GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE W ...... 1 ■ i —i ■ 1 il > t--1———Js LETO—Y1 Subscription $6.00 IU., četrtek, 16. oktobri (October 16); 1980. STEV.—NUMBER 244 Pulling at ]p«cisl roto oí pot tag* pn section 1103. Act »f Oct. 8. 1017, authorial un June 14. II deltvccv predlagano! Akcije illinolakega governer je u upoaMtev brezpoeelnih gre zelo počsd izpod rok. Najprej mislijo organizirati "ponušno maAinerijo" za bemčenje pri delodajalcih ia vladi Chicago. — Akcija fovernerja Emmereona za pobijanje brezposelnosti v UlinoUu, posebno pa v Chicagu, je takoj v začetku naletela na nebroj "tehničnih" o-vir. Razni odgovorni uradniki in odborniki, ki konferirajo z go-vernerjem v hotelu La Salle, ao že do vratu zakopani v načrtih in zdaj debatirajo o vprašanju, kateri načrt bi bil najboljši. Zastopniki Cikaške trgovske zveze predlagajo, da ee mora vršiti štetje brezposelnih delaveev v Chicagu in — če bo treba — ]K> vsem Illinoisu. Vprašanje pa je, kdo bo trpel stroške tega cenzusa: država ali trgovska zveza, o tem vprašanju zdaj debatirajo. Iz predloženega načrta je razvidno, da bodo ¿teli brezposelne na ta način, ds pošljejo vprašalne pole delodajalcem, družinskim glavam in lastnikom onih lokalov, kjer se brezposelni navadno zbirajo. Governer še ni organiziral permanentnega odbora, ki bo vodil vso akcijo za upoelitev brez- 140*000 Mavrov zastokalo i invpra poselnosti Kovinarji nočejo sprejeti radnd- V ] NepttJI Vandahkl fašisti obeojeni v zapor Berlin, 1«. okt. — Unija kovi narjev je odredila, da njenih 140,000 članov v Berlinu in okolici stopi danes v stavko kot zna£ protesta proti znižanju nji hove mezde zs šest odstotkov. Znižanje je odredil vladni arbi-trator, ki ponreduje med ^elavcl in delodajalci. V uniji je 6000 komunstov, ki nieo hoteli čakati in zastavksli že včeraj.._____ Nemška vlada je vsled te stav ke prišla v veliko stisko, kajti delodajalci tudi niso zadovoljni z odlokom srbitrstorjs; delodajalci hočejo, da se mezda zniža naj manj za 10 odstotkov. Magnatje pozdravljajo štrajk, ker upajo, da bodo dobili dovolj stavkoka-sov med dvema milijonoma brez poselnih delavcev v Nemčiji. Štirinajst fašistov, ki so v pon. deljek razbili okna na židovskih prodajalnfeafc, je bilo včeraj obsojenih v zapor od treh tednov poselnih. Obljubil pa je, da bo to do treh mesecev. Fašistični vo- delo izvršeno v enem dnevu. V torek zvečer je governer naznanil, da država preskrbi za-sluiek 18,000 delavcem, ki bodo lahko zaposleni do hujše zime s gradnjo 830 milj novih tlakov na avtnih cestah in 150 mostov. Druga dela morajo čakati do spomladi. Druge akcije na programu pritisk ns zbudi in hitro odda gradnjo novec ga poštnega poslopja v Chicagu m drugih zgradb v Illinoisu, slasti kanala, ki naj zvsše VeHka jezera z Mississfppijem i pritisk na okrajno oblaet, da takoj prične s svojimi javnimi deli, ki «padajo sanitarnemu diatrik-tu; spel na delodajalce, naj «krčijo delovne ure svojih sedanjih moči, tako da4n> prostor sa nove moči; apel na dobrodelne in cerkvene organizacije, naj mobilizirajo vse svoje eile za ozkr-bovanje prenočišč in jedilnic brezdomnim delavcem. Kakor VH€ kaže, bodo governerjevi po-bijalci brezdelja skušali naložiti najtežji dei bremena svoje akcijo na rame dobrodelnih organi-^ij v svrho splošnega beračenja in deljenja miloščine. ''atriok P. Sullivan, predsednik sveta unij stavbnih delav-je rekel v torek, da Je 180,-delavcev v unijah njegove organizacije in od teh je dan* najmanj 80,000 brez dels, Mr 'Kan wi, da je pred nekaj te* ni Ae! v Washington, kjer je sku-W dobiti od tajnika delavskega apartments, Daviea, trdno sa-jrotovilo, da se graditev nove po-v Chicagu začne že to jeeen, t" ni dobil nič. V Waehlngtonu * '<• izgovarjajo drug na druge-» 'n nji ne delajo. KapitaMat je izginil. York. — Chariee V. Bob, Milijonar In aviatični sportist, ^nji teden izginil med potjo hcag» v New york< y ^ Ph. ki imajo z Bobom rasne tve-• J** nastalo vsled tega veliko ^»urjenje. V torek so pottdj-oblaaU odprls jekleno shram-z* Pisarni ln bila je Prazna, daai je vsakdo verjel, da ¡¡J temkaj shranjenih šest "»'•Jonov dolarjev v varnostnih h. Te odkritje je naredilo ^»tbeU mlinigai | ^Uvka k înmaqua. Pa. — Tristo kovi. •■"»kft delatas je te dni vr JJ» na delo prt H. B. Bob Me. J. ko M kompeidjs umak-odr^ • katero je hZŽzniuu ^ » P* odstotkov. ditelji odklanjajo vssko odgovora nos t za izgrede, češ, da so izgre* dniki bili komunisti, toda policija je pričala, da je bil v množici tudi dr. Franzen, sedanji fašistični minister v Brunswicku, Id Je vse drugo prej kot komunist. Policija razbila komunistične de-, HKjnet racije,: pred kon venčno dvorano meriške delavske federsjcije so se v torek bavili s vprašanjem skrajšanja delovnika v vseh industrijah ns pet ur. Resolucijo, ld priporoča boj s§ uvedbo peturnika, je predlošiia delegacija kovinarskih unij in resolucija je našla gorke simpatije vseh delegatov. » Ampak resohični odbor je sklenil, ds je sadeva sicer dobre v načelu, zahteva p» še "nadaljne-ga proučevanja", ker uključuje "silna socialna in ekonomska vprašanja," ki ae ne dajo rešiti v enem dnevu. Skratka: resolucija ae odloži za eno leto In naj glaeuje o njej n» prihodnji konvencij L y iMedtem, ko D« m«..«, »v so delegatje debatirali o peturniku in socialni zakonodaji, ie zunaj hote* Bed-ford, v katerem ss vrši konvencija, demonstriralo 800 komunistov, ki eo noeili napiee: "Delo a-11 plačo I" Polici ja ae je spoped-la z demonstranti in jih aretirala 14, druge pa razpršila. . Zdravnik v Jugoslaviji odkril ba-1 eil atepičsvega vnetja Maribor, Jugoelavija, 15. okt — Dr. W. Pfannestlel v Mariboru je včeraj informiral Splošno svsso zdravnikov v'Jugoela-viji, da se mu je ponrečilo izolirati in kuKMrati poseben bedi. M povzroča akutno vnetje slepila. Pomikom pride vsako arsdntvo Kav, kadar želijo, da pridejo njihova imena na prve etrani časopisja Boston, Maee.—(FP) —Konf*. renče, komiteji, preiskave in govori o rešitvi problema brezposelnosti, to je vae, kar je doae-daj storil bostonski župan Cur-ley glede velikega števila brezposelnih delsvoev. dele eno leto po industrijeki depresiji ee je župsn domislil nekaj storiti brespeeelne delavce. Aranžiral je bsaket, na katerega je povabil predstavnike delodajalcev in Ofesorje, katerim je razlagal svoje nazore in načrte o rešitvi bresposelnostnega vprašanja. Ob tej priHki je bil Imenovan komi-tej, na katerega je župan poka sal s ponosom, ko js pozdravil delegate Ameriške delavake te V istem času se je vršila druga konferenca, katero je, sklical državni in industrijski komisar E. Leroy Sweetser. Tudi na tej konfSrend je bil isvoljen komi-tsj, čigar naloga bo, preiskovati vzroke brezposelnoeti in druga sorodna vprašanja, kakor na primer državni odškodninski kon, zavarovanje zoper braspo-selnost, konsolidacije železnic ln drugih induetrij, uvajanje ma-šinerije v industrijsh In vprs-šanje imigracije. Samo v enem komiteju so člani organiziranega delavstva, oatali so sestavljeni is rgprezentantov tovarnarjev n trgovcev WifflMnv kI ga je l-i Curlsy pred očmi, ko je sklical konferenco in aranžiral banket, je MI <)oeežen. Njegovo ime je prišlo na prvo stran meščsnsks-gs časopisja in s tem je bil napravljen vtis, da se župan resno zsnims sa rešitev vprašanja kiostl. Bližajo ee volitve n taks reklama ne škoduje. Curley se je poslušll te prili-ce, da izrazi svojo opozicijo proti 4ržaynemu zavarovanju zoper brezposelnost. Profesor WIUlam T. Horn, ki ee je mudil več mesecev v Angliji ln Nemčiji, kjer je proučeval sistem državnega zavarovanja zoper brezposelnost, je sicer oporekal Curleyjevlm trditvam, ko je osnsčil