleah. V BUČAH so predlagali elektrifikacijo naselja Pecelj in. nuj no popravilo ceste Zece-Ortence. Pri Blatniku v Ort c-nc ah je zemeljski plaz v trgal precejšen del ceste , tako da je v nevarnosti tudi Blatnikova hiša. V POLJU OB SOTLI skoraj vsako leto doživljajo kmetovalci občutno škodo zaradi poplav. Predlagali so, da bi stopnjo 25% ki jo zdaj obračunavajo od površin c lotnega gospodarstva, obračunavali samo od površin ob Sotli in Buči, ki so bile po poplavah neposredno prizadete. Predlagali so samoprispevek- za gradnjo vodovoda, ki bi ga potrebovali v šoli. V LESIČNEM bi potrebovali sredstva za popravilo cc-st na PIL š banju, Polani in Penkovem selu. V poleni bi morali zgraditi traiopostc.jo. Dograditi bi bilo potrebno osnovno šolo, za kar je že skrajni čas. V ROGAŠKI SLATINI jc že dolgo odprto vprašanje za gradnjo nove pekarne. Ta bi bila v tem kraju nedvomno zelo potrebna. Prav taco je potrebno zgraditi novo šolo. Stavba v Trži cu jc neprimerna, razpada, da so morali strope'v učilnicah podpreti z močnimi varnostnimi oporniki. Dobro je potrebno pro misliti, kako se bodo lotili gradnje', ker ni dovolj sredstev na razpolago. Obravnavali so še vpraša : ju družbene prehrane in stanovanjskih prostorov. Zadružni način stanovati jake grad nje bi bil verjotno^najbolj učinkovat. Predlagali so tudi, da se podčrta v družbenem planu vzdrževanje cesto Tržišče -Brestovec. Veliko je potreb, veliko želja. Družbeni plon po naj bo odraz zmogljivosti, ki so v občini. Brez gospodarske osnove, brez zavestnega sodelovanja občanov ga ne bi mogli ureeničev vati. Zbori volilcev v šmarski občini bodo potekali po naslednjem razporedu: 1. Buče dne 4.. .5.1962 ' ob 7,3o uri •v ...osnovni šoli 2. Kozje dne 4. 3.1962 ob 7,3o uri v kinodvorani 5. Lesično dne 4. 3.1962 ob 7,3o uri v osnovni Šoli 4. Zagorje dne 4. 3-1962 ob 11 uri v osnovni šoli 5. Podsreda dne 4. 3-1962 ob 7,3o uri v osnovni šoli 6. Bistrica o/Sdne 4. 3.1962 ob 7,3o uri v osnovni šoli 7. Polje o/S dne 4. 3.1962 ob 7,3o uri v dvorani G. Olimje dne 4. 3.1962 ob 8 uri v osnovni šoli 9. Viršcan j dne 4. 3.1962 ob 16 uri v osnovni šoli lo. Podčetrtek v ne 8. 3.1962 ob 17 uri v dvorani 11. Mestinje dne 8. 3.1962 ob 15 uri v gasilskem domu 12. Rog. Sl. .dne 9. 3-1962 ob 19 uri v hotel Pošta 13. Ratanska v. d-^e 9. 3.1962 ob 19 uri v hotel Sonce 14. Rogatec dne 27-2.1962 ob 17 uri v gostišče Pošta 13. Pristava ene 11.3.1962 ob 9 uri v prosv.dvorani 16. Zibika dne 11.3.1962 ob 8 uri v osnovni šoli 17. Kristanvrh dne 11.3*1962 ob 8 uri v osnovni šol i 18. Sladka gora dne 11.3.1962 ob 8 uri v osnovni šoli 19. Kostr vnica ne 11.3.1962 ob 8 uri v osnovni šoli 2o. Tržišče dne 11.3-1962 ob 8 uri v osnovni šoli 21. Stojno selo dne 11.3-1962 ob 8 uri v osnovni šoli 22. Bobovec dne 11.3.1962 ob 15 uri v osnovni šoli 23- Šmarje p/J dne 11.3.1962 ob 8 uri v dvorani KUD 24. Šentvid dne 11.3.1962 ob 8 uri v osnovni šoli 25- Vinski vrh dne 11.3-1962 ob 8 uri v osnovni šoli 26. Cerovec dne 11.3.1962 ob 15 uri pritov.Cernosa 27. Brestovec dne 11.3.1962 ob 15 uri pri tov,Bratuša 28. Donačka gi dne 11.3.1962 ob 15 uri v osnovni šoli Ge bodo kakšne spremembo, bo to Občinski ljudski odbor pravočasno sporočil. Občani, na zborih je mesto, kjer povejte svoje želje, kjer sodelijte zavestno, dr bo družbeni plan za leto 1§62 resnično odraz gospodarskega in družbenega življenja v občini. Dr.VIKTOR LORGER - 3EDEM)E3ETl Tj LK Pred kratki1, j s praznoval se de rade se u letnic o dr. Viktor