3 2 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 8. maja 2014  Leto XXIV, št. 19 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 Tisk: TISKARNA KLAR Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Ministrstva za javno upravo in pravosodje (KIM) ter Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357 0000 0000, SWIFT koda: OTPVHUHB Porabje, 8. maja 2014 Porabje, 8. maja 2014 Reka tak daleč pa za en večer donk tak blüzi STR. 3 ODIŠLI SO STR. 5 Svetimo mamice - s pesmimi, spejvanjom pa plesom »Mama nesé sunce v ižo, zatok je tak lepau biti tam” – je z veukimi literami pisalo na steni gorenjesinčarskoga kulturnoga doma. Višiši klasi z domanje dvojezične osnovne šaule so prve dneve majuša preživeli na slovenskom Koroškom v šauli v naravi, zatok so lejpi svetek, Den mater držali en keden prva. Sinčarski šaularge pozovejo cejlo ves dvakrat na leto na program: za božič pa za materinski den. Na letošnjom svetki mamic se je kulturni dom do slejdnjoga kiklá napuno, ništerni so eške v dveraj stali, ka bi vidli mlajše pesmi gučati, spejvati, igrati pa plesati. Na programi so se nutpokazali čistak vsi mlajši s šaule, zvekšoga po klasaj. Vse je bilau dvojezično, gnauk so mlajši gučali vogrske, gnauk slovenske pesmi. Bilau je, ka so vküper reciterali, bilau je, ka ejkstra. Čüli smo domanje citraše, mladoga pojba na sintetizator igrati, mali plesci pa so se sükali na latinsko muziko. Vidli smo kratko gledališče, pevski zborček šaule pa je večkrat na oder prišo. Mlajši so se z lejpimi rečami pa z eške lepšim spejvanjom zavalili pa poklonili svojim mamicam pa babicam. Če je stoj po punoj dvorani malo kaulipogledno, je včasik na pamet vzeu, ka so vnau-gim materam večkrat skuzé v oči staupile. Dosta vse lejpoga smo čüli o materaj: ka so nikdar nej trüdne, ka vsikdar pomagajo, ka nas baužajo, ka se včási korijo, ka dobro küjajo, pa ka je najbole važno, ka viskši od nas samo eno, edino mamo má. Nikdar pa se ji nemo mogli zavaliti za vse tau, ka je za nas včinila. Materinski den je samo gnauk na leto – so povödali mlajši – depa ne pozabimo, ka moremo biti svojim mamicam hvaležni na drüge dneve tö. Na konci programa, v šterom je dosta vse slovenskoga tö bilau, je vsej 71 mlajšov primilo eden radeči klinčec, pa ga podaro svojoj materi ali staroj materi. Za konec pa eške misli slovenskoga pesnika Toneta Pavčka, štere smo na začetki programa čüli od najmlajši šaularov: »Vsakša mama je prava mama, dana na srečo in na veseldje. Prava. Ino edna sama. Za cejlo živlenje.« -dm- Mali sinčarski zborček je lepau spejvo materam Kulturni dom so do konca napunile mamice pa babice Slovenija - Murska Sobota IZ DNEVA V NOČ KNJIGE S KARAMELOM IN SPOMINKAMI Na pobudo slovenskega pisatelja iz Prekmurja, Evalda Flisarja, smo v Sloveniji Svetovni dan knjige in avtorskih pravic po katalonskem vzoru že pred leti spremenili v praznik branja in letošnji 23. april prvič podaljšali v Noč knjige. V devetinsedemdesetih krajih po Sloveniji in zamejstvu (Celovec in Trst) se je na 168 prizoriščih zvrstilo okoli 300 dogodkov, na katerih je imela glavno besedo knjiga. Tudi v murskosoboški Pokrajinski knjižnici, kjer so pod naslovom Dve sodobni ženski pisavi predstavili roman Karamel Norme Bale in črtice Spominke/Spoumenke Bee Baboš Logar. Z besedami se je med spomini in karamelom skupaj z avtoricama sprehajal Franci Just. Za posebej prijetno ozračje, ko nismo sedeli v vrstah drug ob drugem kot v kinu ali na nogometni tekmi, ampak ob mizah, na katerih so plapolale svečke, pa še s čajem in pecivom so nam postregli, je poskrbela skupaj s sodelavkami Vesna Radovanovič. Zelo lepo obiskan dogodek, kakršnih si želimo v Soboti še več. Kaj je - sodobna - ženska pisava, ni novo, niti na pogovoru v Soboti preseženo oziroma dokončno odgovorjeno vprašanje. Poenostavljen odgovor, ki sloni tudi na dejstvih, bi lahko bil, da je v literaturi bolj pomembna kakovost, sporočilnost, kakor to, ali nosi ženski ali moški podpis. To načelno drži, a ni tako preprosto, je menila Norma Bale, avtorica romana Karamel, ki se je v magistrski nalogi na mariborski Filozofski fakulteti ukvarjala s tem, mnogoplastnim in daleč nazaj tudi v preteklost zazrtim vprašanjem. Tudi v tem primeru je namreč tako, da je »hudič v podrobnostih«. Za kakovostno romaneskno zgodbo je odločilno, koliko se je avtor sposoben približati ali izenačiti, da ne rečemo celo poseči in preseči, v duhovni svet protagonistov v pripovedi. In v življenju žensk so dogodki, ki jih moški ne doživljamo: denimo občutki nosečnosti in poroda, čeprav o obojem tudi pišemo. Kaj je takega, specifičnega pri (nas) moških, kar opisujejo ženske avtorice, bo razprava ob drugi priložnosti. V načelni kontekst spadajo tudi pregledi in ocene, koliko je med slovenskimi avtorji žensk in na kakšni kakovostni ravni je njihovo pisanje. Po tem, kar sta povedala predvsem urednik Franci Just in pisateljica Norma Bale, so slovenske avtorice dovolj uspešne tako po deležu v leposlovju kakor po kakovosti napisanih del. Zato skoraj niso umestne primerjave s politiko, kjer je zdaj načelo, da bi imele ženske v političnih strukturah (vsaj) štridesetodstotni delež. O čem govorijo Spominke/Spoumenke Bee Baboš Logar, lahko v podrobnostih preberemo v 17. številki Porabja, zato nekaj (površinskih) misli o Karamelu, prvem romanu mag. Norme Bale, tudi odlične poznavalke položaja štajerskih Slovencev v Avstriji. Bila je prva učiteljica dopolnilnega pouka slovenskega jezika na avstrijskem Štajerskem, zdaj poučuje na gimnaziji v avstrijski Radgoni. Norma Bale v Karamelu zelo spretno opisuje ljubezenska razmerja, ampak ne katerakoli, marveč tista, ki »uradno« ne spadajo skupaj. Karamel sestavljajo tri zgodbe: zgodba predavateljice Tanje Oresnik ter zgodba njene študentke Ire Monro, ki ju ne povezuje le predavalnica, ampak tudi isti moški, Marko Orel, katerega pripoved je tretja zgodba romana - romana o zapletenih psiho-erotičnih razmerjih med protagonisti in tudi romana o (ne)moči ljubezni in ustvarjalnosti. Ker, kot rečeno, avtorica opisuje ljubezenska razmerja, ki ne sodijo skupaj oziroma se zelo po svoje prepletajo, dobiva toliko več vprašanj, koliko je romaneskna zgodba povezana z resničnimi protagonisti oziroma od kod ji »informacije«. Vprašanje pravzaprav ni novo in doživljal sem podob-na po izidu romanov, zlasti Vijoličnega dima, Predora pod Hortobágyem in Pesmi Črnih mlak, in še najbolj »univerzalen odgovor«: »Vse je res« in »nič ni res«, s čimer radovednosti ni dovolj zadoščeno, ampak je še bolj podžgana. To pa je v prid romanu, njegovi avtorici ali avtorju, kajti uspelo je vzpodbuditi širši spekter razmišljanja in radovednega spraševanja. Čeprav se Norma Bale v Karamelu ne izogiba ljubezni in erotičnim scenam, o tem na predstavitvi v Noči knjige ni govorila, povedala pa je, da roman žene podarjajo ljubimcem, ljubimci pa ljubicam in ženam in še več je kombinacij, s katerimi se srečuje. Kratke zgodbe Bee Baboš Logar so z umirjenostjo