ta sistem jriloščineki, toda ostali eo pritrjevaH županu. Sploh pa je vsa afera pokanala, da ni prišel nihče na konferenco z namenom, da ta sprejme kakšne konkretne hačrte sa rešitev brespoeelno» sti. Glavno»Je bila reklama ss župana ln njegovo administracijo^ da se tako nasuje peska v oči volllcem, ki še ne posnajo vseh trikov politične maline, ki kontrolira mestno upravo. Muziha htu z vkonfli-blikanci Unija godbenik^* v Chicagu pobija radijsko godbo v polltlč- ka zveza mu i naslovila na e zahtevo, ds ofon lcandida-stranke v se-njl. Spor je r republikan* odbor noče na-ss svoje kam ki paradlra-rt'klamo in godbenikov i-radlogodbo. Ho, predeednik jo obvestil t^je, da musikanti takoj sastavkajo, te alkantov je čikaške radi morajo odred tom re danjl vi nastal ski ks jeti panjske avto jo po ulkah s govorniloi. msjo James C. muzikanteke vse radlopoe na postajah kjerkoli bodo r^fibUkanski politiki govorili v radio. Unija ss-hteva, da repiMipanci najamejc m ui i kan te, in. sicer po enajst mož ss vsak truk¿ s enajstimi dolarji dnevne plače. Potrillo pravi, da je od 6600 organiziranih muzikantov v Chicagu 4000 maš bres elušb* odkar "konser-virana godba", ho je radio, odjeda kruh godbenikom. TaktUM federacija UsnviUe, Va. «t (ft) - Uni-ted TextUs Werker* unija se zs vsda dejstva, da se je članstvo Ameriške delavske federacij« selo sUbo stilne ualŠO g* POmoč delavcem , kl'ee prejšnje« letu v nekaterih mestih južnih drftav. Člani federa-clje eo pričevali le $41.000, kar js primeroma nizka vsota ir stavkarj! ao bik odvisni od pod-pore drugih orgenizacij, da so lahko nadaljevali s bojem proti nim družbam. Hudarnki Birmingham, Ala. — Bankhead Coal Co., ki| več premogovnikov v državi A labaml, je ponovno snliitla mez do rudarjem sa 10%. Prej so rudarji prejemali 68.T5 za devet ur dela na dan. Skoro vsi premogovniki te družbe obratujejo aa mo tri dni v tednu. Neka druga premogovna družba v Hullu pla fiuje rudarjem ssmo $2 ss deeet ur dela na dan. Predsednik Bsnkhead Coal Co. je bil eden od industrijskih magnetov, ki ao ss udeležili ferenoe, ki jo je v prejšnjem letu skHcal predsednik Hoover in na kateri so dali obljube, da ne bodo smanjševall mezd delavcem, dokler bo trajala Industrtj-iks depresije. Y tem slušsju, kakor v našteto drugih, so Industrijski pozabili na svoje obljube in pričeli s zniževanjem mezd kakor hitro so ss vrnili s konference. Premogovniki v Beltonu obratujejo le en dan v tednu. Da ss odpomore družinam brezpoeel-nih rudarjev, Je bila ustanovljena Javna kuhinja, ki pa Je po nekaj tednih prenehala s poslovanjem, ker ni prejemala ss-doatnth sredstev sa vzdrževanj«. Mnogo rudarjsv Js potem odšlo ns bombašna polja, kjer delajo samo ss hrano. Akcija sa Los Angelcs. Cel - Radi številnih prošenj za pomoč so VSe dobrodelne organizacije pričele s kampanjo, da zberejo po-seben sklad, iz katersga ss bo podpiralo družine brezposelnih delavcev. Chicago. — Dave Emmett, M-letni bogati igralec za denar. Je Ml v pondeljek svečer itetreljen pred svojim domom. 4728 Ingle-side ave., od neznanih gangežev, ki so zbežali v svojem avt«. Komunistični organizator ob-sejen Danville, Va. — W. T. Murdoch, tajnik National Textile Workers unije, levičarske organizacije, ki je bil pred par dnevi aretiran, ker je ra^MČaval le-tpko tekstilnim stavkarjsm. Je bil obsojen na štiri mesece sapera in plačitev $60 globe. Letaki so vseboveli obdolžftve proti Francis J. Gormami, podpredsedniku United Textile Workers uljje, ki vodi stavko, ter hujskanje delaveev na neeMja. : , New York. — fteetnajatim zastopnikom sovjetskih Induetrij in (armakih organised j, ki so bili pridržani na Bttia Ialandu vel kot teden dni, eo HnigrndJ-eke oblasti končna dovolile vstop tekstilnim Tekstilna unija je poslala apel na Ameriško delavsko federacijo, naj določi izredni asssment na vsakega člana, da ss teko u-stanovi obrambni sklad, Is ka-rsga se bodo črpala sredstva v podporo tSkstilnim stavkarjem v Danvilhi. Sodi ss, da Je 15,00« oseb prisadstih vsled stavke in da se bo potrebovalo najmanj 616,000 tedensko aH 6400,000 v slučaju, da bo stavka trajala it meessev. Ameriška delavake federacija ae js sicer izrekla, da bo podpirala tekstilce ln njihove drušine, toda podpora ne bo zadostna, če se sa stavksrjs ns bodo sa vzele tudi druge orgs-nissdje. ) Vsa znamenja kažsjo, da bo sUvka V Denvlllu trajala več tednov, če ne m«seoev. Predeednik družbe Fitzgerald je pokazal, da se ne briga sa mimo po> ravnavo, ksr Js odklonil poerodo. vanje svssnih urednikov lik go-vemerja Mlarda. Za Fltsge-raklom stoji močne organizacija tekstilnih magnetov v južnih državah, ki bo storila vss, de zlomi stavko. Magnatje vedo, da se v Denvlllu Mje odločilne Mika sa organiziranje delavcev na jugu, salo bodo napeli vae eile, ds porasijo stavfcarje. V to svrho Imajo na razpolago velike vsote denarja, H očim ee bodo morali tekstilni delavci zanašati le na podporo od delavskih unij, Id ao zainteresirano v organka-Isrišns vsh. jo v Južnih drža- Ln. — W. L. Cleve-landa. ki je bil obeojen v držav-no jetnlšnleo. Je pesnik tako pretepat da Je nekaj ur poznaj e v Združene drtnve. ker eo MU!«nit Take poroča komisija, ki podnni dokazi, da je akupine^J« uvedla pr-i-kavo, ko jI Je pri-prišle v Ameriko v svrho prou- šlo ne uho o brutalnosti pasa i-čevaaja ameriških aMtod v In- kov, ki imajo nadsorstvo nad duotrijah in poljedelstvu. I Jetniki. Vlada je nato Madrid, 16. okt. — Vdiraj «o izbruhnile velike demonstracij« proti monarhiji med vlsokošolci ns univerzi v Barceloni. Mi ukaz vlade Je bila universa danes zaprta in uvedena ostrs prslsksvs proti rebelnlm dljskom, Kakor poročajo, Js okrog 600 dijakov včeraj opoldne udrio v glavno sborovslno dvorano vseučilišča, kjer so snsll s atene sliko kralja Alfonsa ln Jo odnscll ns dvorišče. Tsm so Atfomm odrezali glavo ki ssžgsli ostali dtf slik«*, glavo pa so nataknili na kol in Jo nosili nsokoli v paradi. Obenem so vpili "Dol s kraljste tM j To Js MIo ssvsda grosno taljenje veličanstva In dUakom se obetajo oetrs kasni. Ilsdtem ss nadaljujejo politično stavke delaveev po vseh Industrijskih centrih Apanlje. RepubUčanske demonstracije «o na / dnevnem redu. PRIDELOVALCI TOBAKA EPRBSUO OBČUTIJO Dl Cha bolj trdo dslaK te» ms prejmejo ss svoje priés** Ailanta, Oa. — (FP) « UU 1929 so pridelovsld tobaka v dr-žavl Georgia produdrsU 60,748 020 funtov tobaka. Povprečna cena za funt Je bila 16J7 ci-n ta, aH 616,672,760 za v«s pri delek. L. 1960 Je bil pridelek tobaka največji v zgodovini, 106,466/119 funtov, toda prodati so gs morali po 9J6 centa funt In dobili eo 610,601,228. PridelaU m več kot petnajst milijonov funtov več kot prejšnje leto, 6 prejeli so šest milijonov dolarjev manj Eugene Tal madga, dritevn! poljedelski komiaar, Jo dejal, da eo vsi pdjedelekl eksnM mnat Povsod 9* branijo imigrantov Določbe, da ee omeji število na eeljencev, ae bile aprojolo tu dl v evropskih državah Waahington, D. C, — (FP) — Zvesti trgovinski department v tvojem poročilu prlobča svarilo, ki je naslovljeno ameriškim tovarnarjem. kateri imajo evojs podjetje v Evropi in v državah Južne Amerike, naj študirajo nove imlgradjake zakone, da m izognejo raznim sitnostim. Re etrlkdje proti uposlltvi tujerodnih delaveev poatajajo čedalje •trošje, ker vlade žele, da preskrbijo v prvi vrati delo domači-nom Portugalska js že meseca maja sprsjsla zakon, da morajo podjetniki pri vseh induetrijsklh podvsetjlh, pozsmeSnih ln kolektivnih/saposlltl samo domače dela ves. Lltvlnaka js sprejele sakon, ki določa, da nsdriav-ljsnl ao lahko upoalenl U pri delih, ss kašsve dobivajo posebno dovoljenje od vlade. Nemčije Je zprsjels eltčno postavo