sredo, 25. oktobra 1923 Naročnina za kraljevino SHS "“•seno 13 D Letno 180 D. Inozemstvo: no 20 D. Letno 240 D enostolpna mm vrsta So para, večkrat popus ^eseč: ^ j /J/g^ 246. S(, - 5- leto. Poštnina pavšalirana. Posamezne številke 1 D. °rfo; sredo, 25. oktoi _ ' * Urec JUGCSLAUlj* Uredništvo. °"kn. , ulica j/j. Telefon 309 Uprava; Teleton 44 Beograjska oblina la kumanovske invalide. ^Beograd, 24, okt. (Izv.) iz pietete Slanov borcev, ki so padii v bitki P Kumanovem pred desetimi leti, je beograjski občinski svet danes ■J^^ano sejo, kateri je prisostvovalo ®j*0£o odličnih oseb. Sejo je otvoril Sopredsednik občinskega sveta Dora V svojem govoru je omenjal P?®en zmage pri Kumanovem nad Tur-r1 2a osvobojen je in ujedinjenie naše-naroda. Za njim sta govorila občin-svetnika Jovan Dravič in Joksimo-Prvi je tudi govoril o pomenu ku-®anovske zmage, drugi pa je predla-naj se v spomin na današnjo pro- slavo desetletnice te naše zmage ustanovi fond za podpore vojnim invalidom in sirotam onih borcev, ki so padli pri Kumanovem. Podpredsednik Pajevič je nato izjavil v imenu občinske uprave, da bo ta predlog proučil in da bo napel vse sile, dr. se sprejme. Prisotni so počastili pa^le borce s klLem: »Slava jim!« Seja ce je končaia ob 12.30. Beograd, 24. okt. (Izv.) Čiani beograjske borze so sklenili, naj da vsaka banka ra 1000 dinarjev kot prispevek za invalide in družine onih borcev, ki so padli v bitki pri Kumanovem za svobodo in ujedinjenje naroda. Rušila išče slike z JuaosIaviSo. Ruski odposlanec v beogradu, da razgovarja o povratku RUSKIH BEGUNCEV. » Beograd, 24, oktobra. (Izv.) »Politi-Jp« javlja iz Sofije: Tukaj se nabija že ?a]l časa delegat sovjetskega Rdečega •fiža Kolečkov, ki ga je moskovska ™wda poslala v Bolgarijo, da organizl-■* Pomožno akcijo za ruske begunce in ■Jihov povratek v domovino. Sedaj je ® misija dokončana. Kolečkov je že J^ganiziral transpoite ruskih begimecv, J® se preko Varne in Burgasa ob Cr-morju povrnejo v Odeso in Novo-»°sijsk v domovino, Po nalogu svoje nadaljuje sedaj Kolečkov svojo fisijo v drugih državah. Najprvo ima ®®ti na Dunaj. Vendar pa ie v zadnjem trenutku prejel od moskovske vlade nalog, da se sedaj obrne do Jugoslavije. Kolečkov je zaprosil jugoslovansko vlado za dovoljenje, da se sme na potovanju na Dunaj zadržati n^kaj časa v Beogradu in stopiti v zvezo z našim Rdečim križem in po potrebi tudi z zastopniki oblastev. Kolečkov je že dobil potno dovoljenje za Beogrrd in odpo« tuje V par dneh v jugoslovansko pre-stolico. Ne ve se še natančno, ah ima Kolečkov rezen svoje misije, t. j. organizacije povratka ruskih beguncev iz Jugoslavije v domovino, še kaka druga navodila. b češkoslovaškega parlameftia. VLADNA IZJAVA O POTREBI GOSPODARSKI ZVEZ MED DRŽAVAM] MALE ANTANTE. — NJENO DELO ZOPER GOSPODARSKO KRIZO, — ZNIŽANJE DAVKOV IN ŽELEZNIŠKIH TARIFO V, Praga. 