in preprostostjo, ki sicer nosi tudi globlja sporočila svojega in sedanjega časa, nasprotje vsebine in razmerij, s katerimi se ukvarja v svoji prozi (ne samo v Karamelu) Norma Bale. Vsebino Karamela (karamel=pražen sladkor) je nakazala že v tekstu v skupnem romanu Sekstant z Robertom Titanom Felixom in Štefanom Kardošem (ki je bil med petimi nominiranci za nagrado kresnik, medtem ko se Karamel, po meni neznanih kriterijih, ni uvrstil med deset nominirancev, ki so bili objavljeni ob Svetovnem dnevu knjige). Noč knjige, predvsem pa Svetovni dan knjige, je bil v Sloveniji tudi v znamenju premišljevanja in razprav o pomenu knjige, o njeni vlogi, predvsem pa položaju v realni družbi. V Sobotni prilogi Dela so pod naslovom Knjiga nas ne briga celo zapisali, da Slovenec na leto v poprečju kupi eno do dve knjigi in zanje odšteje 25,50 evra, kar je katastrofalen podatek. Bolj vzpodbudno je, da je vsak četrti Slovenec včlanjen v knjižnico in da se izposoja knjig iz leta v leto povečuje. Minister za kulturo Uroš Grilc pa je v poslanico napisal: »Ne brati knjige je huje, kot če jo zažgeš!« Ernest Ružič Bea Baboš Logar, avtorica Spomink/Spoumenk, Franci Just, urednik Založbe Franc-Franc in Norma Bale, ki je napisala Karamel, na Noči knjige v soboški Pokrajinski in študijski knjižnici Ob Dnevu knjige Pokrajinska in študijska knjižnica že nekaj let podarja knjige - tudi letos - ki več iz različnih vzrokov (obrabljene, po več izvodov...) ne spadajo na njene police; po vsebini pa so leposlovne in strokovne in ob slovenskem tudi v drugih jezikih, predvsem madžarskem in nemškem. Interes za zastonj knjige, na voljo jih je več sto, je velik tako med mladimi kot starejšimi bralci Reka tak daleč pa za en večer donk tak blüzi Rejč »reka« ne znamenüje samo tisto vekšo vodau, štera s potoka grata pa v eške vekše vodé tečé, »Reka« je eden varaš na gnešnjom Hrvaškom ranč tak. Hrvatke ga po svoje zovéjo »Rijeka«, Taljange pa »Fiume«. Pod tom slejdnjim imenom ga poznajo Madžari tö, za štere je biu te veuki varaš pri Jadranskom maurdji dugo časa najvekša luka (kikötő). Do konca prve bojne je mesto – kak vekši tau gnešnje Hrvaške – slišalo pod Vogrsko kralestvo. V etom varaši se je lüstvo vsigdar mejšalo. Živeli so tam Taljani, Hrvati, Vaugri, Nemci, ne smejmo pa pozabiti na Slovence. Po drügoj bojni, gda je Reka prišla v vküpno Jugoslavijo, se je dosta Slovencov odpravilo delat v fabrike v etom varaši. Leta 1947 nji je že telko bilau, ka so napravili svojo »Kulturno prosvetno društvo Bazovica – Slovenski dom«. »Slovencov na Reki je kauli 1.500-2.000. Statistika je dostakrat ovaška, gda so nas slejdnjo paut vküpšteli, nas je kauli 1.500 bilau« - tomači Zvonimir Stipetić, šteri je predsednik slovenskoga drüštva eške samo tri mejsece. »Našo drüštvo má bogate aktivnos-ti, mamo 11 sekcij: tau so mejšani pevski zbor, folklora, dramska skupina, dale likovna, mladinska, planinska, fotografska sekcija pa tak tadale. Dosti delamo, fejst vküperdržimo.« Predsednik je eške tapravo, ka je glavna naloga drüštva, ka gordrži slovenski gezik pa kulturo. »Vse, ka se godi, vsikši program vöponücamo, ka se med sebov slovenski pogučavamo. Tau je istina za starejše. Mladi pa leko v drüštvi odijo na ejkstra vöre slovenskoga gezika pa kulture, vsikši pa se leko nutspiše na tečaj slovenščine tö. Če nutstaupi v sekcijo, tö leko guči slovenski« - je končo predsednik Stipetić. Nej davnik so se srečali voditeli toga drüštva pa voditeli drüštev Porabski Slovencov. Te so se zgučali, ka Slovenci s Hrvaške na konci apriliša gorstaupijo v Monoštri, geseni pa se skupine Slovencov na Madžarskom nutpokažejo na Reki. Tistoga petkovoga večera je dosta najgir lidi prišlo v varaško Gledališče, ka bi si poglednili, kakši program so pripravili rojaki, Slovenci z dalečnjoga Hrvaškoga. Cejli večer je pelo pa s svojimi komentarami povezüvo koordinator kulturni dejavnosti Vitomir Vitaz. O kulturnom drüštvi je povödo, ka je svojo ime dobilo po vesnici Bazovica na slovenskom Krasi, gde so leta 1930 taljanski fašistange vmorili prve štiri svoje slovenske-hrvaške protivnike. Pred nastopom mejšanoga pevskoga zbora je moderator tapravo, ka so ga napravili v gnakom cajti kak cejlo drüštvo, leta 1947. Od tistoga mau brezi pau-ze spejvajo, eške več: majo ednoga člana, šteri je že pred 67 lejtami tö spejvo. Od zbora smo oprvin čüli tri pesmi: kak prvo »himno« drüštva, štero je napiso eden od članov, te pesem o slovenskoj Koroškoj, sledik pa eške uglasbeno pesem poeta iz Beneške Slovenije. »V glavnom spejvamo pesmi, štere so nej narodne. Vsikdar tak vöodeberémo repertoar, aj pasiva tá, kama démo. Če trbej, spejvamo taljanski, nemški ali engleški tö« - je povödo Boris Rejec, eden član drüštva, šteri je solo tö spejvo. »Na gau-sti spejvamo v Šentvidi pri Stični, letos demo tá 40-ič. Na programi Primorska poje pa smo spejvali že 36-krat.« Dirigent pa vodja zbora je Hrvat Zoran Badjuk. »Včási smo meli mentore iz Slovenije, ovak pa so bili vsi z naše krajine. Meli smo 6-7 dirigentov, šteri so sploj dobro pelali zbor. Meli smo pa takzvane kulturne referente, šteri so pomagali tak vküpsklasti program, ka aj bi pesmarge prejk spejvanja eške bole Slovenge ostali« - je eške raztomačo Boris Rejec, šteri se je slovenskima starišoma naraudo že na Reki, gde sta njiva delala. Že kak sploj mladi je pesmi gučo pa spejvo, biu je član drüštva kak njegva stariša. Igro je na tamburice, pred dvanajstimi lejtami pa so ga vöodebrali za predsednika Sveta manjšine Slovencev na Reki. Folklorna skupina KPD Bazovica je oprvin nutpokazala dva spleta slovenski ljudski plesov. Najoprvin so pri muziki bajsa pa fud zaplesali prekmurske plese, med šterimi smo leko Porabski Slovenci prepoznali en par naši plesov tö. Istina, ka so bili ništerni stopaji malo ovaški. Dale na programi so bili plesi z Gorenjskoga, na konci toga tála so gostje plesali z meklauv. Pri bejdvej spletaj so meli plesci na sebi gorenjski narodni gvant. »Plešemo zatok, ka mamo ples radi. Zdaj nas geste 16 žensek pa eden moški. Plešemo dva slovenskiva spleta, depa mamo koreografije iz naše krajine, istrijanske plese tö. Vejmo eške nutpokazati slavonski splet, pa eden kolo iz edne rovačke operete« - nam je repertoar folklorne skupine nutpokazala edna članica, ovak podpredsednica KPD Bazovica dr. Jasmina Dlačić. »Če te nika veseli, si najdeš čas. Vsi se nekak zorganizéramo. Najdeš nekakoga, ka má skrb na mlajše, malo zamidiš, depa donk prideš.