žs leta 1926, ki pa uključuje nekatere olajšavo. ) Mehika Je prepovedala nase-Ijsvsnjs ročalh delavcev že prod enim letom. Velika Britanija prepoveduje dassljevenje, Iz-vtoemši v nhttejhl kjer vlsiia isda dovoljenja ns petidjo delo-dajalca, da ne more dobiti doms-člh dslavasv. Zakon pa isrsčno prepoveduje ispodrivanjs domačinov pb tujeroddh in podjetnik mora garantirati, da ns bo» «podil tujerodnih delaveev pod nižjimi mesdami kot jih prejemajo domačini za opravljanje iste- delavcem Is drugih držav, dokler ne dobi ugotovilo od oblasti, da v gotovih pokrajinah primanjkuje delsvsklh moči. Dominikanska republika j») ■prejela sakon, ki določa, da mora Mtl najmanj 70% domačinov ui>oslenlh v vssh podjetjih v republiki. Ko Je bil ta in-kon a prejet, ss Js moralo Izseliti ns tinsšs Haltčanov (n Ms-hlčanov Ig dešde. Gibanju eo ss pridružili^ Arabci v Egiptu, ki zahtevajo sakon sa omejitev naseljevanja delaveev Is «vrop-Skih In dragih držsv. Glavni vsrok rasnim rsstrik-djskim določbam in zakonom Js breziH»selnost, ki se širi po vseh industrijskih državah. opensaparjiv BOJU PROTI ubil aajbrž lH» Washlngten, D. C. — Braall-eka Vlids se Je 14. t. m. obrnila ns vlado Združenih drŽav, naj ji Mtro proda gotovo večje število brsostrelk, topov In bojnih letal Is svojs armadne saloge, ker to blago nujno potrebuje v #vojl civilni vojni s revolucionarji. Uradniki v vojnem depert-mentu pravijo, da nimajo nII proti temu, da ss naprošeno o-rošje proda, če dovoli državni (lepsrtment. Državni tajnik Stlmson Je privetno namignil, da tudi on ne nssprotuJs.^Brasllsks vlada Ima proets foko nrdpbev-Ijenje strellve In msnjšegs oro-kja od ameriških privatnih tr- Njihova organizacija najela odvetnika, da bo branil morllcs unijakega delavca St. Louls/— (FP) — Protete tivna asoclsclja je priskočila na pomoč delodajalcem, ki ae bora proti organlslranemu delavstvu.t Asociacija js blls pred kratkim ustanovljena in je v evojem programu naglašala, da ss bo bojevala sa odpravo sločlnstva v St Louisu. Njeno prvo jsvno dek* s katerim ss Jsvno baha, je, da je najela odvetnika, da bo sa«o-varjal delodajalca, ki Je ustrs-lil unijakega i>eka, ko Je plketl-ral pred njegovo delavnioo. Odvetnik openšaparjev Je K, M. Stdar, ki Je nedavno isjavll, 4a Ima na razpolago ogromna finančna sredstvs sa obrambo svojega kUenta. Imena w|epe-vateljev nI hotel podati javnosti. Stolar nadalje pod, da bo njegov» grupa pričela a preiskavo raketlratva v dela vekih unijah. J. O. Thompson, lastnik vdi-ke psKsms, js vdik nasprotnik unljsksga delavstva. Kojo Alex Zander, dolgoletni član pekovske unije, rssdajd pred Thomp-sonovo trgovino listke, s katerimi Js svaril mlmoidočs, naj ns kupujsjo kruhhs, ld gs pečejo Thompsonov! nsunijskl dslavoi, je Thompson pridrvsl is avojs prodsjdn«, podrl • pestmi Zan< dra na tla in ko js Isšal na Ush, je oddal več kavcija. Unija Je W+ dobrega odvetnika» da bo po» ,magal pri prosskucijl morilca. Protektlvns asoeiadjs Js t* koj pri avojsrn rojstvu pokasala svojo barvo In Jasno osnačlla, da bo protekitrda opanšaparje, ns bo se pa borila proti sločlnsklm elementom, kot Js foudarjala t svojem programu. Protektirala bo «lekslsjalse, ld skušnjo s nasilji In kroglami rnsblti unijsko gibanje v Ht. Lotikm, UČITELJSKA UNIJA PROTESTIRA IS. okt. — Bradi-ski rebeH poročajo o novih zmagah na meji države Heo Paulo. Z druge strani poroča braaileka vlada, da eo bili vstaši Um kaj odbiti ln njihov poveljnik Ml-gud ds Costs Je Ml ubit. Is teh nje, de so stroški pmdutaljs sa in drugih kontradiktornlh pora-vsak funt tobaka prsiMlunani «j ^ razvidno, da glavni boji ee ne Iš centov, kar pomeni, de nJ cdej vršs ne fronti v See Peu-ee tobačni farmorjl prejeli niti lu in de Je prodiranje vstešev to toHko za svoj pridelek, kolikor dni bolj počaano kot Je bilo sad-so znašdi stroški. i nji teden. New rotk, - (TP) - Uši. tdjska unija v New Yorku Js poslala oster protest državnemu Isarju sa isobrasbo, v katodna vaja grdo igkorlščanje Sjtnih učHdJie v Jsvnih V protestu prnvl,/da šd-skl Odbor drži v trajni služM okrog s.iHM) učiteljic, ki pa preje, mejo plačo kot nadomestne uči-tdjska moči. Minimalna letna plača se rs* gularno nastavljeno učiteljsko moč Js $1.600 na loto, Nado-mestna učitd j tea pa prejema le 61,140 na leto. Ker drtava pi*-čujo mestu $1.600 letno sa vsako učiteljsko moč v Javnih šolah in $1,900 v višjih šolah, sa-to učiteljska ^unljszahteva «d šolski odtmr. da imenuje voe nadomestne učiteljlas ga regularne I® plačo v »oglesju g zakonom o mlnimslnl mesdl. Dalje unija obdolšujo, da pri In^novanju nadomestnih učiteljskih moči I* gra veliko vlogo pofiUka, kar je AoUkl odbor v New Yorku pod pod kontrolo demokratskih politikov, členov j dvorca. Prva etavka v | West Orange, N. J. ~ vamah Thomas» X. te dni izbruhnil» prva Saeta v kal i ao organldrsni bruseči, ko jim Js Mla utrgana sm- P R O S V_ THE ENLIGRTmifKNt su>v MB J _ m* «s m ~ m V" - ta CUM« VM » ••.« M pU uu¡ m ---r t fm tfc. Vrnii* mmá Ommmám hm sw*mí. Uta««* Ctaw» |7J« »W yw. I '«K» MOHVKTA Un4ib Aw*. CHn», MEMBKS OF THK h>n—ATKD Ako grizeš roko - - . '--1 Ta članek ni kritika komunizma. Komunisti pravijo, da njihov cilj je aocializem. To je lahko sporno, toda o cilja »mera ni spora. Sporna točka je vprašanje, kako prit* llzrea, komunizma aU »ploh tistega "izma, jc lanao sporno, y »-v- , A Sporna točka je vpraššnjs, kako prit* do socializma, komunizma aH sploh tistega "izma, ki predstavlja bistvo cilja. Ime samo ni nič. Kako priti? Ali po varni cestiall skozi zid? Ali z zdravim razumom ali z raablto glavo? To je vprsAanJe,'"kt rasdvaja socialiste* )n komuni- ' spor Jezsradi Uktlk^aoclaHstl pravijo, da je taktika komunistov zgrešen», nelogična in akodljiva delavstvu, r Komunisti Ignorirajo najvažnejše dejstvo: razvojne stopnje rsznlh dežel in sodijo ves svet po ruskem kopitu. Za komuniste veljajo po vsem svetu enake socialne in ekonomske razmere, kar je seveda falecl-ja prve vrsle. Med Rusijo In Ameriko je raz-lika v razmerah kot noč pa dan — in to pojas-nuje zakaj so komunisti v Rusiji zmagali in zakaj niso v Ameriki, niti ne bodo nikdar, dokler se drže ruske taktike. Mnogi ameriški komunisti so to spoznali in obrnili hrbet fanatikom Fosterjevega kalibra. ;. Kako lepa je komunistična taktika, doka-' zuje znana afera v Gaetonijl. Sedem komunistov je bilo obsojenih v dolg zapor, ko ao bili spoznani krivim uboja policijskega načelnika. Dali so res krivi ali nedolžni, je zdaj postransko vprašanje; glavno Je bik), da se obsojencem pomaga v ajlhovcm boju za dokazan je nedolžnosti. Sodišča v Severni Karollnl so slabo zapisana pri poštenih delavcih in vaakdo je rad pomagal stavkarjem. . Tudi socialiatl so 1 »omagali. Tudi Prosveta Je protestirala proti obsodbi. Vsakdo je želel, da obtoženci dobe sploh vso pravico, ki jc mogoča v kapitalistični Ameriki Komunistični tisk pa Je razglašal obtožene« kot največje delavske Junake in mu-čenike. ¿¿. • , - - - I Pomagala je tudi Unija za civilne svobod-ščine (Civil Libertiea Union) s sedežem v New Yorku. To je organizacija liberalnih clemen^ tov, ki vselej ln v vsakem slučsju priskoči na K policijsko ln sodnijsko preganjanim ne na to, kdo je ln h kateri stranki pripada. Pomagala Je še anarhistom, ateistom, komu-Istom, socialistom, sadmodnevnim adventiatom ia katoličanom. Nihče as more reči, kdor hoče biti Iskren, da nI U organizacija vseskozi nepristranska in gentlemaneka. Ko ao gnstonij ski komunisti vložiti prizlv na višje aodišče, Jc Uoija sa civilna svobodšfiine založila zadnje kavcijo ali poroštvo v gotovini $27,000, da so lahko čakali na prisivno razpravo na prostem drugače bi bili morali čakati v zaporu. Zadnji teden bi Imeti priti k razpravi — pa jih n} bilo. Vseh sedem komunistov je pobegnilo. Trije so ušli v Rusijo In štirje se r— Skrivsjo nekje v Amerik 1. Organised ja, ki je sa oje založila $¿7,000. je m Izgubila denar. Nekaj dni po tlatem je Unlft naznanila, da ne I bo ve« polagala kavcij za noUmuga komunista. Ali JI Je zameriti? Niti tifjmanj ne. V bo-doče bo marsikateri revež. ga bedasta komu-alstična Uktika porine za omrežje, sed.