24. okt. (Izv.) Češkoslovaški Parlament se je danes sestal k jesenskemu 2asedan.iu. Novi kabinet Švehla ** je predstavil dopoldne poslanski gornici, popoldne pa senatu. V poslan-•Kl 2b0mici je prečital novi ministrski Predsednik Švehla izjavo o programu ®°ve vlade, ki ga je smatrati za nadaljevanje politike njene prednice, ki jo je Podal prejšnji predsednik vlade dr. Be-dne IS. oktobra 1921. Temeljni po-SX>|i mirnega razvoja države, tako na-Caša vladna izjava, so urejeni in utr-feni mednarodni odnošaji, po katerih mora vedno ravnati naša zunanja Politika. Posvečati jim moramo vso J&žnjo. V razmeroma kratki dobi na-*e2a samostojnega državnega življenja snio si določili gotove in jasr.e smerne za našo zunanjo politiko, ki si je * sporazumu s politiko zaveznikov najela cilj, da se ohrani mir v zmislu do-*°čb mirovnih pogodb in da nastopimo &roti vsakemu poskusu, izpremeniti to *^nje„ Prijateljska zveza držav male 'ntante, ki se opira na skupnost ifite-**sov in na potrebo, skupno ohraniti in red v srednji Evropi, je trdno 'Oroštvo za njeno varnost in omogoča flove in poglobitev starih odnošajev do ®*talih držav, zlasti na gospodarski 'Odlagi Kar se tiče programa nove ’*ade, je izjavil ministrski predsednik, ^skuša češkoslovaška republika z najelo odločnostjo odpravit* trenolno gospodarsko krizo, da sa ojači njen gospodarski položaj, krizo, ki ,e nastala vsled hitrega porasta češkoslovaške krone. Naša valutna politika, jc nadaljeval Švehla, mora stremeti za tem, da vrednost našega denarja ni podvržena na inozemskih tržiščih prevelikim izpremembam in da se polagoma doseže primerna stabilizacija. Vladna izjava pravi potem, da se bo osvobodilno posojilo izplačalo dne 1. decembra lc 22 v gotovini. Na polju neposrednih davkov bo treba ustvariti olajšave. Te težnje bodo našle izraza v giavnem v znižanju cen premoga. Vprašanje nacionalizacije premogovnikov in piirodnih zakladov v republiki bo tvorilo še nadalje predmet proučavanja vlade. Nadalje napoveduje vladna deklaracija med dr. znižanje železniških in poštnih tarifov. Vlada bo v tesnem sodelovanju z narodno skupščino skušala izvesti vse te in tudi druge točke svojega programa, pri čemer noče izključiti nikogar, ki se resno zanima za državo in njen splošni blagor, V dosego tega namena bo vlada postopala pravično in nepristransko proti vsem državljanom brez razlike narodnosti, vere ali socialnega sloja in sama prednjačila s spoštovanjem zakonov, zahtevala pa to tudi od vseh državljanov. Vlada se smatra za dovolj močno, da za vsako ceno čuva interese države. DR, BENEŠtV EKSPOZE O ZUNANJI POLTsKL — DR, RAŠIN O FINANČNI POLITIKI f*taga, 24. okt. (Izv.) P0 ministr-predsedniku Švehli je povzel be-tninister za zunanje stvari dr. Be-^ ki se je v daljših izvajanjih bavil „ rešitvijo avstrijskega vprašanja na j^orovanju društva narodov v Ženevi jv * konferenco med zastopniki Ce-, t°siovaške in Italije v Benetkah, ki je vprašanjem v zvezi. Ceškoslova-te® vlada je začela razprave po zelo ^ e^item proučavanju in posvetovat ju Ht0®stalimi članicami male antante, kale 2 *Uc^ Političnega položaja. Vlada se * vso silo zavzela za jamstveno pohote! glede Avstri.ie. Pri pogajanjih je ^opr*nesti dokaz, da nima ta?; ih s}a vr’ ^amoh da snuje kak napad in Evropi ne zasleduje ali nemara W1ovati politiko rivalitete nasproti ' Naglašati je hotela, da pri-“Pravičene interesi in potrebe Y*e\ da upošteva upravičene ir.te-^ in kot sosede Avstr5te in vele-**6Hlu da Se P°P°]norna Podreja moral-DVodstvu društva narodov, pri če-izrecno zahteva, da se popol-Upoštevajo njeni upravičeni ime-mo Po.g0^ za obstanek. Poudar:?.ti ta -,r w nadaljeval minister, da se *la vT*8 ^e^koslovaške vlade izka-i- ^®nevi kot popolnoma na mestu, $ Ao sodglsa političnega proto- kola, Čigar vsebina je znana in ki bo brezdvomno tvoril novo veliko jamstvo za