« Kisnej v programi smo vidli skupino plesati eške istrijanske plese v sploj prausni gvantaj. Lepau se je vidlo, kakši je razloček med krajinami v gvantaj pa plesaj. »Plese postavlajo majstri z naše krajine. Nemamo slovenski koreografov, ka bi nas prišli včit. Iskali smo je pa je nej gratalo. Tak smo mogli sami rejšiti« - je končala podpredsednica drüštva. Na odri so se eške gnauk pokazali člani pevskoga zbora, šteri so s pomočjauv solistov zaspejvali en par lejpi žalostni pa veseli primorski pesmi. (Edno eške v taljanskom geziki pa v čakavskom hrvaškom doma-njom guči tö). S kratkim skečom sta se na odri nutpokazala dva člana dramske skupine Tolja Hromin pa moderator Vitomir Vitaz. Slejdnji je sto v ednoj maloj bauti pejglo küpti. Bautoš pa je nej pa nej sto vösprobati, če mašin rejsan dela. Küpec pa se je nej njau. Prva pejgla se je kadila, drüga je nej segrejvala, v tretjoj pa je celau bomba bila. Gledalci, domanjo lüstvo se je fajn, iz srcá nasmejalo. »Za gnes smo pripravili eden kračiši tau edne dukše predstave. Škemo edno cejlovečerno igro tö napraviti, depa je sploj žmetno igralce cujdobiti. Trüdimo se, kelko je mogauče« – je povödo Vitomir Vitaz. Lejpi kulturni večer se je končo s plesom »kolo« iz krajine Dalmatinska Zagora. Ples so vövzeli s komične opere »Ero z drügoga svetá«, štero je napiso Jakov Gotovac. Ženske so sploj lejpi gvant mele pa se sükale, navzauči gledalci pa so si leko pravli, ka je nej škoda bilau priti. Rojaki s Hrvaške so nutpokazali farbasti püšeu svoje slovenske kulturne erbe. -dm- Mejšani pevski zbor društva dela že od leta 1947, zdaj ga vodi zborovodja Zoran Badjuk Skeč sta zašpilala Tolja Hromin pa Vitomir Vitaz Folklorna skupina je zaplesala prekmurske, gorenjske plese, dapa pokazali so nam domanje, hrvaške plese tö. Občni zbor Slovenskoga drüštva v Budimpešti OD SLOVENIJE… Civilne organizacije, med njimi drüštva, vsakšo leto majo občni zbor (közgyűlés). Našo drüštvo je letos melo volilni (tisztújító) občni zbor, ka je pet lejt minaulo od zadnjoga volilnoga občnoga zbora. Predsednici Ireni Pavlič je preteko petletni mandat in zato smo meli volitve. Prva štiri lejta po ustanovitvi drüštva je bijo predsednik Feri Kranjec, potem pa ona do etigamau. Irena Pavlič je 24 lejt delala v drüštvi in je zdaj odpovedla, da več ne more tau delati. Zdaj smo se te na seji vodstva fejs pripravili na volilni občni zbor, steroga smo držali 26. apriliša. Zbrali smo člane, kandidate za vodstvo pa šče za nauvo predsednico. Na zborovanji je dosedanja predsednica Irena Pavlič poročala o delu v leti 2013. Drüštvo je melo pet velki programov, potovanje na Državno srečanje Porabskih Slovencev v Monošter, potovanje v Slovenijo na prauško v Maribor pa na srečanje v Rače z ljudskimi pevci, potem je zbor potovau v Subotico-Szabadka na srečanje slovenskih pevskih zborov iz Vojvodine in v Šorokšar na srečanje narodnostnih zborov in je nastopo na vsakši naši prireditvi. Na pikniki smo se poslovili od veleposlanice Darje Bavdaž Kuret in nam je bilo žau, da je odišla. Lani smo težko gospodarili, ka smo živeli samo iz podpore, stero dobimo iz matične domovine, Slovenije. O gospodarjenju je posebej poročala naša ekonomka dr. Gitta Niziolek. Mladi so na vsakši prireditvi bili navzauči, leko pa njih bi bilau več. Potem je Irena Pavlič notri pokazala program za tau leto. Iz toga smo že svetili slovenski kulturni praznik februara, potem smo bili na Državnom srečanji Porabskih Slovencev na Gorenjom Seniki. Tau srečanje je letos vküper bilau z borovim gostüvanjom. Toma smo se splo veselili, ka naši ništrni člani so šče kaj takšoga nej vidli. Nazaj mamo ešče praznovanje dneva državnosti Slovenije. Te bo 14. junija. Na te svetek čakamo gledališko skupino Veseli pajdaši pa Duo Fodor. Nastopita pa tüdi Moški pevski zbor iz Kranja in naš zbor. Potovanje v Slovenijo še ni odločeno, zavisi od pejnez, ker šče eno velko prireditev mamo oktobra, Slovenski den, in tau je naša najvekša prireditev. Bomo go začnili s slovensko mešo, pri šteri de spejvo zbor Avgust Pavel z Gorejnoga Senika, v programi pa nastopijo pevski zbor Slovenskega drüštva Triglav iz Subotice, naš zbor in Tamburaška skupina iz Črešnjevec. Na konci leta pa mo vküper svetili z veleposlaništvom božič pa svetek samostojnosti Slovenije. Mamo pa več mali prireditev: klubske dneve, spominjamo se na reformacijo, svetimo začetek adventa, mladinska sekcija ma več srečanj. To leto leko gospodarimo: 3.500 evrojev smo dobili iz Slovenije, na Madžarskem pa 365 gezero forintov forintov, leto smo pa začnili s 300 gezero forinti. Gda smo sprejeli poročila, potem smo tajno (titkos) glasovali za nauvo vodstvo. Nauvo vodstvo so: predsednica Agota Merkli Kállay, častna predsednica Irena Pavlič, namestnika predsednice sta Iris Babanič, voditeljica Mladinske sekcije, in Miši Zadori. Člani so: Ester Šodor, Hugo Čerpnjak, Zoli Mešič, Marija Kovač Babanič in Gusti Škaper. Po volitvaj je Irena Pavlič na kratko poročala od dela v 24. lejtaj. Drüštvo smo ustanovili geseni leta 1990, gda smo zbirali delegate na ustanovni občni zbor Zveze Slovencev. Prošnjo smo na birovijo (sodišče) dali kak Porabski Slovenci in so nas registrirali majuša leta 1991. Od tistoga cajta redno delamo. Vsakšo leto smo nika nauvoga dali v program. Od leta 1999 smo začnili oditi v Slovenijo, vej pa je naši lidge nejso poznali. Pred dostimi lejtami so prišli v Budimpešto, takrat šče nejsmo ojdli prek meje. Sedaj pa smo že dvanajskrat bili v Sloveniji, v Avstriji pri Slovencih, v Srbiji dvakrat. Vse to s pomočjo podpore iz Slovenije. Splo dobre stike mamo z Veleposlnaištvom Republike Slovenije, mamo skupne prireditve. Mi odimo na njine, sodelavci veleposlaništva pa pridejo k nam. Večje prireditve držimo na veleposlaništvi. Več delegacij iz Slovenije nas je že obiskalo. Dobro sodelujemo s slovenskimi organizacijami, z Državno slovensko samoupravo, z Zvezo Slovencev na Madžarskem in tudi z drugimi društvami. Vse porabske kulturne skupine so že večkrat bile pri nas, tudi iz Slovenije vsakšo leto mamo kakšno društvo, gde mamo dosti padašov. 14 lejt smo meli jezikovni tečaj (nyelvtanfolyam) slovenskoga knjižnoga jezika za odrasle, dvej leti za mlade. Mladi zdaj odijo v Ljubljano na Poletno šolo slovenskoga jezika, na jesensko pa spomladansko šolo, eden prvič študira na univerzi. Vö smo dali fotoalbum, gda je drüštvo bilau 20 lejt staro. Tri lejta dela pevski zbor. Tau se najbole leko zavalimo Oršiki Kovač Zadori pa Hugoni Čerpnjaki. Na konci se vsakšoma lepau zavalim, da so pomagali mojo delo. Državni samoupravi, ka dá mesto za delo pa prireditve nam, Zvezi Slovencev za dugoletno podporo pa za dobre tanača. Ferini Kranjeci, da je duga lejta bijo tüdi podpredsednik, pa Ferini Nemethi, da je od začetka bijo član vodstva. Gospodi dekani Lojzeti Kozarji za lejpe slovenske meše, ekonomki dr. Gitti Niziolek, da nam je od 1995. leta delala bilanco. Žau več naših članov je že odišlo, starejši smo, zato čim več mladih moramo spraviti v drüštvo. Na občnem zbori smo se lepo zbrali, tudi mladi je bilau osem, leko pa bi ji bilau šče več. Vüpajmo se, da bau nauvo vodstvo tadala dobro delalo, in drüštvo ešče dugo, dogo ostane. Irena Pavlič Pozitivna Slovenija razklana Po zmagi Zorana Jankovića na kongresu Pozitivne Slovenije se je stranka razklala. Iz stranke, ki je vodila vladajočo koalicijo, je izstopila predsednica vlade Alenka Bratušek, poleg nje pa še 12 poslancev, dva ministra in trije državni sekretarji. »Vsi terminski