>1 v zaporu, ker ne bo nihče hotel riskiratl kavcije. Res lepa Uktika. Ako bi bila komunistična stranka poštena, bt povrnila organisacljl omenjeno vsoto, pa Je ne ba Saj al še do danes nihče povrnil Williamu Bloydu vsote $20,000, ki jo je pdlošU za W. D. Haywooda. kateri je potem pobegnil v Rusije ln Um umri. Bloyd, ki je bil tiste dni goreč komunist, je sicer milijonar. ampak tudi milijonarja se ne sme Uko grdo potegniti Res lepi heroji In mučenHti, ki pobegnejo v Rusijo, druge pa puste v šmlru, da sa nje plačujejo kasen. Najmanj herojsko'je U. najmanj pošteno in najmanj simpatično napram onim, h katerim ee tako radi zatečejo za pomoč, kadar so v škripcih. Pri resnih delavcih ne najde U> |x*etje nobenega rešpekta. Ameriška legija (organizacija bivših — a «te vseh —. vojakov Hi pvetovne vojne) Je Imela letno zborovanje v Bostonu. Kako ao se Imeli med jthomvanjem. dokasuje sledeča časnika r»ka vest: * "Zdi ds je bila žepna «teklenica glavni vzrok stoterih teleenih poškodb m<«d legionarjl ia drugimi se čase booveodjc. Poročile bolnišnic se glase, da večina ranjencev Je Imela a* daree steklenic aH razrezane zadnjice, ko ao padli ns steklenice. Bolnlšnics General poroča, da JI Je med legionan&o konvencijo zmanjkalo praškov »oper glavobol.** Mister VoMeed morda še živi, toda nj^po-va Isfa klejs, da njegov zakon naredi ameriško t resne, je utonila v Bostonu ... ( ojlin podSve ih dooi M s o harmoniki In wood, O. — V letu govern 1980 smo. imeli v naših dopisih na programu tudi harmonike. In zakaj? Ker se j« pri godilo, da prihaja» jsa h družin« tega nai*-k a naroda« inštrumenta, radi tega polagam všaagi dosti važnosti na zvoke te musike, na katero št 49 JSZ Slovenskem Water oktob-vsftik program In pleš x delavskem deena. j bo RA, CoHinsreod. In za ples bodo igrah Barbič mL, John Iva Cormelia Bnrgess in John Tanko. Igrali bodo pred programom in med odmorom. Ta sicer: "Naša Marjana" (koračnica), Straus*), "Sla deklica po vodo <£. Stolz), "Vino, ženske in sem" (waltz, Johan Strauss), pregrsmu bodo tndii "Bled", Jadraaov kvartet (Podboj, Duiinovič, Novak, Stanov-), "Sraki", "Botra Nersa" in uat al ogledal Fox lfš i leži u, in aavzems 12 zemlje. Dve milji južno je Cul-vet City, kjer ee nabaja Golwin studio. To mesto ni toliko zanimivo. v Ena-sept.? Mi-sem o-domovini osi da sem se zmotil. Prav nič in tudi v želodcu ari ničesar ni ostalo. Vse z dobro voljo ia mirnim areem. Hšal koliko je žrtvoval ¿asa in denar- Cfeladal asm si tsdi Santo ja aa ustanovitev društva "Na " j« jMko lepo,in Jetrnem" št. 477. Piše tudi; da leži 100 milj severno od Los An- ae meni še sanjalo ni, ko se je gek*». pgledal sem si tudi Sen- društvo organizirajo. Tomu moto Monico is Venfce, ki leftttafraBi dati ¿wt, kajti društso> prav ob morju. Venfce je Jako bilo ustanovljeno na lepi podla-bogato na olju, in Uk morja so ji: «c dan danes lepo napreduje droge poleg dru- in šteje do sto članov. Čast vam l mk)J I , I I _ „^jm se več drugih. PoaeU nas tudi 'Anna P. Krasna iz Parkhilla, Pa. % Ivo sliko priredi Vinko Cofi, v kateri poje "Spng oi ča- ^Uphania Tollar. Zato prijatelje somešljenike in ge, da početij o to našo 26. oktobra ob 7. uri zv< Frani gei'Na kobcu eesalk pa J« šotor poleg šotora, hišica poleg hišice, kjer prodajajo oljne dslnice. Agentje kričijo razkazujejo, Mislim pa, da ni bi^Prs^^f f tmtakot je ttla prava obletnica železniSb? enem letu predno v Zdr. države. katera aeaalka je najboljša ali bn doviaa društva "Na Jutro vem mgbošjša. lftsU koliko ima prijateljev in kožiko Jefferson časti, kjer Ima sovražnikov. Vsakdo ima kritijo kakor znoreli. Los Angelce jc prav lepo in ima krasno lege. Na severni strani loži lepo hribovje, pro-lSoditi pa ne morem, ker moj ti morju pa se odpira ravnina in široki bulevardi. odru, JMMa filmskih zvezd Lee Angelca, CaL — Hočem malo opisati Los Angelce in o-koHco, kamor sem se pred kratkim naselil. Me»eca avgusta sem je~miaiiL da igra erka- se podal z družino Ig Sen w ^^ ' cisca v južni del Kattfori^je, v Los Angeles, ki je oddaljen 4TJ6 milj od San Frandsca. . |Dne 24, avgjjsU smo ŠH na piknik, katerega tf priredilo društvo SN1PJ v Montebellu, bližno tZ milj vahodno od ^ngelesa. Na piknikju eo štiri jagnjete, in bilo je še precej živshno. Govoril sem tudi z Jsck Stonichem, katerega poznem še iz Ohieaga; bil pa js js-ko zaposlen, ker je Imel večji pikplka v oskrbi. Tam stal tudi s Jack Blažunom in govo soprogo, tudi iz Chicag imeli smo si veliko povedati, sem bfl kritiziran tem od Jcseph Siskoviča, da f«£a ne smel storit!, ker je to bolj "oAtarijškahfodha. Nlssm se sa to oglašal Ukral. Ko sem priM potem čez teden dni v Gi-rurd. Je bil Um ravno isti umetnik in podobna m"* "oštarije". Tudi Um so rojski računali na male stroške. Radi tega jih ni nlhfe kritiziral, ker to Je pačjia-ša jjopnuna muzika. Ker sem že večkrat prej opazil. da se se mi naši b*U*i krogi nekam muzali, ker sem izbral tisti inštrument (sedaj sem ip penrionu), zato bom tukaj jaanH in pojasnil kaj in kako, ker bomo še včasih rabili tako gočbp. Cja ročemo, da je harmonika oštarijška godba, potem so tudi klavir, goeM, Umburica in dM inštrumenti, ker tiuli U igrajo In sd jih igrali po gostilnah ia salonih. Na primer v Chicagu pred sušo- je bila platfe (In pijana) skoro v vsakem salonu. Vrgel al nikel vanjo, ne «Jp astoma**-no zaigrala. Tudi fsalarjl in drugI so hodili, posebno ob sobotah, zaavirali par kopadov, "otam pa.... kolekUm! kolektam! Nobeden nič ne pa. Radi tega LI ml lahko obsodili vae godala za V AUrijfcka". Vprašanje Je, kako igraš in kaj si zmožen proizvajati. Tisti stari mUeikanti so igrali kmetom ali delavcem po gostilnah za glaž vina ln ree bili BOkam žaljivi. Kakor seve oni, ki zo igrali ob [.sobotah po amcrlAiah salonih za "bowr in pijačo. ; : Oni eo biU samouki. Znali ao eden od drugega na pamet, tako oetal aamo Še rep O. — Dne 9. oktob-sepazii dopis Joasph Le-odgovarja Hvala sa odgovor, Pravi lopo ste začeli odgovor, ti aa moj poevarilni dopis, odgovarjal vsšemu dopisu pred razvitjem zaaUve društva "Na Jutrovem" št. 477 SNPJ. Kot predsednik društva me veže doifc-noet, da društvo zagovarjam, posebno v takihle slučajih. Drugače se pa rad ne vtikam v politi ko, ker vem, da se daleč ne pride, posebno s tako kot jo imamo aedaj.) Brati Lcver ml očfta, da semspeall 'aa dopisovalce ia ka-ko ao mi ugajali ia netigajaH. _ Res je, da eden izmed teh dopi-ksTÜ vi-™¿ni u^i^kiUcortudiveč ne, U je bil dopis, ki ga e Imel v Prosvett 17. eept p^IU ml, da hi moral cam pi-l ne počakati na drage dopi-sovatee. Vprašam, kje je Ml, ke jaz Piše tudi, prmel < jdi. Če mi nI znana zgo- Z železnico Je tako, kakor z nekaterimi znamenitimi možmi, da ae vemo za njihovo pravo rojstno letnica Tudi glede Železnice 8i ljudje belijo glave, kdaj bi prav sa prav slavili njen rojstni dan. Nekateri so praznovali stoletnico železnice lansko isto a. oktobra. To je bU ssasrsč igimisiki dan, bo je pred sto leti StepbesaoBAva lakamaššsa "Bsriist" odn^u prvo nagrado na lokomotivald tekmi v Ha m mi bliau UverpooiH. Službena Anglij» ,,a 15..september 1SS0., Ä - ipromeu kjer je bila tisti dan o- ■osebni In Lisecpeelom. Po. prijatelje in sovražnike. Saj jih ima tudi Mussolini, W je glavni julijanskega da pie ip k svaril. Obžalujem, posnema moj dopis, v kate govori, da je pw*o, naj je k aocialiet, komunist, nsj he# cerkev ali ne. To aem jaz sam vedel in upam, da je tadi tiste čital. Bratu Leverju nisem de-1 lal zapreke glede prog Vprašuje, kje je logika, če kdo lokalnemu Wiša. resnico, ki aekSteia veči zbode, pa zavpijejo, arja-» dejanje" J ki je "bilo kaj resnice in ae tudi železnice in želez- ■ni plod človeka, marveč iMjjfaii nikar se ne | otaria Qfkov. Najsta- dele že štiri leta. Ker Imam dosti časa aa aaspo-lago, al ogledujem tukajšnjo prosperiUto. Najprvo aem šel.v vzhodnjl dol mesta, kjer ao po-h redo v al nice za delo. Tu ae hajajo ia gnetejo stotino cev od ene posredovalnice do ge, ali nikjer ni ničesar. Potom sem šel v drugi del mesta. 