Lorger, zdravnik v Snarju T>ri Jelšah. Kdo ga ne pozna? Znan ni samo v obširni šmarski občini, poznajo ga tudi in visoko ce ni jo ljudje iz Hrv at sitega -Zagorja in drugih oddaljenih krajev . Ko boste brali tale članek, se boste norda začudili: Kaj - sedemdesetletnik? Kdo bi to verjel, saj kodi po n. šem hri' ovitem svetu hitro;in vzravnan, kot je hodil pred 36. leti, ko jc začel zdravniško prakso v Šmarju pri Jelšah. Zibelka nu je tekla v Šmarju, kjer je tu< i obiskoval o inovno šolo. mladost mu li bila posuta s cvetjem. Mati-vdova je z veliko t žavo i \ bridkim samozatajovanjem morala skrbeti za 5 nepreskrbljenih otrok. Ze v rani mladosti je naš slavljence spoznal težko življenje m lega človeka, česar ni pozneje nikoli pozabil. Gimnazijo je z naj epšim uspehom, do.končal v Celju. V teh letih so mu bile inšbrulccijc in študij edino razvedrilo. Po maturi se jc vpisal na meuicino v Gradcu. izbruh prve svetvne vojno mu jc prekinil študij edicine. Poki ic-an jv il k vojakom i še dec. 1941 prišelvv rus :o ujetništvo. best let ujetništva mu je ril:., visoka življenjska šola, i. mladeg študenta medicine j- •postal zre 1 mož, poln izkušenj. Prehodil je vso prostrano Rusijo - vse tj: do Vladivostoka , kamor so ga kot medicinča poslali zadnje leto u-jetnišfcva. V Rudiji jc- dočakal tudi veliko oktob rsko revolucijo. V domovino se je vrnil preko Koreje, Šanghaja, Singapur a in Sueza. Po vrnitvi iz ujetništva je z vztrajnim in pospešenim delom končal študij medicine v najkrajšem možnem roku s promocijo 1„ta 1922. na univerzi v Gradcu. Po dveletni. službi kot sekundarij v mariborski bolnici, se je za stalno naselil v rojstnem kraju v Šmarju pri Jelšah, kjer se je tudi poročil z Vido Mulejevo, učiteljico v Smarju. Teoretično is. praktično temeljito podkovan v vseh vejah medi cine, se jv ml di zdravnik z velikim elanom in z veliko vnemo prodal svojemu pokicu. Desettisoče n ših ljudi je z ljubeznijo zdravil i premnogim rešil življenje. Po izjavah njegovih strokovnih tovarišev je njegovo strokovno znanje naravnost zavidljivo. To znanje, ki ga j. ves čas svoje prakse izpopo-1jenje val s študijem najnovejše strokovne literature in z o-biskovarjem raznih tečajev, je vad.no bogato in nesibično razdeljeval med paciente. Počitka naš slavi ene c nč pozna, kot ga tudi ni posn-1. Žc v začet u svoje prakse je naš dr. Lorger spoznal velik po men preventive. S pomočjo svojo življenjske družice Vide j, t organiziral rasne samaritanske tečaje, potujoče higienske arz s t.. ve , posvetovalnico z a mo terc itd. Po njegovi zaslugi jc Šmarje dobilo let, 1931 javno kopališče, 1.1937 pa vo-šovod. Leta 1945 nekaj dni po osvoboditvi jo v Šmarju ustanovil te kore koč iz. nič ambulanto, ki je nudila številnim ranjencem in domačemu ljudstvu prvo pomoč. Ambulanta, je imela 7 postelj in 24 bolničark, ki so delale dan in noč pod vodstvom dr. Lorgerja. Okupator je dr. Lorgerja hotel izseliti in le veliki potrebi po z nravni " ih se je- treba zahvaliti, da do tega ni prišlo . Tako je bil dr. Lorger v teh strašnih časih ljudstvu najbolj potreben, bil uiu je svetov slo c, talažiik v najtežjih razmerah. Narodnoosvobodilno gibanja je z ljubeznijo pod pi al tv.ko z denarjem kot tudi s sanitetnim materialom. Od rane mladosti j-- velik ljubitelj narave in nar. v a mu tudi go ljubezen vrača, saj ga je vse do danes ohranila zdravega i-i močnega. V skopo odmerjenem času j c vedno rad pohitel tudi med lovce, pa ne zato, da bi ubijal, temveč