izračuni, ki smo jih delali, kažejo, da volitve pred jesenjo praktično niso mogoče,« je po sestanku s predsednikom republike Borutom Pahorjem opozorila premierka in dodala, da je sicer pripravljena odstopiti takoj, če bi obstajala možnost za izvedbo predčasnih volitev še pred poletjem. Tudi predsednik Pahor je na srečanju Bratuškovo obvestil, da se v nastalih razmerah zavzema za predčasne volitve. Zato se bo tudi odrekel ustavni možnosti, da državnemu zboru sam predlaga kandidata za predsednika vlade, je napovedal. Janša obsojen Ljubljansko višje sodišče je potrdilo sodbo, ki je predsednika Slovenske demokratske stranke Janeza Janšo, brigadirja Toneta Krkoviča in prokurista Rotisa Ivana Črnkoviča obsodila koruptivnih dejanj pri nakupu oklepnikov Patrie. Višje sodišče je potrdilo sodbo ljubljanskega okrajnega sodišča s 5. junija lani. Za obtožene je odločilo, da so krivi kaznivih dejanjih, povezanih z dajanjem ali sprejemanjem daril za nezakonito posredovanje v postopku izbora in nakupa finskih osemkolesnih oklepnikov. Pričakovati je mogoče novo pritožbo obrambe, vlaganje izrednih pravnih sredstev za varstvo zakonitosti, a to ne zadrži izvajanja kazni. Vsi trije bodo morali v zapor. Janša je obsojen na dve leti zapora, Krkovič in Črnkovič pa na 22 mesecev. Vsi trije bodo morali v treh mesecih plačati po 37.000 evrov denarne kazni. Nauvo vodstvo drüštva Člani slovenskoga drüštva na občnom zbori … DO MADŽARSKE ODIŠLI SO Dühovnika Jožefa Zavca, prelata in kanonika so v 76. leti starosti najšli ležečoga pri stoli v župnišči v Váci. Bilau je tau 23. marciuša, v nedelo večer. Pozvali so doktora, rešilca, žau, eden njim več nej mogo pomagati. Tisto nedelo so eške spovedavali, mešo slüžili pa eške edno dejte okrstili. Tak so bili pripravleni na srečanje z Gospodom. Dapa mi smo nej bili pripravleni na njino hitro ločitev od nas, če rejsan nji je beteg že dugo mantrau, nej so se ceknoli. Venak nas tüdi smrt Jožefa Zavca opomina: Bojdite pripravleni, ka ne vejte nej dneva nej vöre, da vas bo pozvau Gospod. Jožef so bili pripravleni, lejpo dühovniško živlenje so meli pa milostno smrt. Njina mlašeča pa mlada lejta so nej bila s cvetjom posipana. Zavcovo držino so 1950. leta odpelali, deportirali na Hortobágy, zatok je Jožef svoje šaule nej mogo končati na Gorenjom Seniki, liki je tam mogo v šaulo ojti. Odlaučo se je, ka dühovnik baude, v gimnazijo je odo v Pannonhalmi. Revolucija leta 1956 ga je tam najšla, tau so bili težki časi za vernike, steri smo meli v držini dühovnika, nüno ali slovenskoga školnika. Te držine so bile črne ovce. Zatok je mogo Jožef Zavec eno leto oditi v fabriko delat. Za eno leto so se püšpek v Váci poskrbeli, ka se je leko tadale včiu, nadaljevau svoj študij. Jožef Zavetz so bili posvečeni leta 1961 za dühovnika. Nau-vo mešo so meli 25. juniuša v rojstnoj vesi, na Gorenjom Seniki. Kaplan so bili od leta 1961 do 1964 na Kartali, od tec so ji na Galgamácso djali, gde so slüžili do 1966. leta. Potejm so prišli v Váci na püšpekijo, gde so bili vse do smrti. Bili so škofijski sekretar, ravnatelj škofije, glavni dekan, kanonik na katerdrali in prepošt na püšpekiji. Kljub vsem funcijam so ostali preprosti, dober dühovnik, do vsakšoga odprt, dober človek. Dosta so delali, cerkev dali vred vzeti. Največ so bili v cerkvi, steroj se pravi »Fehérek temploma (cerkev belih)«, tau cerkev so dali obnoviti, spodnje prostore, so vred vzeli, ka se tam leko pokapajo. Pokapanje je bilau v Váci 2. apriliša v 10-oj vöri. Meša zadušnica je bila v püšpekovoj cerkvi. Na sprevod v Váci so naš domanji gospaud Tibor Tóth naročili autobus. Zazranka rano v 3-oj vöri smo se napautili z žlato vred vernicke seničke fare, ka bi gospauda Zavca sprevodili na njinoj slejdnjoj zemeljskoj pauti. Bila sta z nami dva dühovnika, naš domanji pa gospaud župnik Dejan Horvat iz Markovec. V devetoj vöri smo že v Váci bili. Tü so nas sprejeli sam püšpek Miklós Beer. Bili so trno prijazni, kak smo z autobusa stau-pili, so vsakšomi rokau dali pa izrazili svoje sožalje. Njini farani so nas čakali s toplim čajom pa pecivom. V püšpekovoj cerkvi je stala škrinja pokojnoga, z bejlimi raužami. Vsi smo zmolili gospaudovo molitev zanga in si vsedli v stolice, stere so nam gordržali. Točno v desetoj vöri so se oglasili zvonauvi, žalostno so zvonili. Po svetoj meši so püšpek iz Peča povedali živlenjsko paut pokojnoga. Gučali so o njegvi lejpi pa dobri delaj, o tom, kak je prijazen biu do vsakšoga. Žüpan varaša Vác je povedo, ka ma je pokojni pri srci biu, nej je slüžo samo cerkvi, liki za varaš Vác je tö dosta napravo. Od gospauda Zavca je slobaud vzejo püšpek Beer tö, gda je on gučo je ranč eno okau nej süjo ostalo: »Naš brat Jožef je biu zvesti služabnik Boga pa varaša Vác tö. 47 lejt je živo v Váci, zatok leko povejmo, ka je biu najobčan med občani Váca,« je pravo med drugim škof. Jožefa Zavca je na njegvo slejdnjo paut sprvajalo več kak 80 župnikov, štirge püšpeki pa devet škofovski vikarov. Pri pokapanji so spejvali v latinščini, na slejdnje Ave Marijo. Čüti telko moški glasov je bilau prelejpo, obenem prežalostno. Domanji škof se je zahvalo šaugorci pokojnoga, Hildi Zavetz pa senički fari, stera je dala dobroga, vernoga düšnoga pastira, zvestoga Baugi in svojim vörnikom do smrti. Tejlo pokojnoga Jožefa Zavca v lejpom kraji čaka den goristanenja. Naj počiva v méri v cerkvi v Váci. Naj nam prosi pri nebeš-komi Oči za nove duhovniške poklice, ka je žetva velka, delavcov pa malo. Vera Gašpar Bivši premier Bajnai predsednika države prosil za pomoč Bivši predsednik vlade Gordon Bajnai se je v odprtem pismu obrnil na predsednika države Jánosa Áderja s prošnjo, naj z vsem svojim ugledom prepreči postavitev t. i. okupacijskega spomenika v Budimpešti. Obeležje, ki ga želi postaviti vlada, s svojo vsebino in simboliko želi sugerirati, da za deportacijo več sto tisoč Judov z Madžarske niso bili krivi Madžari, temveč Nemci, ki so leta 1944 zased-li državo. Tudi zaradi načrtovanega spomenika so judovske organizacije izjavile, da ne bodo sodelovale na vladnih prireditvah ob 70. obletnici holokavsta. Gradnja spomenika je bila pred volitvami zaustavljena, toda po volitvah so jo nadaljevali, nakar so se začele demonstracije. Skupine, ki nasprotujejo temu spomeniku, kajti po njihovem gre za ponarejanje zgodovine, vsako noč podrejo tisto, kar se podnevi zgradi. Predsednik države János Áder, ki se je udeležil uradne spominske prireditve v Auschwitzu, je med drugim povedal, da ni nobenega opravičila za to, da se je madžarska država leta 1944 obrnila proti svojim državljanom, namesto da bi jih obranila in je stregla hudičevemu načrtu nacis-tov, namesto da bi se mu uprla. Izpostavil je tudi, da je bila vsaka tretja žrtev v Auschwitzu iz vrst madžarskih Judov. Gordon Bajnai je predsednika zaprosil, naj to stališče zastopa tudi takrat, ko želi madžarska vlada postaviti obeležje, ki popolnoma nasprotuje njegovim besedam. Madžarska je pred desetimi leti stopila v Evropsko unijo Madžarska je postala polnopravna članica Evroske unije s 1. majem 2004. Prošnjo za vstop v Evropsko skupnost je vložil zunanji minister Géza Jesensky v Atenah 1. aprila 1994, priključitvena pogajanja so se začela leta 1998. 