0 tukaj pa Je kaj drugega: t živijo ljudje, ki drugi zanje delajo. Prebivalci v tem res živijo od prosperitete. Dospe» som v Hollywood in Beverly L jei lepo v Hills. v J. .. : I: m? ■■ i Ker mi čas dopu«a, si ogledu- ^BH je petek, 22. avgusU, sve-jsm različne naprave v farno»- ko je br. Olip vzel svojo pattern HoUywoodu. Ogledal »emrf L^o 'palico in odvede! Plešeta, Paramount studio, ki obsegtifkft in mene f g€boj u ruAeg* akrov površine,ln ima S7 poslat hotela. Rekel je, da popoldne pU ter še vedno gradijo nova. V ^ videU London na vrhu in Jaz ne rečem, da ni rad umaknil vmes. ToUke pa i Čem, da ni bilo umestno kaj takega za čas naše proslave. Upra-ša me, zakaj nisem prišel k njemu, da bi se privatno pogovorila. Zakaj pa ni on prišpt k meni predno je dal dopie v javnost, bi se bila gotovo pogovorila in bi ne prišla do sovraštva. Sedaj je pa prepozno, zate, ker jas nisem vedel njegovega mišljenja. Piše tudi, da se slišijo obljube, da bom še pissl In sicer toliko časa, da mu bom veselje vzel do dopisa-vanja ia a tem naseljeni ^napredek kratjl. Zakaj bi komu kra tU veselje do dopisovanja I» a Um naselbini napredek kratil? t \i Louie Cstk, št. «77. odrv- js»> . is- ■ vPtk do Londona mfllionov čevljev filmov v gi. Čakajo na da (bstikrat je odVmada, ki dataU. Skl$m< "Wien 1 Rleiht Wien" (John Dremal), ki je bila najbolj igrana po teh naših «no-slkantih, jo je vsak drugače na-krožll. Eni niso saali delaU uvoda, i drugi uvoda |ne trio, ali ne| pri trio. Bilo Je jgjao taka lah hard Wagasrju ( tj>U) ko Je včašlh zašel gostilno, pa jc HliAal tam I igrane Njemu — je rekel — je "dno" dobro znano, ker je tam tr* stanoval, ko je delal v Londonu Adolph «akor je ode« izmed prsd vojno kot krojašid delavec, vodilnih mož Paramount druš- BUi smo vsi ssdovoljai ia bi* bs. On je prišel v Ameriko is O» I eme se napotili peš,is aalsga di-grškega, ko jc bil star 1« let, ia etrikU. -llike jo veselo klecal Je delal v Hollywoodu sa $2 to-1 kakor da ga popušča revamtl denake plače. Malo po malem prišel Uko dale*, da ja glavni režiser y Paramount sti diu. Glavni ravnatelj je B. Schulborg. Studio ima 14 akrt^ le zvočnih filmoi Najboljši muaikaltčni film st a francoski igrak Maurke ChevaHer In JeenettO ■ ale illlleter' ikht ao M daa ge- gesehrie- oje skladb«' napol žal Je: "Wo haben hoertf* "Bel milil nich habe daa n bent" Tisti stari muzikantl so igrali tako zvene \tri ia šUrivistaa nemške ali kranjske harmonike. V Uh treh vrstah so bili samo trije glasovi, navadno B. K in A (v angleškem S Ost), ali pa tudi Q, p ln F. če eo bile pa še štlrivratne, tudi B dolnja vnsU. To onemMoča igrat l»o notah. Ker nimajn dovolj glasov lo tudi ne pol Za Igranje na note je treba, da ima inštrument, pa naj bo katerikoli. krojnatlčne skalo, kakor jo kanjo piano, vleUn. klarinet la drugi inštrumenti. In radi tega prihajajo v harmonike ia)' ker oboje imajo U ln na U itroizveja komad, ii sklaBMt na piano Is kot SO zloženi. vsakem odru ln šermnrn so naši monlko ls v To pišem radi dolgo, ko bo aa ker ae hal harmonika in dolgokrafci Stifko js vihtel Soj "zagiabački štap",g gre v katedralo v Kottnu. ker ni bila M Sagi s John nas vodi Is ulice f ulico. ršeafc la Hoüywooda as pride v veriy Hills, ki leži » mHj no od.Lom Angelrtsa. Tukaj večinoma fUmski ^M. šteje 17.Č00 prebivalce^ I desetimi leU so tukaj krasa sli. sedaj se šopirijo fUr "svesd*". Ogledal ama ai ne rccldeipc Harold Lloyds, Ts» Miza. Buster KeuU«nJ Davlesove. John Gl Iberia. Johf VO milijondolaridio rezidenco. leti sem bil v Cariu, v mestu notoričnlh mul milijonarakih igralcev. rrki'1 mojim sopotovak-em, smo v nCksslh AJi ko sem si gledal Beverly da so te IM ly the kot Nntuai. igral, minule dni in ker je navada, da ae v obieUicah radi osiramo sazaj. v življenje in razvoj ju. bilanU. pa najsi bo živo bitje ali mrtva stvar naj se tudi ob Uj prihki Sffmgšmo nekaterih važnih mejnihov niškega prometa. Kakor vsi trenutne dobe ia fma stoletno čudite — prav v _____________ ..„Jnui. rejše glavne ssete aa Grškem so šs bile opremljene s kolesaicasaL Kjer se dandanes vzpenjajo mule po zanemarjenih stezicah, se na mnogih krajih še opazijo sledovi globokih ka-l menitih kolesnie, U se nekoč gladko vodile kolesa težko obloženih voz kritfem dežele. Ali so I WH Grki prvi, k[ ao «peraMjaH Uke kamenite tirnice, aH ps sel jih morda preVzeli od kakega še starejšega «turnega ljudstva, tega ne vemo. Nemara,ao,jim b>M Egipčani učitelji. Pod Rimljani, ki jo potrebovali za premikanje svo-jfh armad široke gadke ceste, so kamenite ko-lesnice popolnoma izgJnHe. Šele rudarstvo je več stoletij pozneje iznova izumilo tirnice za I premikanje težkih rudnih vozičkov. Tirnice v rudnikih so bile najprvo votla lesena korita in le prav slučajno je prišlo do izuma železnih tračnic. , .. bili; : ••••{'I.^ Nekako pred 170. leti, ko je bila cena ielezu prav nizka, je dal neki železni, rudnik na Angleškem vliti veliko itevtlo železnih plošč, s katerimi eo tlakovali eno izmed cest v fužinah, dokler se ne bi našla ugodna prilika za prodajo. Kmalu pa so spoznali, kako uporabne so take železne proge sa prevoz vsakovrstnih tei-kih tovorov, in Uko so se a železom tlakovane proge naglo udomačile in povsod izpodrinile prejšnja lesena koritea. Se večji pa je bil napredek, ko so začeli v začetku preteklega sto-letja uporabljati za izdelovanje tirnic namestu litega železa bolj žilavo in odpornejše kovno ie- Vedno slabše ao ceste ln grše hiše. Končno zaidemo v tako gr-jilice a Uko grdimi hišami, da bilo kar atrah. Ce bi bile remaate". bi mfclil, da aem ni Halsted ln 14. ulice v fefgu, kjer Mvaju ruski žldje. da bili smo v Londonu, v di-"slumov" na sapadui meeta. . V V" na, ki se nam je tu od-je skoro nopopUaa. Stanovanjske hiše so neClnoma eno alt dvonadstropne in Iz gole, odrte opeke kakor sU rok rajske *ma- to! Tako zraven bode ao šopiri raskošje vasj na zunaj. Kako os to razkošje vender počuti? : Globoko smo ee oddsttn«» ke amo prišli v velik parit. John je dejal, da ss Imenuje Primroee Hi 11. Sredi perka je hrib, najvišja točlffi v I/ondenMi R tega hriba je lep razgledj'i^asti čer, ko povsod naokoli1, kam nese olea, miglja na milijone laČI. Vidiš celo lepo osvetljen stolp sborniške palače v Westminstrs. Barry mora in drugih. Tudi oljni ozke polne nra- gnilobi in ribah. In V puščobi je tisoče <»trok. na|M)l raztrganih la u-Keneke ln dddsta, ta-ldste»0evno (^iletVne. so ae dren- ll S katerih jo bilo \ kaj hež čistoča. Glave skoči okna na cacto — grdo V tem parku pa so druge tajnosti, Id Jih poanajo le London čaai. Pravzaprav eo te javne tal noeti. kajti psed več leti ao dosegle tadl Chicege. Tajnosti sa ttfejo nekih, čisto čbvešklh seči Kakor Imajo v Hpde parku «I IkkIo govorniki, tako imajo Primroee H11I parku vso ivijai do zsljubljeal parčki k»HB mov", ki nimajo iti kam drugam, reveži, a tudi od drugod. Tako