da bi užival v prosti naravi. Dr. Lorger pa ima tudi svojega konjička, in sicer slikarstvo, Malokdo ve, da je prav dober slikar. Navdušuje se pa tudi ob lepi glasbi, tudi sam dobro igra na kitaro. Ni 'težko pisati o človeku, ki je v celoti izpolnil svojo živ 1jensko nalogo. Le nekaj malega smo kot kronisti zapisali, a bi lahko še naštevali dalje. Za njega vsekakor veljajo Gregočičeve besede : "Ne samo,kar v v. leva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan!" Dr. Lorger je storil! Ljudska o-blast ni spregledala njegovega nesebičnega dc-la za ljudstvo odlikovala ga je z redom za narodne zasluge t r z redom dela . * Šmarski občani želijo svojemu ljubljenemu ljudskemu zdravniku, da bi še dolgo Časa ostal, zdrav in zravnan med njimi ter da.bi jim bil še vnaprej svetovalev in jih še dalje nesebično zdravil. ZA LASTNIKE TV - SPREJEMNIKOV Počasi, toda vztrajno prodira na nase območje televizija, saj je po podatkih s katerimi razpolagamo pri nas že 54- TV sprejemnikov. Te sprejemnike imajo družbene organizacije, ^03 odarskt organizacije, sole in privatniki. Da bi ugotovili, kakšna je vidljivost - sprejem na posameznih področjih n* še občine se obračamo na spodaj navedene kraje /organizacije in privatnike/, ki imajo TV sprejemnike naj na Občinski odbor SZDL sporočijo: a/ kakšna je vidljivost, b/ kakšne 30 motnje, 'c/ pripombe na program, O tem naj nas obvestijo: Krajevna organizacija SZDL Šmarje pri Jelšah, 'Krajevna org-mizacija SZDL Kozje, vett Sok Anton - Kosje, in upr.šole Bizjak Prane Osnovna šola Polje ob Sotli, Krajevna organizacija Bistrica ob Sotli in tov.Polšak Jožo upr. šole Bistrica. Krajevna organizacija 3Z.DL Pristava. Osnovna šola Sodna vas. Osnovna šola Virštanj. Osnovna šola Kostrivnica. Zdravilišče Rog. Slatina,Steklarna Ro.; . Slatina, tov. Kos Maks - miličnik PLM Rog. Slatina, Birsa Vlado - upr. šole Rogaška Slatina, Krebs Miro Rogaška Slatina,in ing.Tka v e c Lado - Rogaška Slatina, ŽcležniŠka postaja Rogatec, Osnovna šola Šentvid, Krajevna organizacija SZDL Buče, Obrat KZ Šmarje - Polana-Drensko rebro, Tov. Zupanc Franc, Zibika Tov. Stefancioza Drago, Stojno selo Krajevna organizacija SZDL Podsreda Krajevni organizacija SZDL Zagorje tov. Rauter Ad la, Lesično. Podatki, ki jih bomo dobili bodo dragocen material za analizo televizijske dejavnosti. Prosimo navedene organizacije in privatnike, da nam zaželje-ne podatke hitro in zanesljivo -pošljejo. DOMAČE VESTI Med tednom se je pri Občinskem združenju borcev NOV sestalo v č komisij. Obravnavali so vrsto vlog za priznanje posebne dobe za službena leta. Komisija za razvijanje tradicij NOV je razmišljala o oblikah posredovanja naši mladini. Sklenili so, da bodo borci obiskali pionirske oddrede in jim z živo besedo prikazali dogodke iz partizanskih, let. Nedvomno je to potrebno in velika dolžnost nasproti mlademu rodu. Komisija za spomeniško varstvo je ugotovila, da bodo lotos vgradili 8 spominskih plošč in to v Podsredi, Podčetrtku, Lesičnem, PtOgaški Slatini ter na dveh krajih na Boču. Prav tako bodo na Viršbanju, kjer je izdajalsko bil ubit velik rovolu čolnar iz Hrvatskcga Zagorja Edi Leskovar vgradili spominsko ploščo ob obletnici zločina. Nadzorni odbor pri Občinskem odboru SZDL je pregledal finančno in administrativno poslovanje pri krajevnih organizacijah. Pri 11 organizacijah je ugotovil pomanjkljivosti, kor riso redno pobirali-članarino in je tudi evidenca površna. Sklenili so, da bodo do konca februarja vso