konsolidacijo razmer v osrednji Evropi in preprečil, da bi kakršnakoli država smatrala Avstrijo kot predmet kake transakcije. Ta sporazum zagotavlja mir, varnost, integriteto in popolno suverenost in preprečuje, da bi v osrednji Evropi, katerakoli država začela kako podjetje na stroške druge. Da. se bodo narodi vsega tega res držali, za to jamči vpliv in pomen društva narodov, ki je že zelo narastek Z veseljem morem sporočiti, je dejal dr. Beneš, da sva ta načela naše zunanje politike, zlasti, kar se tiče osrednje Evrope, natančno proučila z italijanskim zunanjim ministrom Schanzerjem in da sva se v tej smeri popolnoma sporazumela. Sem popolnoma prepričan, da je odkritosrčni porazgo- or med menoj in italijanskim zunanjim ministrom Schanzerjem važen na eni strani za utrditev miru v osrednji Evropi, na drugi strani pa za dosego dol re harmonije med Italijo in nami in našima zaveznikoma Jugoslavijo in Ror-u-nijo. Nato je govoril finančni minister dr. Rašin in ugotovil, da so izdatki za proračunsko 1. 1922 proračunjeni na 19.370 mil ieškoslov. kron, torej 435 milijo« STANJE RAZMEJITVENIH DEL V j SLOVENIJL B?ograd, 24. oktobra, (Izv.) Polkovnik Daskaiovič. član jugoslovanske razmejitvene komisije z Italijo, ie dospel v Beograd, da poroča vladi o delovanju komisije v odseku v Sloveniji. V tem odseku je komisija imela dose-daj najmanj težkoč, ker je z Italijani le malo sporov. Vendar pa tudi v tem odseku ni delo tako iahko, ker Italijani na razne načine ovirajo gladek potek dtla. Položaj so posebno otežkočali fašisti s svojo akcijo, posebno, ker izvajajo pritisk na rimsko vlado Polko\rik Daskaiovič se je moči zopet povrnil na svoje mesto. FINANČNO ZBLI2A.NJE MED JUGOSLAVIJO IN ČEŠKOSLOVAŠKO Beograd, 24. okt. (Izv.) Pomočnik finančnega minist-a Dušan Plavšič je odpotoval snoči v Prago, kjer bo imel več konferenc s češkoslovaškimi finančniki in drugimi kompetentnimi či-nitelji glede finančnega zbližanja med Jugoslavijo iti Češkoslovaško. DALMATINSKE DELEGACIJE NA KUMANOVSKI PROSLAVI. Beograd, 24. ok*. (Izv.) Včeraj je dospela v Beograd na svojem potovanju v Kumanovo dalmatinska debpca cija pod vodstvom dr. Novakoviči iz Knina in dr. Meljka Cingrije iz Dobrovnika, To odporlanstvo prisostvuje svečani proslavi desetletnice bitke pri Kumanovem, INVALIDOM SE IZPLAČAJO ZAOSTALE PODPORE. Beograd, 24. okt. (Izv.) Finančni minister dr. Kumanudi je poslal vsem finančnim upravart v državi navodila, rtaj takoj začno izplačevati invalidom zaostale podpore. Za izplačevanje teh podpor je določilo finančno ministrstvo znesek 70 milijonov dinarjev. ZVIŠANJE NEPOSREDNIH DAVKOV, -Beograd, 24. oktobra. (Izv.) V načrtu novega državnega proračuna za lelo 1923 predlaga finančni minister dr. Kumanudi, naj se neposredni davki zvišajo tako, da bodo njihovi dohodki znašali za prihodnje proračunsko leto 1095 milijonov dinarjev. VLADA IZPLAČA VOJNE PLAČE DELAVCEM V KRAGUJEVCU. Beograd, 24. okt. (Izv.) Vlada je podpisala naredbo, s katero se delavcem v vojaško-tehničnih zavodih v Kragujevcu imajo izplačati vojne plače. ALKOHOLNA ZABRANA TRI MILJE OD AMERIŠKE OBALI. Pariz, 24. okt. (Izv.) Kakor poročajo iz New Yorkaf ja vlada odklonila prc-test inozemskih parobrodnih družb proti zakonu, po katerem smejo ameriška oblastva zapleniti na ladjah teh družb alkoholne pijače v daljavi do treh mili od obale. BORZNA