ima Loadon kljub cvojšl celo SSD. Prosil ^ — —» pr^haj« »UlHH aR Hodimo In kodi trmo, mmm .jpojma. U svoboda vredna, meje ječo katerih ki dije je koliko je Je 4 m pe- če ustavili Tako ss kasns-Angliji. Public'* ameriški sahin. stoji pri bari Plin greš k mizi. pri mešajo možje In žene OluiaUhUu- Za moj ík us Bič. Hi» i. Vozovi, ki eo tekli po tirnicah, so bili dolgo čaka skrajno primitivni, saj Ukrat v njih niso »sesedali ljudi. Na teh železnicah, če jih ie smemo tako imenovati, so bili edina vprežns si-la konji in ljudtfe. Po hudih strminah je «o težko. Pomagali so si na najraznovrstnejk načine, toda klanci so>itt vselej in povsod največja coklja v razvoja Ukšnih primitivnih ie-legnic. Ko je bil temiljen parni stroj, so ga takoj vpregli, da Jim Je z železnimi vrvmi pomagal vleči vosičke navkreber. Toda to je bilo nerodno, ker je moral parni stroj sUtl vedno na istem mestu. h ^BEaj^: * • ^ k^ir"' 'JL ' Prvi, M si je dal patentirati premakljivi parni stroj za prevažanje voz po tirnicah, je bil aem James Watt, izumitelj parnega stroja Njegova ideja pa ae takrat ni mogla prav uveljaviti in prvo rac uporabno lokomotivo je Ogradil šele Bdhard Trevithick L 1S04. Tudi U pi umel prodreti z njo v prakso. Njegovo ■ zamisel pa so privzeli nekateri drugi podjet-stokratakimi palačami. Cudovi- nejši možje, med njimi tudi Stepbenson, ki mu ma MJ* in dalje ja vodno lata, slike. Spomailssm se sijajnih komunalnih hiš, ki jih je zgradila socialistična uprava na Baaaj* sa delavoe. Anglija ima tudi deUv-sko vlado — zakaj trpi to sramoto? Ali no more ničesar storiti? Najbrž ne. ■ • ¿ dUa, da mecajo mnarifk/t«M zapustiti "paa uši", v katerega so vUkntti tudi Jngodav^o, šest dni pred ukrcaajem on parnik. da ae očfetijo uši! AU je pozabila na Londoft? Ako je kje; mora biti v teh "slumihw.| Končno se je tudi Olip naveličal in oavli je po prečni ulici ž» bili smo na — bvievardu a je usoda nsklonfla, da js sprsvil stvar v tet js najprej zgradil lokomotive zs iks Killingworth in Hettos, kjer so se stroji prav dobro obnesli in delali ceneje od konfV . Tiste čase štora Uv< tli SI, i,*t^jj progo sa no v manches govarjanja, k uporabljali na med prisUniškim me in Mancheetrora ždeznitto težkih tovorov surove vol-tovarse. Prišlo je do pre-ikšae pogonske sredstvo nsj M tej progi, ki je bile za tsdaajs raamere nenavadno dolga. Naposled so se is-dlffili za lokomotive, ki so se še poprej °bn<*l« na progi med Stocktcnom In Dsrttngtonom. Preglavice jim je delale saoso še nje, kateri tip lokomotive oaj bi izbrali. Železniška družba si je pomagala is zmrste uko, ds js razpisala konkurenčno tekmo. SUvils je določene ]>ogoje glede vle*«no«tl in brzine stro-jsv In določils termin Ss tekmo ns 1. oktober IMA sm*s j,K tekmi ee prlgtesiM svoje ^roje štirje konstrakterji. Tndi Stephenson je prij^« svojo lokomotivo "Dm Rocket" (rakeU) rri-gtešsn je b« še neki peti mM, ki pa se gs ^ peed tekmo odkloniM. ker je bil v sjein ArK koaj, ki naj bi gnal leknssctivo. Tekma bi morala biti 7. ok t obra, her so se pa nekateri stroji med tem že pokvarili, ea je preložili aa ss-slednji dan. 8. oktobra ItSt ss je že ns aa zgodaj abasia ob progi ogromna ranožics HI vednsga ljudstva, kf si js Msls sgteda« te «sj-novejše čudo. Ko so opnaovaM s sgromn<> bnj-no mimo drvsšs lAmaottre, ja paš smle kdo slutil, ds prisostvala dogodka sasfesvnegs P" mena Vmes ee hfli. kajpa. tudi ssgrisest ss-vražnikJ sovotarijs; ls-tí es videli v šsksniri same nadležnega U js sbetel sničiti številnim poki i • * ' ^ (DaUe SS C. ZA NAŠE FARMARJE POPOLNAv PROTEKCUA JAMČENA Kailfornijaki vinarejci ao dobili vaaana aa gotovilo, da ne be nobenega umešavanja ad strani avesae tlnde • kupevalci, ki al Ma nabaviti grozdje sa izdelavo ladnags ih^b sa domača uporabo laključao. P mi&SFg. Siv-'- , VLADA SE NE BO UMEŠAVALA Sedi] Je najbolj ¿m «I nabaviti «roadJe-Vprašajte vašega trgovca s »velim sadjem n tea^ aH pa kapfcte direktna fta kava na ie-laanlški postaji. T3T NABAVITE 81 "JUICE GRAPES" SEDAJ POD VLADNIM NAČRTOM KONTROLE f california fnurr bxchakqb . < CAUNMUIU VIMITARDISTS AMOCIATOK •AN MAOimv aaowo-snippia association l RAD JU 1ZVBDKL > H ia svojegs krata loki LssnJska* Prsd 5 Isti as js aahajal v Wau-kegan, III. Kdor rsjakev U kaj vedel o ajara, pro** da mi ta sporrti, bom ssio hvalsšsa; aka ba pa sam ta oglaa ŠM, aaj ss fdssttik lat, Od ti. januarja do M. asptemfcr» Js kilo 67 dsáev-nih dal, višina psdavin js sasfn la M4 mm. 2a primere vsame-mo lsssko DslstJs. ka so imeU v i'Hrt*u tsmo^64 dsisvnik dni in -fJMv.) Ckarlotia, N. C. — (F. P.) -Bratovščina čraoorajtnikov, or-gsnissdjs ameriAkih fašistov, jO organ islraia Is vsi shodov v tam Hi v bi itn Jih nuaUh. Na vssk •hodih njani člani agitirajo . sa pristop v organ izuči JqHiaUJo la-taka 1 Judom in jih pasivsjo, naj pristopijo v njihova vrsta. Sprs-J^ntA^o 2 i t ftanik, otrok, samoroav ln tuja» rodoov ns marajo« Načelnik fsšl-stične orgarriiacije ja Marvin Eitch, bivši driavni pravdnik in sedanji voditelj republikaanke stranka v North CarolInL Bitsh v svojih govorih apolira na nstrlotlssm in pssiva aa koj proti radlkalcem in tujerodni* agitatorjem. Dalja grosi a na* sMJom vsakamu sunanjsmu epi-tatorju, ki prida na Jug ln ja aktiven v gibanja ia orgsnisira nje delavesv. Zti.MM » Fašistični organltaciji aa je v prešlih par mosselk pridruŠUo vsliko trgovcev, tovaraišblh nadzornikov In Oopen Aaparskih tovarnarjev, toda dstavcl aa ma-rajo ts orsanlsscijs, ki jamo rasgfsŠs svojo predsodke proti Občinstvo si js s lanlraanjem oglodavalo mogočna Uhana stroja; sklepala so sa celo stava, kakor na konjskih dirkah. Ste-phensonovs lokomotivo 'Kockat' ja s silno krsino 46 km ns oro «S dvajsetkrat premerila predpisano progo, a s« ja hmova spustila v tekmovanje tudi naslednji dan, kakor so veieveH predpisi tekmovanja. * 10. oktobra ja priiei aa vrata stroj "Hovdtir, pri katorsm pa ja takoj v asletk» vašaje počila neka ee*, dar se pa morali potisniti v straa. Lokomotiva "Sena FarsU" tadl ni tasla vaš-je sreto; počila ji je ose vod-na šspaiia. Lokomotivo "Per-severance" pa to morali ia pe-prsj umakniti, ker ai dosegb predpisane krtine., J Tsko ja torej smspslt hu pheaaoaova "KakaU" ia isaml-telju so mod ogromnim aplav som mnotica^ ispla^s U dblj u l>) j «- tov. Od vaaalja )*■ Htephen*«« ds enkrat pe0M* evsj ta^j In dossgel brthm tš km aa uro. Sposobnost lokomotiv v primari s sta raj ii m i pvevosniml sredstvi je bila tako bledeče dokassns. a« - _ ^iu^in i. •« Med deževjem in viharjenj ki je divjal nad aorikim poljem v petek popoldne, je lefisle padati debela toča in ni odnehala nad četrt ura. V tem čsse je uničila prav vse poljske pridelka, std-kla sadeše s drev es ia pobila vrine nasade Vse vasi v aorški fa-ri ao prizadete. •Najbolj je toča »tolkla vas •lÉi^'tebn^iélisté possša-ja, da js bil v Ueriinu pred kast-kim pripravljaš ssla koristen JtuoL Poleg telefona se Sentir» piaakii stroj, ki je « edrt-0umU gospodarja aa ppaeoao svoasnjs ^matično peiklppi k aparatu ia e, pomoč Jo jsnssae n/ilo Ttehniaii ia I krogi kaJeJo veliko san novi isum, ki bo nedvi nesel Isumitelju milijo ANTON 16. OKTOBRA. ~ AH ste naročeni na dnevnik "Prosvsto"? Podpirajte svoj Uatl glave okoli Obroč Vor**, PKP8VBTK : teleaa zsdirsle v dre-| SEDAJ Jg CA8. DA ai NABAVITE vo, ne da bi ga ranile. Toda be-| ec ni niti trenil * očmi. p<*—»^^n? porodil« Kalifomijeko. ao naJoiili grmado krog njega. n kontrolne^ odbora zs grosdje, M 2a ao hoteli Mrfgati grmado —I „Uo zvišale cene grosdju m domsče tedaj ae je zaavettlo med drev- uporabe. Poskuša an> m načine, em: četa angleških vojakov je I da «O ohrani in stabllbirs cene pod m i :S f.. Vaščaai ao poeUjaU pred hišami in Ju radovedno gledali, predvsem njo. Koso Jo tf-tf, ki no bili blitje, pogledali natančneje v obličje m m iSmSt -5» nabeškir ao pritsjeno vzklikali, "odkod to struppr Nemirno se je tonska osiraia okoli sebe, kakor da boji. Tudi svojega »opotnika se je očlvidno zelo bala, kajti rti si upala siniti, daai so ji be-««de takorekoč čepele na posinelih ustnicah. Tujec js vprašal za fupana. Ko so mu poksssli Šupsnovo hišo, js nsmignil ieni, naj mu sledi in ne imenivši ss sa vprašanja rado-malih vaščanov, se js napotil z njo tja P rt iupsnstvu ae js šsls rešiU uganka. "FrUnova Ančka, gkjte, Js to. 