uredili. Prav tako še številne organizacije niso odprle svojih računov pri NB, č. prav- je to. predpisano. Doslej so to storile samo krajevne organizacije v Kozjem, Podčetrtku, Tržišču, Mestinju in na Sladki gori. Občinski odbor SZDL opozarja vse krajev-* ne organizacije, da to store do 1. marca 1962. Nadzorni odbor i,'0 v prihodnje n mesecu ponovno obiskal krajevne organizacije . V Po petnajstih letih je zapustil Podčetrtek poštni upravnik Boj - n Albreht. Občani v Podčetrtku so mu pripravili^prisrčno odhodrico. Najbolj zavzeto je deloval v ribiški družini, turističnem društvu; prizadeval pa se je tudi, da so uredili poštni urad, ki je zdaj med najlepširni v Obsotelju. Zdaj je peštn.: upravnica domačinka Maja Jugova. Obsotelsko ribiško društvo je imelo 1~ fcno konferenco. Društvo' se naglo razvija in ima lepo število mladih članov.Njiho va mladinska sekcija so je uvrstila med najboljše v Sloveniji. Tov. Bojan Albreht je odšel na novo službeno mesto v Šoštanj, vendar je bil izvoljen za predsednika obsotelske ribiške družine. Šmarska podružnica krajevnega odbora SZDL na DVORU je na svojem zboru sklenila, da bo s samoprispevkom skušala popraviti cesto, Ob tej priliki so na zborovanju predvajali nekaj filmov s kmetijsko tematiko. Oglasil pa so jc tudi kmetovalce, ki je kritično ocenil delo tistih, ki so škropili sadno drevje. Škropilnica je bila pokvarjena i . so jo vse popoldne popravljali, ne da bi škropili. KZ je poslala račun za 3-urno delo. Nedvomno ni prav, da niso škropilnice pravočasno popravili, z; kar bi zadruga morala skrbeti z vso odgovornostjo. V Kozjem so zborovali gasilci. Prisostvovalo je preko loo članov. Na zboru jc bilo tudi veliko gostov iz sosednih gasilskih. društev. Izredno močna je njihova mladinska sekcija saj ima;1.o od vseh gasilskih društev na Šmarskem včlanjenih največ pionirjev in mladine. V prvem polletju šolskega dela so na šmarskih šolah dosegli primerne uspehe. Všol nih je bilo 2.ki3 učencev in 2.559 u-Čenk, skupno k.952 šolarjev. Ti obiskujejo 175 oddelkov osnovnih šol na 26 osnovnih šolah v občini. 3*654 učencev je v p lletju uspelo brez negativne ocene. Z eno negativno o-ceno je bilo 519 šolarjev, z dvema 123 uč nccv, z več negativnimi ocenami pa 445 učencev. Šolski obisk je 94,6%. Na osnovnih šolah bi potrebovali še 9 učiteljev in 7 predmetnih učiteljev. Trenutno jo zaposlenih tudi ? upokojencev in 11 honorarnih učiteljev. To nom pove, da š< tudi v prihodnjo ti vprašanje učiteljskih kadrov na šmarskih šolah ne bo zadovoljivo rešeno. Misliti .o treba no. materialno osnovo šol. Lansko leto so šole porabile 129,6o6.4oo.- din z osebne izdatke, medtem ko so splošni izdatki za prosveto, p.vedvojaško vzgojo in delavsko univerzo bili 144,652.7oc.- din. To razmerje je glede no. materialne potrebe šol zares preskromno. Sole so zelo stare, potrebno je -graditi šolo v Lesičnem, v Tržišču, dograditi učilnico v Kostrivnici in urediti popolno osemletno šolo v Obsotelju. To pa so izdatki, ki jih občina-trenutno v celoti še- ne bo zmogla. Potrebno bo roiskati vire sc drugje. OBVESTILA Komisija za prostore družbenih organizacij pri Občinskem odboru SZDL Šmarje pri Jelšah bo v dneh 26.2. do 3»5*1962 obiskal vse krajevne odbore SZDL. Namen obiskov je, d- n. terenu prouči možnosti najemanja in ureditve prostorov za potreb družbenih organizacij. Zaradi tega prosimo odbore organizacij SZDL, da pripravijo predloge /prostori, sredstva za ureditev itd./ in pomagajo komisiji pri delu.