12. aprila leta 2003 je na referendumu 83,76 odstotka Madžarov glasovalo za vstop v EU. Priključitveno pogodbo je podpisal premier Péter Medgyessy 16. aprila 2003 v Atenah, država je postala polnopravna članica s 1. majem 2004. Kejp z nauve meše gospauda Jožefa Zavca, stero je slüžo 25. juniuša l. 1961 na Gorenjom Seniki. Pauleg nji s prave strani gospaud Janoš Kühar, z lejve gospaud Štefan Šömenek Sveti kejp, steroga so dobili vernicke po nauvoj meši Od tauga lepšoga nega, kak gda ti ftiči spejvajo Vendel Horvath, po doma-njom Šolin Vendel, v Števanovci živejo, z njimi sem že gnauk delo intervju, dapa dja sem tak mislo, ka je tau bilau samo par lejt nazaj. Kak se pogučavava pa pravijo, ka je tau te bilau, gda je v Andovci prvo borovo gostüvanje bilau, te začnava računati, ka je tauma letos ranč dvajsti lejt. Nej bi dau valati, ka je tau že tak davnik bilau, dapa nej baja, bar do znali nam kaj nauvoga pripovejdati. - Vendel, letos je na Gorejnjom Seniki bilau borovo gostüvanje, bili ste vi tö poglednit? »Nej, kam pa dja leko dem, vej pa že sedemdesetpet lejt sem star, nogau so mi rezali pa srce mi je tö slabo. Trno nikan nedem, zvekšoga sem vsigdar doma, televizijo gledam pa novine štem. Človek dosta vse zvej, ka se na svejti pa v rosagi godi.« - Ka mislite, zdaj je baukše ali slabše, kak je tau pred dvajstimi lejti bilau? »Zdaj je zato malo baukše, Orbán je nam dosta vse püsto, če cejne gledamo, pa če ešče tau tö napravi, ka je nam obečo, te pa dosta bola baukše baude.« - Vi tau vpamet vzemate, ka vam baukše dé zdaj? »Kak bi pa nej pozno, gda plin tjöjpiš ali gda elektriko plačaš, vidiš, ka je dosta menje kak prvin bilau.« - Če v bauto dete tjipüvat, tam so cejne zato nej taše, kak so pred dvajstimi lejti bile. »Es poslüši, tam že zato tau tü vpamet vzeti, dosta vse je falejše, kak je prvin bilau. Prejšnji keden sem bejo v bauta, pa tisti žir, ka je dotejga mau šeststau forintov košto, zdaj sem ga za tristauosemdeset forintov leko tjöjpo. Pa zvöjn tauga je dosta vse eštje falejšo gratalo. Sto redno tjipöjvat odi, tisti vpamet vzeme. Kak dja, ka na keden gnauk dem pa ka mi trbej, tisto nagnauk tjöjpim.« - Na konca mejseca vpamet vzemete, ka vam več ostane v žepki? »Dja tau vidim, kelko sem prišparo, kelko mi ostane na konca mejseca, pa zdaj mi več ostane kak prvin. S tauga te na drügo leko ceram, ram tö vsigdar popravlati trbej, drva trbej tjöjpti pa eštje dosta vse drügo djeste.« - Vi drva tjipöjvate? »Ka bi delo? Nika gauštja mam, ka sem erbo, dapa če dja dam podrejti, domau zvoziti, te se mena več ne splača, falejša vöpridem, če je tjöjpim.« - Dobro bi bilau, če bi zmanjšanje stroškov (rezsicsökkentés) za drva tö valalo, nej? »V televiziji sem gledo, ka od tauga je tö guč bejo, dapa vejš, kak je tau, nagnauk vse néde. Dapa tau tö ne vejm, zaka so te drva tak draga gratala, edni vejn od tauga štjejo obogatiti.« - Vam je dobro tak na samom tü, vej pa zvün sestre nišoga sauseda nejmate. »Mena je tau fejst dobro, dja sem štirdeset lejt sam, pa dja sem se k tauma vcuj vzejo. Če je kaulak mene ali pri meni dosta lüstva, sploj pa če na dugši čas pridejo, te eštje spati ne morem tak, kak bi trbelo. Na, gda je vüzem ali božič, te zato dostakrat mi napamet pride, ka dobro bi bilau, če bi nej sam bejo, dapa tašoga reda me pa po-dje od sestre večkrat poglednejo. Dapa tau mena dobro tak, dja te leko počivam, če sem sam pa je tijoča kauli mena.« - Vi zvün k sestri, stera je tü paulek, dete eštje kama? »K sestri večkrat prejkdem na tjeden, pa kak sem že pravo, vsakši tjeden gnauk me mali bus nutra v Varaš pela, gda dem tjipöjvat. Zvöjn tauga trno nikan nedem, bola sem samo doma.« - Vi vejte, gda dete tjipöjvat, ka vam vse trbej na eden tjeden? »Mena med kednom nej tbej tjöjati, zato ka mi nosijo djesti, samo v soboto pa v nedelo. Kröj, ka je najbola potrejben, zato ka tauga tö na cejli keden tjipöjvam, drügo, če kaj taostane, je nej taša velka baja.« - Piti, če pozabite, te samo vodau te leko pili, če sploj nikan ne odite. »Dja za volo vrastva alkohola tak ne morem piti, szörp (gausti sok) si prinesem pa saudo, pa doma si te s tauga napravim sok. Dja ne tjipöjvam v bauti kolo ali oranžado, zato ka sto vrag de telko glažov vlačo domau pa noso nazaj v bauto.« - Ogradec mate doma? »Prvin sem velki ogradec emo, zdaj že samo enga maloga mam, zato ka ne ladam že tak kak prvin. Zvün tauga tak cejlo leto moram eštje travo kositi kaulak rama, zato ka ta raste, če trbej ali nej.« - Mate eštje kosau? »Kak bi pa nej emo, brezi kose bi nej mogo kositi. Dobro kosau mam, 85 centimetersko, eštje v Varaši v kosavnoj fabriki so go delali, samo nejmam mauči. Edno 90 centimetersko eštje mam cejlak nauvo, dapa tak mislim, tisto dja že tak nemo nüco. Mena je že 85 cm velka, nej ka 90 cm. Prvin gda sem eštje mladi bejo, te sem samo s tašov kosijo. Ti vejš kositi?« »Vejm, dapa nej tak kak vi, redni kosci, dja bola samo tak kaj tazmlatim ali če trbej, te svinjam pokosim.« »Prvin smo tak štirdje, pet v edno redej kosili, ka bi ti tam delo?« »Ali bi dja prejdnjoma pete tapokauso ali bi mena tapokosili, te dvej variante bi bile.« - Kak ste se vi navčili kositi? »Tak, ka gda smo eštje mlajši bili, so nas že vcujpostavili, pa pomalek si se navčo. Mi smo vsigdar dobre kose meli, zato ka oča so sploj dobro znali kosau naklepati, z ostro kosauv si naletja leko kosijo.« - Vi vejte kosau klepati? »Kak bi pa nej znau, ovak bi nej mogo kositi. Zdaj tak vögleda, ka de letos pa dosta trbelo kositi, dosta deždja spadnilo, pa če toplo baude, te eštje vrag nede lado s travov.« - Mate ograjo, vam bi vejn baukše pa lakejše bilau, če bi koza držali, te bi vam nej trbelo kositi. »Ah, kak bi se pa dja s kozi spravlo, kak pravijo, koze so krave srmakom.« - Vi niše živali nejmate? »Nejmam nej psa, nej mačka, nika nej.« - Če mačka nejmate, te müši gvüšno mate, nej? „Müši töj nega, kak bi bile, če nejmajo, ka djesti. Müši tam djestejo, gde svinje pa krave djestejo. Pri meni ka bi djele, da nika nega, eštje edna zrna ne ostane.« - Nika zato ostane, če ovak nej, te gda zajtrik ali obed mate, te gvüšno ka nikše drtine ostanejo. »Pri meni nika nega, zato ka če kaj ostane, te tisto nutra v ogenj ličejm pa zgorej.« - Vam bi eden mali pes zato dober bejo, nej? »Ka de pa töj mena raštjo, če stoj pride k meni, tisto dja tö čöjem, nej trbej mena zato psa.« - Ka je tau starinsko, ka vam tü na stenej visi? »Vejš, ka je tau bilau? Tau je na tisti omari bilau pri Šolini, s steroga so v krčmej dojan pa cigaretline odavali. Mena se je tau povidlo, pa sem malo dola sčisto, pa sem ga vö na stenau obeso. Dosta lidi ga je že prosilo, samo sem ga nej dau. Če drügim tak fejst trbej, te zato mora meti nišo vrejdnost.