POROČILA. Curili, 24. oktobra. Berlin 0.125, Newyork 546.50, London 24.30, Pariz 38.65, Milan 22.20, Praga 17.65, Budimpešta 0.21, Zagreb 2.40, Varšava 0.045, Dunaj 0.0075, avstrijske krone 0.0078. Praga, 24. oktobia. Dunaj 0.03725, Berlin 0.61, Rim 126.75, avstrijske krone 0.04125, italijanske lire 126.25, Budimpešta 1.175, Pariz 218.25, London 137.50, Newyork 31.05, Curih 564.50. Zagreb, 24. oktobra. Borza je bila danes zatvorjena zaradi kumanovske proslave. Beograd, 24 oktobra. Na borzi ni bilo danes nobenih sklepov, ker je biia borza zatvorjena zaradi kumanovske proslave. nov manj. Pri tem je treba upoštevati, da so se izdatki za odplačevanje državnih dolgov zvišali v primeri s preteklim letom za 711 milijonov. Primanjkljaj v novem proračunu, ki znaša še vedno 566 milijonov, upa kriti vlada z znižanjem cen in s Prihranki na materialnih izdatkih. Da se doseže aktivum v proračunu in da se more začeti z delnim odplačevanjem državnih dolgov, bo vlada energično štedila in stvarne in osebne izdatke prilagodila padanju cen. Finančni minister ie končno izrazil upanje, da se bodo tudi cene železu izdatno znižale. Cene v veletrgovini se bodo znižale že ta mesec, da se na ta način prilagodi mednarodni tečaj češkoslovaške krone indeksu švicarske valute. Na ta način se bo odstranila kriza v produkciji, ki je posledica dviganja naše valute. Ostali bodo le še dr-igi vzroki krize v izvozu naših proiz' o-, dov, zlasti padanje vrednosti valut sko-! raj v vseh državah in slabo povpraše-| vanje po našem blagu. Rokopisi se ne vračajo. Vprašanjem je priložiti znamk* za odgovor. Za državno edinstvo in narodno solidarnost. Predvolilna demagogija se razvija. Nje prvi nosilec je, kakor vselej ob svojega rojstva sem, to nesrečno »Jutro«. Ne bomo se podajali na njegova advokatsko zavita pota in odgovarjali m njegova demagoštva z rovimi demagoštvi. Prevečkrat že smo jasno pov-darili naše ctališče v vseh vprašanjih našega državnega življenja, da bi se nam bilo treba skrivati za to ali ono frazo, kot je v to žalibog prisiljeno »Jutro«, kf mora slediti pač vedno trenutnim osebno-strankarskim koristim. Svojega stališča ne ponavljamo morda v svrho polemike z »Jutrom«* temveč pevdarimo ga pred rašo javnostjo ponovno samo vsled tega, da se n« pusti zbegati od nekorektno pridobljenega denarja vzdrževanega »Jutra* in njegovih pokrajinskih pomagačev. Včeraj je »Jutro«, naoadlo »Jugoslovansko zajednico« in njen proglas,, ker govori o treh jugoslovanskih narodih. To mi mirno priznamo in smo ponosni na to. Naš list je dejstvo o obstoju treh narodov v Jugoslaviji pribil že davno in danes občutimo samo iskreno zadoščenje, da se je postavila m to stališče, ki edino odgovarja resnici, tudi »Jugoslovanska zajednica Odveč bi bilo, da bi znova iskali besed za ono, kar smo že pred mesea popolnoma jasno in točno formulirali. Zato navedemo samo najvažnejše odstavke iz člankov, v katerih smo pred meseci že obravnavali državno in m* rodno edfr.stvo. Triindvajsetega junija tekočega leta je »Jugoslavija« objavila v svojem vvodnem članku sledeče odstavke: »M’n”, toda z vsem pnvdarkom trdimo, da... narodnostnega edinstva naši držmi ni, temveč obstoji kvečjemu stremljenje po narodnostnem ujedi* njenju vce* treh jugoslovanskih narodov. Kaj pa je pravzaprav narod kot narodnost in kaj so njegovi glavni znaki? Narod /' bodo