'Na šup so jo poalsli domov, ker se jI J» |»sia>or ss ja ma-leglo po vasi, vse brs» Afre, ki je prad letom odpovedala svojo zdrsvntfko pomoč ln jo šls ponujst ns oni svet Ss pred njo je odpoto-vsls tja Ančklna mati, Frlanka. "Sama srsčs, ds ni Prlsnks legs dočrtals, saj Je ne bi niti .poznala, svojs nekdsj ko veverics poskočne hčere," so dsjsk mstsrs. Msrtinld ss Je krčilo srce. Ni imels pokoja, odkar nI bilo dočakati Rezkinega pisms. Ančkins nesreča Jo Je nsrsvnost pstrls. "Zs-bogs! Ds bi Is ne bilo kaj slsbega!" Je vzdi-hala in drhtela. "Njen* pisma bila kratka in niso povedala vsegatf¡'HeWa Jo js Mstks, lepo,ijsvo, močno dekle.Neels js pismo. "Od Rssks?" "Od Rezke! Ni več ns Istem mestu; od drugod je pisala. Glsjtr poštni pečst."' "Chicsgo. V Chicsgo sta ss prssslils?!" Naglo js odprls pismo in gs dsls čitst Metki. Brisala si js solze. "LJubs mojs ms ms! Teško pokoro sem dslsls ss svojo prens-glenost. Sedaj Je minilo vse. Svobodna sem. Pustila sem onsgs omlednsša', kakor ste ga ne. koč vi, mama, tako po pravici Imenovali. Nič ne ve, kje sem In upsm, ds ml več nikoli ns pride prad oči. Prsvi pdkel sem imela pri njem t Sedsj živim v lepem miru in delam in mislim, da sam v nebesih. Pa ta nebesa bi bite ls šs bolj popolna, čs bi bHi Vi in vss tisto, ksr js tam, pri meni in —. A kaj pomaga svo-niti po toči? Strašno napako sem naredila takrat tam — ssj veste — pri potoku, s storila ssm jo nevedoma, nisem ss posnala. Zdaj, ko sem šla šss vss krile in tsšavs, sdsj vam. A ksr Jo, jsl — Zaslušim dobro. Zdrsvs sem in bogata, ns na dsnsrju, ampak ns izkušnjah in ta, mama, štsjsjo veliko . . ." Povprašala je po Petrinu, Po M*ki in po vsem mogočem. 0*Wla Drišls Frlanovs AB«ks — Drttčevs žena ao-Sov ' NjeT Ančki. ds so ttkušnje uničile ps-. met Nsj ji bo dobre, je prosils mster, ker je rsvics toliko prestala, ds ae P"**«** H koncu je poadravila vae: mater, Metko, Petrina in vse dru*>, ksr je pri hiši, ps še potok povrh. V tem je Frlinovs Ančks strshoma povpraševala, če ni Drtiča blizu. Ogledovaje ae po okolici z zbeganim pogledom, jo preališala svojo načskinjo, ki jo js nsgovsrjsls, ds bi i domov. Se en pogled js Ančks vrgU ns okoli in potem pričela s nesigurnim glasom: "Veste, osemnajst 1st sem nosila obroč o-koli glave in ko M vi snsli, kako me Je tiščal, tiščal. Zdaj ni več obroča, ker on spi, da bi ss le ne prebudil! ftšt!" js končala komsj slišno in pritisnila kazalec na usta , Hartinka si Je ps medtem podpirsls glavo In premišljala o svoji ubogi RezHi, ki ni ne dekle, ne vdova. NsveezadnJe se je le pomirila, češ, pogumna Je le pogumna, njena Rezka, ns bo vzels konca ksr takot Nekako iste dni se je Jsnko odpravljal iz Frsacijs v Ameriko, Hudo ga je imelo, ds bi Sel'pogledst v domovino, ps ker ni hotel priti v Ameriko suh, ja odlošil to vsbljivo misel. New York si je Moč» zs prvi cilj in pozneje naprej, le v rov na več. Rova je bil sit in nI zlomks, si Je dsjal, da bi ne bilo še kakega drugega dela zanj. Rezke nl posabll; a upanja nI imel nobenega, da bi jo še kdaj videl. Vedel je — pi-ssli ao mu od doma — da je odšla v Ameriko kot tens nekega Slaka. Amerika je obširna — in njena poroka Ju Je Mak ločila za vaelej —. In vendar, ko bi bilo Jankotu dano videti preko dveh let naprej v bodočnost, bi vidsl ns-slednje: Dvorsns. V nji asjs enegs slovenskih naprednih društev. 'Poleg sprejetih novih članov je a prestopnim listom priisl k našem u društvu brat Janko Jarnnik. Zs pristop v društvo je zeprosils Msrijs Sren, priporoča jo sestra Terezija Mar-tinec —.' "Reška I" js sašumelo tedaj v Jankotovi glavi. "In Martinec, Martinec? in ne Slak? Tristo! Ali sanjam ali kaj!" Pa ni sanjal — uro potneje sta si segla v roke: oba sta se počutila neiemerno srečna. (KONEC.) , ■ ' nadsorsteom prevaiaeJa grozdja >* Kalifornije, Ur se pasi, da ns prihaja v roke špekulantom In »»postavnim kupcem na vshodu. Ponovna jamstvs »o se vrodils letos tako, da ne bo ao-^ benegs brezpoobisstilvem-KB umeša* v . i vsnjs od strani Federalnih zastopni ^ ¡° kov pri nakupovanju grozdja in pri blls obkolila taborišče. Se pred eolnčnim «shodom so ležali Indijanci kot poieto žito mrtvi v gozdu, ih'' Tako se je godilo tskrst in tako se zgodi he vedno. _ ___ mogli naši očetje proti belcem, ki I ¡«uganja sadnega «Tka sa ekaldu SO V vedno večjih trumAh pre* sivno domačo uporabo in upanje je. plavljsli našo detelo! Res da SO U» »Pl<* ne bo nobenegs ne.poras-Indijsnci snali biti strsšni, * je bilo treba ujete žrtve mučiti ** * in skalpirati. Todo tudi v tem so zs dosego tega ao je zahvaliti ka-naŠli V belcih svoje mojstre. Ds, lifoenijskl vinogradski organizaciji in rečem tabeli mo*. godi se nam smatramo, da ae bodo naši čitstelji kot bivolom, Ia da je naš roki»*«»* ^H*».jgŽgl nekoliko daljif od njihovega. I SZZ &Lt Kmalu bo poslednji rdečeko^ec no domačo uporabo in sa takozvano izginit Z njim bo izumrlo celo domačo pijačo. človeško pleme hi njegov sled bo Lelotaja sesona gspsdja je kratka izrinil a sveta " in Uhko reČO, da najbolj*© grozdje izgmu s svexa. J je sedaj na trgu. tako naa je informi- mr"*" 90 ^ Irai Mr. L. R. Moriarty, vshodni za- stopnik kontrolnega odbora. Valed tega bi ae ne smelo odlsšati s nakupom predno boljša kvaliteta poide.— (Adv.) Hallowe'en Priti as Js psljal proti amsri-Škemu ta padu. Vlak js prevozil Mlssourl In Kansas ter drvel prsko prerije. Tedaj Je stopil v vos dakotskl Indljsnec In ss-dsl na klop Pritsu nasproti. Priti ga jo posomo opazoval, kakor bi ns vedel, ali je bolj zanimiva brezmejna prerija zunaj ali bskrenopoltt Indljsnec, ki Je dolgo čsss ves resen molčal. Potem je dsjsl: 'Tako ms glsdaš, bledoličnik, kakor bi šs nikoli ns videl kakega Indijanca." "Pač, čssto ssm šs videl nle-čekošce ki vedno sem ss tako dobro počutil s njimi. Zakaj glsdaš tako mrko In rasnor "Resnoba Ja lastnost nsšsgs ljudstva. Ns smsjlmo ss In ns kričimo kot bledollčniki. Tudi kadsr v naa vss kipi, smo ns su-nsj mlml ln dostojsnstvsnl, Cesa pa bi se sploh vassllll? Od tvojih belokošcev smo prejeli krščsnstvo, plug in šolo, ps tudi oeepnioe in mnogo drugih bolezni, šgsnje in puške. Od tedaj gre s nami h koncu. V mojsm Plemenu mi prsvljo "Bivol". Nekoč Je bilo to čsatl vredno ime. Zdaj pomeni aamo nesrečo. Slišal si peč, ds Je bilo svo-je dni na milijone bivolov med skalnatim pogorjem ln Misela-sippijem, med Kanado ln mehiškim talivom.' Zdsj ao malone docela iztrebljani. Tako ae bo zgodilo tudi t indijanskimi ple-meni." "S teboj sem v bolesti, rdeče-kolec. Razumem, ds ti Je hudo. Ali vsi Indijanci tako šslujejor "Kako ne bi, čs vidimo, ds izumirajo zadnji ostanki nslsga ljudetvs. O — nekaŠ so bivoli ksr mrgoleli v preriji. Kskor Indijanci ao se podile črede bivolov s pašnikov ns paštUks. Mraz Jih je uničeval, sneg jim je pokril travnika. In morali so napo« Morali so preko širokih rek po neulfuraem ledu. ki se js ksj i*»gosto prelomil, bivoli so se utapljali v množici. Tudi moji otetje so Jim mnogo p rt sedeli. Ns poldlvjih konjih so jih isslsdovsli ter pobijali s i