« - Tam pri Šolini v krčmej je dosta vse starinskoga bilau, nej? »Tisto je zvekšoga vse sprnelo, edne stare cimbale so ostale vrkar na paudi. Vejm, ka smo mlajši bili, pa smo gorašlij na pod, tak smo igrali na njij, ka je vse štrmelo. Eštje vejm, gnesden so tam vanej vcuj k stenej postavlane, dapa že samo žalejzge ostalo, drügo vse tasprnelo.« - Vam potistim, kak ste penzionist gratali, nej bilau špajsno, ka ste vsigdar samí doma? »Nej, zato ka te sem eštje nej töj živo, liki doma, pa tam nas je eštje več bilau. Mena je tau sploj nej špajsno, dja rad mam tijočo pa mir. Tü drügo ne čüješ, samo tau, kak ti ftiči spejvajo, od tauga lepšoga pa tak nega. Mena tü nika ne fali, samo edno, tau je pa zdravje.« Karči Holec Šolin Vendel radi majo mir pa tijočo DVA NA POTAČI PA EŠKE EDEN KCUJ Potač ali pa biciklin, če škete, je napravleni za enoga človeka. Depa, dva se na njem tö leko pelata koulakvrat. Tretji že bole žmetno kcuj k dvema sede. Najboukše je gé, ka skrak njega dé. Tak je mali Lajči vsigdar mogo bole brž ojdti za potačom, na sterom sta sejdla pa poganjala malo vejkšiva Barbara pa Sini. Potrplenje Mali Lajči je čako. Je z velkim potrplenjom čako. Mali Lajči je z velkim potrplenjom čako, ka stric na njegvo pismo nazaj povej. V njem njemi je napiso, ka aj njegvomi ati povej, aj njemi biciklin küpi. Z velkim potrplenjom je čako. Tak je čako, ka je nej lejto za Barbarinim potačom. Doma je sejdo pa čako. Zmejs je na dvour stoupo. Leko, ka stric pride. Depa, samo po tejm, gda ata s slüžbe pride. Leko pa mami tö povej. Mami, ka je kusta doma čakala na tisto minuto, ka de porodila. Tri dneve je že tak čako. Po trej dnevaj je potrplenje preminoulo. »Ata, dun mi povej, če si kaj gučo s tvojim bratom, s stricom Palijom,« je začno na štrti den, gda je potrplenje že odišlo nekam daleč, daleč vkraj. »Dun bi lepou bilou, če bi se kaj srečo z njim. Vej pa vejš, kak je lepou, če se žlata vküp dobi. Pa ge ga tö trno rad vidim. Veseli sam, če se srečamo.« »Leko, ka kaj pride,« njemi je nazaj pravo pa tadale obed djo. Po obedi bi trüden velki Lajči rad malo dola lego. Depa, mali Lajči njemi je tou nej dopüsto. Kak povejdano, potrplenje je odišlo daleč, daleč vkraj. »Ata?! Vej pa zdaj bi müva leko k njemi šla. Če un k nam ne pride, deva müva k njemi. Tak bi najboukše bilou,« ga je vlejko za rokou. »Lajček, malo mi mer njaj! Trüden sam. Leko, ka večer deva do njega,« je ata, velki Lajči že na velko zejvo pa si doj lego. Zdaj je mali Lajči brez potrplenja čako do večera. Ata je gor stano, že je pri njemi biu. Pa je že skur začno staro nouto spejvati. Že je skur pravo, ka deta, depa, nejsta šla. Nejsta šla, ka je nekak na dveri kloncko. Mali Lajči je vüška skoučo. »Stric Pali je prišo! Ata, tvoj brat je prišo,« je mali Lajči že leto tavö nad dveri. Dveri na šurko gor opre. Venej na pragi pa je nej stau stric Pali. Soused Vinko je biu. Tak brž so se njemi šurke smijouče lampe vküper potegnole, oči pa skur skuznate gratale. »Boug daj, mali Lajči! Ato doma maš? Prišo sam ga prosit, če mi nika pride pomagat. Ne morem sam obrediti, ka mam za naprajti. Je doma,« se je tam na pragi za vüjo škrabo saused Vinko. Mali Lajči je nika nej nazaj povedo. Odišo je ta nut. Velkomi Lajčiji je samo z rokou pokazo, ka aj vö dé. Zaj nej več biu brezi potrp-lenja, zdaj je eške vcejlak brezi vole ostano. Odišo je v svojo sobo. Nika drugo njemi je nej ostanolo, kak ka si kakšo delo najde. Naprej je vzeu eden paper. V rokou je vzeu pero. Pomalek je začno malati. Najprva je dva potača namalo. Na, nejsta bila najbole okrougliva, depa, dun sta potača bila. Potejm njiva je vküper zvezo, kak je tou pri rednom biciklini. Eške kormanj pa sic je namalo. Tak, picikli je zgotov-oljeni biu. Depa, na njem se ne moreš nikam pelati. Samo ga gledaš leko. Samo ga leko gledaš pa si želejš, ka bi istinski biu. Tak si je želo mali Lajči tö. S tejm želenjom je spat odišo. Kak je zaspo, je senjati začno. Stric Pali njemi je na dvour pripelo cejlak nouvi picikli. Velki, nouvi, tak velki, ka eške stric Pali nej mogo na njega sesti. Kak bi živi biu, je biu vse vekši pa vse vekši. Ja, kak bi raso gor do neba. Eške dob-ro, ka se je mali Lajči pravi čas zbüdo. Ovak, sto vej, kak velki bi zraso. Miki Roš Zrno pa kamen pa eške kaj kcuj Pismo iz Sobote Indasvejta, gda smo ške bole mladi pa mali bili, so nas dejdeki pa babe včili, kak šparavni moramo biti. Prajli so: zrno na zrno, pogača; kamen na kamen, palača. Ja, dali smo njim valati. Kak bi pa nej? Vej pa bole stari so bili od nas, bole moudri pa več so vedli od cejloga žitka. S toga si človek leko kaj pripouva, si kaj vküper spravi. Zatoga volo je ta modroust na svejt prišla. »Ge bi tö tak delo, kak so nas naši stari včili,« si je na velko zdejno poštaš Karči pa do kraja spiu svoj špricer. »Depa, kak aj tou naredim,« je za naš sto zapovedo nouve špricere. »Poštaš Karči?! Ali si nouri ali pa se za nouroga delaš,« ga je čemerno pogledno nej najbole mladi penzionist Pali. »Kamen pa zrno, tou je inda-svejta bilou. Naši stari so s tejm škeli prajti, ka človek šparaven mora biti, če si šké v žitki kaj vküper sprajti. So od toga gučali, kak delati trbej.« »Ja, ja, ja, Pali, ranč ti boš takšo gučo, ranč ti!? Vej pa vsikšomi je poznano, kak si se nigdar nej od dela prejk vtrgno. Štirdeset lejt si sejdo tam za svojim stolom pa samo papejre obračo, je sklado es pa ta, zmejs pa na güžino ojdo. Pa je tou sploj kakšo delo,« njemi je nazaj zabrüso bole mladi penzionist Laci. »Ta moja slüžba je tö delo bilou. Brezi tisti papejrov bi se leko naš svejt vküper süno. Ge sam si s tisto slüžbo auto, velki ram pa eške kaj drugo tö vküper spravo. Tak, ka od toga mi nemaš kaj nazaj prajti,« si je nej najbole mladi penzionist Pali naroučo špricer samo za sebe. Ge sam po svojoj staroj šegi pri vsejm tejm bole tiüma biu. Depa, nejsam tiüma ostano. Nejsam mogo tiüma ostanoti. »Vej pa, Pali, vsi te preveč dob-ro poznamo, kakši si gé. Tou si ranč zdaj pokazo. Tomi, kak se ti ravnaš, mi pravimo škrkljivost. Mi cejli čas vsi cejlo rundo naroučimo, naše pigéš, ti pa vsigdar samo za sebe naroučiš. Moja tašča Regina, trno čedna ženska, je tvoji lejt. Una te eške bole pozna. Una vej prajti, ka bi ti eške svoj drek pojo, samo če bi od toga hasek emo,« sam stegno gezik. Nej najbole mladi penzionist Pali je gor stano pa s füčkanjom odišo vö iz krčme. Mi smo se zavolo njega več nej čemerijli. Pa od kamnov pa od zrnja smo se več tö nej zgučavali. Vsikši je eške naroučo tri ali štiri runde, karte smo naprej vzeli pa je tak večer šou pomalek proti svojmi kraji. Depa, nejsmo ga eške končali. Na pouti v drugo krčmou, ka je duže oprejta gé, se ja na nas znouva sipalo kamenje pa zrnje. »Zdaj pa aj meni niške povej, kak si aj v tej časaj človek kaj vküper spravi,« je več nej najbole trejzno začno modrüvati poštaš Karči. „Vej pa, več kak delati ne moren. S tou mojo plačo pomalek ranč nede več nej za eden kamen pa nej za eno zrno. Od pogače mo leko eške samo senjo.” »Karči, njaj vse vküper. Vej pa vidiš, ka smo veseli pa dobre vole. Tak, ka njajmo politiko pa vse nevoule, ka je una s seuv nosi. Demo nut,« je zapovedo bole mladi penzionist Laci. Nej ena, nej dva so karte pa špriceri na stoli bili. Večer je že v nouč odišo, nejsmo eške vole meli domou titi. Kuman, kuman smo si od krčmara dali dopovedati, ka bi un tö rad spat šou, ka smo že skur dvej vöri duže v krčmej. Nika, vsikši je odišo na svoj kraj. Kak sam tak na nej najbole krepki nogaj šou domou, mi je nika trno čednoga na pamet prišlo. »Tisto od kamnov pa od zrnja je rejsan tak, kak gučijo. Depa, kcuj trbej eške nika drugoga dati: Špricer na špricer, pidjanec!