preje ali sieje pridružili tudi Bolgari In takrat bo za vSe Jugoslovane dosežen visoki cilji vseh naporov za ustvaritev države, kiet si bomo enaki drug drugemu po dolžnostih in pravicah, F, 2. Prosile »lusicmame zarote na Grškem PROTIREVGLUC1JONARCS PRIPRAVLJALI POVRATEK KRALJA KONSTANTINA. Beograd, 24. oktobra. (Izv.) »Politika« poroča iz Aten: Oblastva v Atenah in po deželi imajo v rokah dokaze, da se je v Grčiji organizirala nova zarota, ki je naperjena proti današnjemu režimu. Zarotniki so si stavili za cilj, da se odstavi kralj Jurij in povrne prejšnji kralj Konstatin zopet na prestol. V zaroto so zapleteni tudi mornarji iti častniki divizije z otoka Samosa. Pod vodstvom majorja Kirija so organizirali široko razpleteno propagando za bivšega kralja Konstatina. Oblastva so ugotovila, da je imel major Kirij živahno korespondenco s častniki, ki so Konstatinovi pristaši. Policija je zaplenila tudi pisma, iz katerih je razvidno, da pripravljajo zarotniki puč. V teh pismih je bilo tudi jasno izrečeno, da se pristaši ne smejo ozirati na posledice zarote. Major Kirij je poslal zarotnikom v Atenah pismo, v katerem zahteva podrobne podatke o organizaciji akcije v prestolnici Ko so oblastva pri- šla na sled tej novi zaroti zoper državo in današnji režim na Grškem, je vlada poslala križarko »Kilkis« v Samos, kjer je bilo mnogo zarotnikov prijetih; Beograd, 24. okt. (Izv.) Iz Aten poročajo: Grška vlada je naznanila princu Andreju, bratu odstavljenega kralja. Konstantina, naj v par dneh zaf>ustš Grčijo. Princ Andrej je bil edini č!aa kraijeve družine razen kralja Jurija, kateremu je revolucionarni odbor do-r volil, da sme ostati na Grškem po od« stavljenju kralja Konstantina. Izgon princa Andreja se spravlja v zvezo s poizkusi povratka prejšnjega kralja Konstantina. 1MENOVAANJE GENERALNEGA INŠPEKTORJA DRŽAVNIH DOL.GOV. Beograd, 24. oktobra. (Izv.) je bil podpisan ukaz, s katerim se postavlja za generalnega inšpektorja dr*-žavnih dolgov A. Jakovljevič, stran 1 ,jtJQOSLAVlJA“ 25. oktobra 1922. gtevT I Breznačelnost komunistov. Komunisti žive v domišljiji, da nobena stranka bolj ne varuje svojega načelnega stališča, kot njihova. V svojih »Delavskih Novicah« radi modrujejo o breznačelnosti drugih strank, kakor hitro ne uravnajo svoje taktike tako, kot sklene komunistično vodstvo na Turjaškem trgu. Je že taka navada na svetu, da se kriči o drugih, da so breznačelni, da se zakrije svojo lastno breznačelnost. Prav te navade se poslužujejo naši komunisti. Ljubljanski komunisti so z veliko vnemo izjavljali, da nimajo absolutno nobenega interesa na vodstvu občinskih poslov. Izjavljali so, da svojega programa ne morejo uresničevati, dokler je odločujoč današnji kapitalistični družabni red. Zavračali so vsako aktivno sodelovanje v javnih zastopih za toliko časa, dokler ne bodo močni dovolj, da prevzamejo vso inicijativo izključno le v svoje roke. Svoje revolucijonarno načelno stališče so gospodje komunisti naenkrat spremenili. Odločili so se za minimalni socijalni program (katerega so doslej odločno odklanjali) in zagovarjajo stališče, da hočejo v občinskem svetu pozitivno delati. Novega stališča nikakor ai mogoče utemeljiti s komunstičnim programom in dosedanjo strankino taktika Ne obsojamo komunistov zato, da so se odločili za pozitivno socijalno in gospodarsko delo v javnih zastopih, ampak