Hcami. Kožuhe so uporsbggli ss obleko, zs postelje, sedle, šotore In čoins; kita ao sa motvoa, is kopit so kuhali klsj, Is kosti imenovali 'Orlovsko oko.' Nekoč ao gs Indljaci ujeli in prsv dorn» Js vedel, kaj ga čaka: naj- so izdelovali noše sa strojend« pr« j bo dal svoj skalp in potem koše, meso pa ja veljalo sa slad- ga bodo cvrli na grmadi. Vendar člco. Toda kaj so bili naši lovi šo mu dovolili, da obišče svoj spričo lovov belokošcev! Sele ko so prišli oni s svojo strastjo do pobijanja h) doblčksrstva, šele tedsj so ss čreds od IsU do IsU gubi le. Najhujša so bile psclf Idns železnice. V naglici so beli lovci pradirjali vso prerijo, si izbrali najlepše črede ter JU) s svojimi pušksmi pobijali kar od daleč. Posnal sem lovce, ki so v sni uri postrslll! sto bivolov." "Skods, ds bo ljudstvo, kakršno Ja vsšs, iaginik). AH ni mo-goče rešiti njegovih ostankov f "Indljsnd niso tsko trdi v boju proti bslosm, kakor so črn-cl. In nsšs največja nesreča Js, da nismo bili slošni ln sdrutsni. Urejenih drftsv, kakršne so vsšs, nismo imeli. In zato so nas Ishko pregnali In nsšs plemena so bt-šala prsd trumami beloev, ki so pr«>rsli prerije, kakor berite antilope prsd prsrijekfcin požarom." "In vsndsr imajo Indijanci msd bslokošel mnogo prijateljev, Spominjam se, kako smo as kot otroci igrali Indijanci v gozdovih." "Vem, vem. Tudi vem, da bal* ci kaj radi pišejo In čltajo "In-•iijsnoriee." Mogoče nam je selo v tolažbo zaveat, da bodo U knjl nas sstrll, oelo tedsj, ko bo sad-njl rdečekoAss sledil klicu V kega duhs Manlta ter se svojimi dsdl. U moj bsll brat čttal Cooperjevsga "Pobljaka Jelenov T* Tabo, ne. V knjigi ja videti, kako ao ss naselili kaj prvi nesoljene! In kako prodirali v deželo Indij Indijanci so bili vedno zvssti in zanesljivi v miru, a strsšni ia pretkani v vojni — prav kakav Šsi. In ims! si bde«, Id so sa naučili od naa akalpiraaja ao-* rajnikov. Njihova vlada jim je plačevala prineeene skalpe. -le bil "Pobijslse jeleaov-fH Mm lec r najboljši st vH dešeli Isr ao ga u V tem mesecu vidimo v raznih štacunsli r a/stavljenih vsakovr stnih papirnatih priprsv vsve-tlo-oranžnl barvi, na primer namizne prte s črnimi zgrbanče-nimi madksmi na rabu, papirne krožnike,'dekorlrane s coprnica-mi, jshsjočimi na metli, ali ps z okostji in lobanjami. Povsod vidimo papirnate buče, majhne ln velike, prsluknjene kot kaka lobanja m i svečo znotraj. Vse to služi za proslavljanje eno izmed najbolj popularnih svečanosti v Ameriki, Hallowe'en, dne Al. oktobra. Hallowe'en je le poljudna kratica za All Hallows' Eve, kar po-menja predvečer Vssh Svetnikov. lir ¡.oi Daai ta praznik je starega kel-tiškega izvira, je postal v Afne-rild popularen med vaemi brez raalike, od koder izvirajo. Pravzaprav js postal bolj popularen v Ameriki, kot je bil kedaj v E-vropi. Tam se ima zahvaliti za svoj počete k starim Druidom, duhovnikom pqg^nsklh KeHmv, Id so bill Wvotninsseljenci bri-tsnskih otokov. Oo tem dnevu so Druidi uganili ogenj v prisotnosti občinstva, da s to označujejo konec žetve in uspešnega leta Kakor ss js to zgodilo s marsikaterimi starodavnimi proslavami, se je prvotni namen proslave iz-1 m »,«> zabavo m 1 dobiček mm <')» mM Nafti akordtol k» -od uMlh USTAVI bolečine v ENI minuti pri rasti zob Brez razlike kako otekle, vnete ali mehke so male čeljusti, Dr. liaiHl » Teething Lotion sdra-vilo bo prenehalo otrokovo bolečino in jok v teku kratkih Šestdeset sekund.' ' VARNO IN N E&KOIMJ IVO . Hsnd's Teething Lotion sdravQo je pravi predpis slsv-cega specialists ss otroke, ki ga, uporabljajo matere Že t»sd 4tf let. No vsebuje nobenih nsrkdj tov ln so Ishko uporsbljs koli» korkrst Jo to potrebno s polno varnostjo. OtrociN ljubijo hladilni in prijazni okus. Mr«. Frank B. Johnson is Philadelphia, Pa., piše: "Moj otrok je bil eiten in drailjiv ob času dobivanja sob. Naš zdravnik je priporočil Dr. Hand's Teething Lotion zdravilo in od tega časa nisem imela več najmanjše sitnosti. Bilo je izvrstno zadovoljstvo za otroka." KAKO 8E LAHKO OBVAKl. JKTK PRED SITNOSTJO KO DOBIVA OTROK ZOBE Ne čakajte, da bo bolečina pričela ob otrokovem dobivanju zob. Ob prvem znamenju, da bo | otrok dobil zobe pričnite takoj zdraviti z Dr. Hand's zdravilom. Tisočo in tisoče mster se poslužuje tega. To pomeni nii »it-nosti ves čas, ko otrok dobiva sobe in veselo ssdovoljnost smehljajočega otroka od počet-ka do kraja. Va« lekarnar ima ali lahko dobi sa vas Dr. Hand's Teeth, ing Lotion. Pošljite nam U kupon sa BREZPLAČNO poskus-no steklenico. aa vaalopl. raalta na saj iataes samti m vaa od ajaaovasa prakapŠavaks. '¿ . , (ASa.) SF'veras r*, v m Brza zveza V EVROPO HAMBURG ALBERT BALUN ST. LOUIS, MILWAUKEE Hamburg-Amer dom, če se nsslednjegs jutrs povrne. TsmkaJ so ga domačini na- _ ___ ____ govarjali, naj se ne vrne k In^in pledejo s;coprnicami v gozdnih \«"»¿¿ŠT* 'n dijancem, a on je d rial svojo be-]- -------- 1 ^ ' *** ** ssdo ter zjutraj točno priiel. Razklani hrast,' poglavar indi-jansksga Uboriičs, js dejsl jetniku: 'Ce vzsmeA to-le Indijsn-ko, ki si ji v boju sam ubil mola, sa leno, ostane! iiv in oeta-M med nami. Ce pa tega ne sto. ril, bol is danss skalpiran. Pobijslse jelenov' ss ni dsl pregovoriti. Tedaj Je planil 'Pan-ar,' brat vdove, ter sagnal svoj tomahawk proti belčevi glsvi. Bliskovito Js bslsc ujel sekiro ter Jo vrgel nsssj v napadalca tor mu razklal lobanjo. Ko so ss Indijanci gnetli krog svojega mrtvega brata, je belce ta treno-tek izrabil tsr ubetsl. Indijanci so mu sledili, ga podili preko gore in dolin, ne da bi ga ujeli. Končno je priiel do reke, kjer je lai njegov ooln. Indijanci ao u bIH tik sa petami; planil Je v čoln, a tedaj zagledal, da so mu Indijsncl Is oprssnosti Izmaknili vesla. Odbil Je čoln od brega, planil vanj ter se ulegel na dno Mm. Indijanci so streljali v čoln. s gs niso prebili. Struja Js livadah. Zli duhovi tega dne uga- pravi ¿to auino utrujanj bm^a« po-njsjo svoje kvapte v zapuičenih I * ^ Ak0 starih cerkvah in samostanih in podrtlnah. Tako js vssj veroval prlprosti nauk narod. Marsikateri kmet je bil tako prepričan o tem, ds je po noči i bakljo v roki hodil po ivoji farmi, da i tem pregsnjs zle duhove, in pel je pri tem zsklinjuJoČe pesni. Seveds to je bila noč kaj pri-prsvns zs vadelevsnje in proro-kovanje. Msd temi je zlasti prerokovanje o bodočem motu igralo veliko ulogo pri dekletih. Dsndanef js is ostalo mnogo tega pri proslavi Hallowe'ena, seveda v isli. Sicer Halk>we'en ni nikak zakonit praznik, sli svsčer mladina kaj rada pošali, ss maskira in ss ssbsvs s šaljivim prorokov Glavobol... Želodčna nerednost odpravljena "Jas som trpsla na glavobolu in ielod-čni nerodnosti, ampak sedaj je odpravljeno, poviila sem del steklenice Tri-nerjevega grenkega vins," piše Mrs. E. C. Johnson, Clevelaod. Tisoče ljudi hvsli ta zejiični predpis slavnega zdravnika. Očisti »tiri važne proatore —želodec, jqtra, iolčni mehur in čre-va. Odžene želodčne, jeteme, zsbssa-nost in zaprtniee nerodnosti. Dokazano Pofkusitc ga ns nsi ri-7 . . siko. Preskrbite si ste-Lm(mi klenico tega še danes od vašega lekarnarja. Jemljite ga deset dni. Ako vam ne pomaga, vrnite o-stalo lekarnarju In zahtevajte vaš denar nazaj. Ne odlašajte to še danea. TRI N En'S BITTERWINE Dr. Lortiz 642 Pittaburgky Ps. SPREJEMA m « tiskarsko obit spadajoča bela I Tlaka vabila sa jnaaHea In sEoda, vidtni^ čaantt^ knjiga, kola-darje, letak» itd. t alovanikem, hrvatakem, glovaikam, ¿cikam, nem-ftam, angtoikam jeziku in drugiK yODSTTO TISKARNE APELIRA NA DA «KOVINE NAROČA Y SVOJI TISKARNI y m pojsssDa daje vodstvo aaljiSo dslo prvs vrsU S. N. P. J. PRINTERY W7-59 So. CHICAGO, HA ?FAJO TUDI VSA USTMKNA POJASNILA