« Na drugi den sam v bukso pogledno, nej je bilou pejnez, nej za mali kamen nej za najbole drouvno zrno nej. Miki Ne pozabite pogledniti! Vpogled - magazin Porabja Bepillantó - A Rába-vidék magazinja Na ogled je vsakši torek ob 20.00 vöri na Gotthárd TV Ponovitvi: ob petkaj ob 20. vöri, ob nedelaj v 13.30 vöri PETEK, 09.05.2014, I. SPORED TVS 6.00 KULTURA, ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.35 GLOBUS, 11.05 PRAVA IDEJA! 11.55 SVETO IN SVET: ETIKA IN VZGOJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, TARČA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.50 MALI KRALJ: GRETIN ROJSTNI DAN, RIS., 15.55 RAZRED ZASE: MATEMATIKA, MOZAIČNA ODDAJA ZA MLADOSTNIKE, 16.20 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES? 16.45 DOBRA URA Z AKIJEM, 17.00 POROČILA OB PETIH, VREME, ŠPORT, 17.20 DOBRA URA Z AKIJEM, 18.30 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 PROSLAVA OB DNEVU EVROPE, 21.00 00:02:33 RAJA; PORTRET JAKE JUDNIČ, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 POLNOČNI KLUB, 0.15 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES?, 0.30 DNEVNIK, 0.55 SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.20 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.45 INFO-KANAL PETEK, 09.05.2014, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 9.00 OTROŠKI KANAL, 10.15 DOBRA URA Z BOŠTJANOM, 11.30 DOBRO JUTRO, 14.25 TOMAŽ HABE: TO SO NAŠA MESTA: MLADINSKI PEVSKI ZBOR RTV SLOVENIJA IN SOLISTI, 15.15 NA OBISKU, 15.40 SLOVENSKI MAGAZIN, 16.15 MOSTOVI – HIDAK, 16.45 ŽOGARIJA, 17.25 DOSJE, 18.15 OSMI DAN, 18.45 KNJIGA MENE BRIGA: ZMAGO ŠMITEK: POETIKA IN LOGIKA SLOVENSKIH MITOV, 19.05 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 20.00 SLOVENSKI POZDRAV, NARODNOZABAVNA ODDAJA, 21.20 NA LEPŠE, 21.50 SODOBNA DRUŽINA (III.), AMERIŠKA NAN., 12 22.10 SCOTT IN BAILEY (III.), ANG. NAD., 23.00 RDEČE KLASJE, SLOVENSKI FILM, 0.30 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 1.15 ZABAVNI KANAL * * * SOBOTA, 10.05.2014, I. SPORED TVS 6.05 KULTURA, ODMEVI, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 11.05 KINO KEKEC: HIŠA PRAVLJIC, FRANCOSKO-ITALIJANSKI RISANI FILM, 12.20 RAZRED ZASE: ANIMACIJA, MOZAIČNA ODDAJA ZA MLADOSTNIKE, 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.25 TEDNIK, 14.20 PRAVA IDEJA! 14.50 NA LEPŠE, 15.15 ALPE-DONAVA-JADRAN, 15.50 ZELENJAVNI VRTOVI: TANJIN OGRAČEK, DOK. ODDAJA, 16.20 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 17.00 POROČILA OB PETIH, VREME, ŠPORT, 17.15 NA VRTU, 17.40 PODVODNO KRALJESTVO MUREN, ANG. DOK. ODDAJA, 18.30 OZARE, 18.40 LARINA ZVEZDICA: DREVO PRIJATELJSTVA, 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.00 NOČ V MUZEJU, 21.00 PESEM EVROVIZIJE 2014, 0.15 POROČILA, VREME, ŠPORT, 0.50 RENE HUSS (II.): PREGANJANA PRIČA, ŠVEDSKA NAD., 2.20 OZARE, 2.25 DNEVNIK, 2.45 UTRIP, VREME, ŠPORT, 3.15 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 3.35 INFO-KANAL SOBOTA, 10.05.2014, II. SPORED TVS 7.40 POSEBNA PONUDBA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 8.00 TARČA, 9.20 SLOVENCI V ITALIJI, 10.00 UMETNI RAJ: DANIS TANOVIĆ, GUSTAV DEUTSCH, AGNES GODARD, 10.30 OSMI DAN, 11.10 ORBITALNI OKTETI, SLAVJE OB 10. OBLETNICI VSTOPA REPUBLIKE SLOVENIJE V EVROPSKO UNIJO, 12.15 POLNOČNI KLUB: POSLUŠAJMO SLOVENSKO, 13.55 FORMULA 1: VELIKA NAGRADA ŠPANIJE, 15.05 NOGOMET - POT V BRAZILIJO, 15.35 ZGODOVINA ATLETSKIH SVETOVNIH PRVENSTEV: RIM 1987, 16.45 IMER TRAJA BRIZANI & AMALA Z GOSTI, 18.25 MORENTE, ŠPANSKI DOK. FILM, 20.00 NOGOMET - PRVA LIGA: GORICA : LUKA KOPER, 21.55 SOČUTJE, NEMŠKO NORVEŠKI FILM, 0.05 LAIBACH, POSNETEK KONCERTA SKUPINE V TRBOVLJAH, 1.45 BLEŠČICA, 2.15 NA LEPŠE, 2.45 ZABAVNI KANAL * * * NEDELJA, 11.05.2014, I. SPORED TVS 7.00 ŽIV ŽAV, OTROŠKI PROGRAM, 10.25 KAPITAN SABLJEZOBI, VLADAR SEDMIH MORIJ: ZAKLADNICA, NORVEŠKA OTROŠKA NAD., 10.45 PRISLUHNIMO TIŠINI, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA: PASTIR DIŠI PO OVCAH, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.25 SLOVENSKI POZDRAV, NARODNOZABAVNA ODDAJA, 15.20 ALI - ALI, NIZOZEMSKO-BELGIJSKI FILM, 17.00 POROČILA OB PETIH, VREME, ŠPORT, 17.20 NEDELJSKO POPOLDNE Z ULO, 18.40 MUCIKA: IZGUBLJENI KLJUČI, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 20.00 ANA KARENINA, ANG. NAD., 21.00 INTERVJU, 22.00 POROČILA, VREME, ŠPORT, 22.25 IZGNANI SLOVENCI 1941-1945: IZGON, DOK. SERIJA, 22.55 ALPE-DONAVA-JADRAN, 23.25 DNEVNIK, 23.50 ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 0.15 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 0.45 INFO-KANAL NEDELJA, 11.05.2014, II. SPORED TVS 8.10 GLOBUS, 8.50 ALPE-DONAVA-JADRAN, 9.15 TURBULENCA, 9.55 ŽOGARIJA, 10.20 RAD IGRAM NOGOMET, 10.55 34. SREČANJE TAMBURAŠEV SLOVENIJE: KUD OTON ŽUPANČIČ »VINIŠKI TAMBURAŠI« IN TAMBURAŠKI ORKESTER KUD MAJŠPERK, 11.20 OTROŠKI PEVSKI ZBOR RTVS: SLOVENSKE LJUDSKE PESMI IN OTROŠKE IGRE, 11.55 OB 200-LETNICI ROJSTVA ADOLPHA SAXA: SAX SERENADE: KOMORNI VEČER AKADEMIJE ZA GLASBO V LJUBLJANI (P.I.ČAJKOVSKI, M.RAVEL, I.STRAVINSKI), 13.50 FORMULA 1: VELIKA NAGRADA ŠPANIJE, 16.15 STOPIMO SKUPAJ - SITI BESED, 18.00 ŽENSKE IZ ŠESTEGA NADSTROPJA, FRANC. FILM, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 GAUDEAMUS GALA BALETNI KONCERT DBUS 2013, 20.50 OPERNE ARIJE: BASBARITONIST MARCOS FINK (W. A. MOZART: DON JUAN), 21.00 GOOGLE IN SVETOVNA ENCIKLOPEDIJA, KOPRODUKCIJSKA DOK. ODDAJA, 22.30 URŠKA KOS: ROP STOLETJA, KRATKI IGRANI FILM AGRFT, 22.45 FUŽINE ZAKON, KRATKI IGRANI FILM AGRFT, 23.05 ZABAVNI KANAL * * * PONEDELJEK, 12.05.2014, I. SPORED TVS 6.15 UTRIP, 6.30 ZRCALO TEDNA, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.35 OBZORJA DUHA: PASTIR DIŠI PO OVCAH, 11.15 POGLED NA ... IVAN GROHAR: SEJALEC, DOK. ODDAJA, 11.50 VILLAGE FOLK - LJUDJE PODEŽELJA: MLADI PASTIRJI JELENOV, DOK. SERIJA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.35 POLNOČNI KLUB: POSLUŠAJMO SLOVENSKO, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.40 OTROŠKI PROGRAM: OP! 16.45 DOBRA URA Z BERNARDO, 17.00 POROČILA OB PETIH, VREME, ŠPORT, 17.20 DOBRA URA Z BERNARDO, 18.30 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 18.35 KNJIGA O DŽUNGLI: SI TO TI, KAJA?, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 TEDNIK, 21.00 STUDIO CITY, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 PISAVE: EVALD FLISAR, SEBASTIJAN PREGELJ, ROBERT SIMONIŠEK, 23.35 KNJIGA MENE BRIGA: MAURIZIO LAZZARATO: PROIZVAJANJE ZADOLŽENEGA ČLOVEKA, 23.55 SLOVENSKA JAZZ SCENA: MIKE SPONZA BLUES CONVENTION Z GOSTI, 1.00 DUHOVNI UTRIP, 1.10 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 2.00 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.30 INFO-KANAL, PONEDELJEK, 12.05.2014, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 9.10 OTROŠKI KANAL, 10.15 DOBRA URA Z AKIJEM, 11.30 DOBRO JUTRO, 14.20 TOČKA, 15.30 NA LEPŠE, 15.55 INTERVJU, 16.55 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES? 17.20 00:02:33 RAJA, PORTRET JAKE JUDNIČA, 18.