samo konstatirati hočemo, da so »breznačelni«. Komunistični voditelji so pač prišli do spoznanja, da se njihovi pristaši ne zadovolje več s praznim obljubovanjem devetih dežel ruskih sovjetov, ampak hočejo gotove socijalne in gospodarske pridobitve žc danes. S tem, da se je moralo komunistično vodstvo prilagoditi dejanskim razmeram, je načelno stališče »revolucijonarno razdiralnih nastopov« skrahi-rala Komunistična stranka je zato danes v nerodnem položaju, da mora na- enkrat zagovarjati to, kar je n. pr. pri soc. demokratih še včeraj najostreje obsojala. Prvi »breznačelnosti« komunstov se sedaj pridružuje še druga. Odkar zavzema socijalizem iuejno smer v delavskem gibanju, je veljalo načelo, da pomeni klerikalizem najhujšo reakcijo v socijalnem, gospodarskem in še prav posebno v kulturnem oziru. S klerikalnim svetovnim naziranjem marxizem ne pozna prav nobenega kompromisa. In kaj vidimo pri naših komunistih! Na slepo so se udinjali klerikalcem, tako da se prav lahko identificira komunista s klerikalcem. Komunistična stranka je postala ekspozitura slovenske ljudske stranke. Kje je ostala tista klasična načelnost, s katero se tako radi ponašajo Komunisti. Zamrla je pod pa-tronanco katoliške cerkvene gosposae! Pri občinskih volitvah v Ljubljani nastopajo komunisti skupno s klerikalci. Svoj nastop opravičujejo komunisti s tem, da se vežejo s krščanskimi socija-ilsti. Komunistični izgovor prav tako malo drži, kot bi narodni socijalisti pri volitvah nastopili z demokratsko delavsko »Unijo« in pri tem trdili, da ne nastopajo skupno z JDS. Vsakdo bi vedel, da je izgovor samo krinka za varanje volilcev. Prav tako varajo komunisti svoje volilce, če pravijo, da nastopajo s krščanskimi socijalisti. Tako-zvani krščanski socijalisti so sestaven del Slovenske ljudske stranke, ki priznava socijalizem le v tolika kolikor ga lahko izrablja v dosego volilnih uspehov. Poleg tega so takozvani krščanski socijalisti brez vsakega vpliva na odločilne sklepe klerikalne stranke. Zato naj komunisti kar brez sramu priznajo, da nastopajo skupno z voditelji klerikalne akcije, ki imajo kot močnejši, prvo in zadnjo besedo v kle-rikalno-komunistični zvezi. Navedli smo zaenkrat samo dva primera, ki jasno osvetljujeta vzgledno komunistično breznačelnost.. —aa— S. K. S. Beograd, 23. oktobra 1922. Gospod urednik mi ne bo zameril, ako ga posebej opozorim, da naj pazi, da se srednja črka gornjega naslova pomotoma ne zamenja s H. Mej namen namreč ni, pisati o državi SHS, temveč o Samostojni kmetijski stranki. Priznavam pa, da se da prvo kot drugo spraviti v lepo zvezo, kajti brez SKS najbrž tudi separatistične firme SHS ne bi bilo. Ali z drugimi besedami povedano: danes ne bi imeli SMS, ako bi se samostojni kmetje, ki so bili pri glasovanju za ustavo jeziček na tehtnici, zavzeli za Jugoslavijo. Toda o tem ,eč pozneje. Najprej moram sporočiti žalostno, a naravno dejstvo, da je SKS prešla popolnoma v velikosrbske vode. Pri tem ne mislim na pristaše SKS v Sloveniji, kateri gotovo obsojajo tako početje, marveč imam v mislih poslanski klub SKS. Ko je stal ta klub pred odločitvijo, ali glasovati za jugoslovanskega in splošno priljubljenega kandidata dr. Ribarja, ali za Pašič-Pri-bičevičevega (ta dva namreč zastopata velikosrbsko politiko) kandidata Edo Lukiniča, se je odločil za poslednjega. Tako je bil dr. Ribar premagan s samo 36 glasovi razlike ter je bil izvoljen Edo Lukinič. S tem činom je SKS kronala svoje dosedanje delo. Slovensko ljudstvo pa se začudeno povprašuje, kam je SKS zabredla. Ko je SKS leta 1920 prvič nastopila, smo imeli simpatije do nje kot napred- naprej brez njega, svoje pozicije pa bi s tem tudi pri zemljeradnikih ne mogel utrditi, še manj pa v narodu. Zemlje-radniki se branijo zvez s SKS, ker so imeli z njo slabe izkušnje. In četudi bi do tega prišlo, kar pa je malo verjetno, bi jim to v slovenskem narodu, kakor tudi na Hrvatskem, kjer so svojčas Iskali stike z Radičem, čisto nič več ne koristilo. SKS nam nudi najboljši nauk, kako se ne dela politika. ne stranke, ki se je znala otresti tako advokatov kot duhovnikov. Ako bi poslanci SKS ne bili na ljubo ministrske stolice zapustili zemljoradniški poslanski klub, bi SKS zavzemala danes drugačno pozicijo ne samo v Sloveniji, ampak tudi v ostalih pokrajinah naše države. Toda če jih je vladanje že tako mikalo, bi se morali zavedati, da stoji interes naroda nad vsem. Ko je bil Pašič v velikih skrbeh, ker ni mogel dobiti večine za ustavo, bi SKS lahko dosegla velike uspehe. Ako bi se SKS temu pro-tivila, bi ustava ne predvidela razdelitve Slovenije, da o drugih istotako važnih vprašanjih niti ne govorim. Rade-volje priznavam, da so se nekateri poslanci iz SKS kluba protivili razdelitvi Slovenije, toda večina je bila za razdelitev; podlegla je dr. Kukovčevemu vplivu. Takrat bi se bilo še marsikaj drugega doseglo v korist celokupnega naroda, ker je bila situacija ugodna. Toda SKS se je zadovoljila z majhnimi koncesijami. Kam je zašla s svojo politiko, je pokazalo glasovanje za Pašič-Pribičevičevega kandidata Lukiniča, pri katerem glasovanju je bila v prvi vrsti merodajna bojazen pred vo'itvami, do katerih bi prišlo, ako bi bil dr. Ribar izvoljen. Položaj za SKS je težek, ker je zamudila ugodno priliko. Pred glasovanjem za ustavo je bil čas za odločitev. Danes bi tudi izstop ministra Puclja iz vlade nič več ne koristil. Pašič bi ril Razgovori. Italijani pripravljajo nov udarec slovenskemu življu na Primorskem. Trst, 20. okt. Dopisnik praške »Tribune« priobčuje pogovor svojega milanskega poročevalca z voditeljem italijanskih fašistov — Mussolinijem. Na vprašanje poročevalca, čemu so fašisti proti Mali en-tenti, je odgovoril Mussolini: »Upam, da bodo bodoče vezi med Cchoslova-ško in Italijo zelo dobre. Govoriti hočem odkritosrčno: Moje simpatije za Cehoslavaško niso nove, o čemer vas lahko prepriča ezeden izmed svojih spisov, v katerem govorim o Janu Husu. Fašizem se drži v zunanji politiki znanega rimskega izreka: »Dam, da daš.« Moje simpatije in simpatije fašizma nasproti Cehoslovaški so se ohladile, ko smo ugotovili, da se je Praga povseta pridružila politiki Beograda Mislim, da bo italijansko-jugoslovemki spor kdaj poravnan, toda danes se nahaja razmerje med obema državama v zelo akutnem razdobju. Jugoslavofiistvo Prage je povod ohladitve odnošajev(l) med fašizmom in Prago. Fašisti smo za ohranitev prijateljskih odnošajev med ostalimi narodi srednje Evrope(i) in nismo proti temu, da postane Italija voditeljica držav, ki so nastale na ruševinah avsfro-ogrskega cesarstva; ne potajujem pa težavnosti te naloge, ker so vse srednje-evropske države iz raznih vzrokov v sporu s svojimi sosedi. Potrebno je, da se v vsakem slučaju zavedamo, da za utrditev prijateljstva med državami ne zadostuje samo politika čustev(l), temveč se je treba večkrat ozirati tudi na politiko interesov.