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 18.40 PRAVA IDEJA! 19.10 TOČKA, 20.00 DEDIŠČINA EVROPE: SPOMINJAM SE FELLINIJA, ŠVICARSKI DOK. FILM, 21.15 OSEM IN POL, ITALIJANSKI FILM, 23.30 TOČKA, 0.15 ZABAVNI KANAL * * * TOREK, 13.05.2014, I. SPORED TVS 6.00 KULTURA, ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.35 PRISLUHNIMO TIŠINI, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 11.30 ZDRAVJE V EVROPI: DIHATI ... ALI NE DIHATI, EBU KOPRODUKCIJSKA DOK. SERIJA, 12.15 PISAVE: EVALD FLISAR, SEBASTIJAN PREGELJ, ROBERT SIMONIŠEK, 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.30 STUDIO CITY, 14.20 OBZORJA DUHA: PASTIR DIŠI PO OVCAH, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI - HIDAK: POTEPANJA – BARANGOLÁSOK, 15.45 OTROŠKI PROGRAM: OP! 16.45 DOBRA URA Z JASNO, 17.00 POROČILA OB PETIH, VREME, ŠPORT, 17.20 DOBRA URA Z JASNO, 18.30 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 18.35 SONČNI MLIN: POEZIJA, RIS., 18.45 PUJSA PEPA: SONCE, MORJE IN SNEG, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 PESEM PTIC TRNOVK, AVSTRALSKA NAD., 21.00 INFORMATIVNA ODDAJA, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 ODKRITO, 23.55 INTERVJU, 0.45 POSEBNA PONUDBA, 1.00 DNEVNIK, 1.30 SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.50 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI 2.15 INFO-KANAL TOREK, 13.05.2014, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 9.00 OTROŠKI KANAL, 9.30 ZABAVNI KANAL, 10.15 DOBRA URA Z BERNARDO, 12.20 DOBRO JUTRO, 15.20 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 16.20 MOSTOVI - HIDAK: POTEPANJA - BARANGOLÁSOK, 16.45 GLASNIK, ODDAJA TV MARIBOR, 17.24 KOŠARKA - DRŽAVNO PRVENSTVO: POLFINALE, 19.20 MUZIKAJETO: GLASBA MADAGASKARJA, GLASBENA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE ASTRA, 20.00 NOGOMET - PRVA LIGA: LUKA KOPER : DOMŽALE, 21.55 SKRITO, FRANCOSKI FILM, 23.50 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.35 ZABAVNI KANAL * * * SREDA, 14.05.2014, I. SPORED TVS 6.00 KULTURA, ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.35 CITY FOLK - LJUDJE EVROPSKIH MEST: UTRECHT, DOK. SERIJA, 11.00 OSMI DAN, 11.55 INFORMATIVNA ODDAJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.30 TEDNIK, 14.20 GLOBUS, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 OTROŠKI PROGRAM: OP! 16.45 DOBRA URA Z MILICO, 17.00 POROČILA OB PETIH, VREME, ŠPORT, 17.20 DOBRA URA Z MILICO, 18.30 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 18.35 SVET ŽIVALI: KLOPOTAČA MARKO, RIS., 18.40 DRAGO, DEBELUŠNI ZMAJČEK: KOPANJE, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.05 FILM TEDNA: DVA DNI V PARIZU, KOPRODUKCIJSKI FILM, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 GLOBUS, 23.35 TURBULENCA, 0.05 DNEVNIK, 0.30 SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 0.55 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.20 INFO-KANAL SREDA, 14.05.2014, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 9.00 OTROŠKI KANAL, 10.15 DOBRA URA Z JASNO, 11.30 DOBRO JUTRO, 14.10 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 15.00 NEDELJSKO POPOLDNE Z ULO, 16.25 RAD IGRAM NOGOMET, 16.50 GLASNIK, ODDAJA TV MARIBOR, 17.15 EVROPSKI MAGAZIN, ODDAJA TV MARIBOR, 17.40 MOSTOVI – HIDAK, 18.10 O ŽIVALIH IN LJUDEH, ODDAJA TV MARIBOR, 18.35 NA VRTU, ODDAJA TV MARIBOR, 19.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 ŠPORTNI IZZIV, 20.30 NOGOMET - EVROPSKA LIGA: FINALE, 23.15 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 23.45 PERZEPOLIS, FRANCOSKO-AMERIŠKI ANIMIRANI FILM, 1.20 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 2.10 ZABAVNI KANAL * * * ČETRTEK, 15.05.2014, I. SPORED TVS 6.05 KULTURA, ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.40 ZDRAVJE V EVROPI: POSKUSI ZNOVA, EBU KOPRODUKCIJSKA DOK. SERIJA, 12.05 O ŽIVALIH IN LJUDEH, ODDAJA TV MARIBOR, 12.30 NA VRTU, ODDAJA TV MARIBOR, 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.30 ODKRITO, 14.20 SLOVENSKI UTRINKI, ODDAJA MADŽARSKE TV, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI - HIDAK: BREZ MEJA – HATÁRTALAN, 15.45 OTROŠKI PROGRAM: OP! 16.45 DOBRA URA Z BOŠTJANOM, 17.00 POROČILA OB PETIH, VREME, ŠPORT, 17.20 DOBRA URA Z BOŠTJANOM, 18.30 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 18.35 PIPI IN MELKIJAD: PIPI IN MELKIJAD IN TELEVIZIJA, RIS., 18.40 BACEK JON: NOVI SKEDENJ, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 VOLITVE 2014, 21.30 PRAVA IDEJA! 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 OSMI DAN, 23.35 PANOPTIKUM, 0.30 UGRIZNIMO ZNANOST, 0.45 DNEVNIK, 1.10 SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.35 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.55 INFO-KANAL ČETRTEK, 15.05.2014, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 8.55 OTROŠKI KANAL, 10.15 DOBRA URA Z MILICO, 11.30 DOBRO JUTRO, 14.40 SLOVENSKI VODNI KROG: LOŽNICA, DOK. NAN., 15.10 PODVODNO KRALJESTVO MOREN, ANG. DOK. ODDAJA, 16.10 TURBULENCA, 16.40 MOSTOVI - HIDAK: BREZ MEJA - HATÁRTALAN, 17.25 KOŠARKA - DRŽAVNO PRVENSTVO: POLFINALE, 19.15 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE DETELJICE, 20.00 INDIJSKE KORENINE TIBETANSKEGA BUDIZMA, 20.50 ESCAPE FROM TIBET / WIE ZWISCHEN HIMMEL UND ERDE, NEMŠKO-ŠVICARSKI FILM, 22.30 DOBRI WILL HUNTING, AMERIŠKI FILM, 0.35 INŠPEKTOR BANKS: UNIČENA ŽIVLJENJA, ANG. MINI-SERIJA, 2.05 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 2.35 ZABAVNI KANAL Naša kolejgarca Nikoleta Vajda Nagy je 7. apriliša dobila sina, maloga Armina. Mlada familija – mati Nikoleta, oče Péter pa sin Armin – živi v Farkašovcaj. Vnuku so bili trno radi stari stariške v Sakalovcaj pa v Varaši. Nauvomi Zemljani želimo dosti zdravja in trno srečno živlenje. VABILO Zveza Slovencev na Madžarskem Vas vabi na otvoritev razstave slikarja in likovnega pedagoga JURETA REPENŠKA iz Mozirja, ki bo 9. maja 2014, ob 19. uri v Slovenskem domu v Monoštru. Na razstavi nastopa oktet Mozirski koledniki. Prisrčno vabljeni! VABILO A Magyarországi Szlovének Szövetsége tisztelettel meghívja JURE REPENŠEK festőművész és rajzpedagógus kiállításának megnyitójára, melyre 2014. május 9-én 19 órakor kerül sor a Szlovének házában Szentgotthárdon. A megnyitón fellép a mozirjei férfi oktett. Szeretettel várjuk!