« »Tribuna« pa zafrkuje Mussolinija: »odkritosrčnost italijanskega politika je, kakor se zdi, povsem iskrena, toda ravno njegove težnje pretiranega nacionalizma dokazujejo, kako se je težko složiti s cilji italijanskega fašizma. Čeprav nečemo o tej priliki govoriti o italijansko-jugoslovenskemu sporu, že sama ambicija fašistov, da bi vodili države, katere so nastale na ruševinah Avstrije dokazujejo, da je treba politična čustva kritično razmotrivati. Tudi mi moramo po nasvetu Mussolinija braniti svoje lastne interese.« Še en razgovor in sicer med Mussolinijem in D’ Annunzijem! »U Picco-lo« objavlja: »Agenzia delle informazioni« (Informacijska agencija) poroča: Iz zanesljivih virov smo izvedeli, da se je podal 11. oktobra voditelj Mussolini v Gar-done Riviero, kjer sta se sestala z D’ Annunzijem. Razgovor se je tikal notranje politične situacije ter o smotrih ki jih skušajo doseči fašisti v najbližnji bodočnosti. Razgovor je bil zelo prisrčen in poln sorazumevanja, vendar ni prinesel sporazuma. D’ Annunzio je vnovič potrdil svojo globoko zvestobo do italijan-stva, ki sega preko vsega, preko strank in vsega delovanja ter je izrazil svoje misli o sedanjih dogodkih in izjavil, da ni bil nikdar fašist niti antifašist, nikdar socijalist ne antisocialist, temveč edinole pravi Italijan. Pristavil je še, da ne želi nikakih neredov ne nasil-stev, ne revolucije, bodisi že od katerekoli strani, in tudi republike, noče.« Listi so priobčili danes vest, da je italijanski kralj obdaroval D’ Annunzija ter mu poslal svojo sliko ter lastno- ročno pisano pismo. Vzrok obdarovanja zamolčan. Kaj se vam ne zdi, da je sprejel D’ Annunzio takoj plačilo za patriotične besede, ki jih je izrekel v razgovoru z Mussolinijem? In še en razgovor! Ta se je vršil med znanim voditeljem goriških Slovencem, dr. E. Besednjakom ter enim izme poročevalcev italijanskih listov. Razgovor med obema je priobčil sinočnji »11 Piccolo della Sera«. Izjava dr. Besednjaka obsega nad eno kolono tiska in »ii Piccolo della Sera« jo objavlja brez komentarja, kar ie pravi čudež božji! Zakaj se gre? — Goričani bijejo sedaj hud boj, ki mu poteka še ne vemo. Videmski mestni svet je v svoji zadnji seji sprejel resolucijo, ki zahteva od via-de, da se priklopi goriško-gradiščanska dežela k videmski provinci. Sumimo, da na to idejo, čeprav se je že pred letom govorilo o njej, ni prišel videmski mestni svet sam, temveč mu je bila suflirana ali od vlade same, ali pa od vodstva fašistovske organizacije. Zakaj nameravajo priklopiti goriško k Vidmu? Iz enostavnega razloga: da oslabijo slovenski živelj na Goriškem. Fašisti niso zadovoljni s potekom zadnjih državnozborskih voiitev. Izmed petih poslancev, so dobili Slovenci štiri in komunisti enega; ostale stranke nobenega! Da so bili fašisti tako poraženi — to jih tako peče! Priklopiti hočejo slovensko deželo k obsežni videmski da razredčijo slovenske vrste, da ostanejo Slovenci v manjšini in da bodo na ta način Italijani rešeni sramote. Razumljivo je, da se goriški Slovenci upirajo tej nameri na vse kriplje. Pa tudi goriškim Italijanom in Furlanom ni ta nameravana vladna (ozir. fašistovska) namera po volji. Seveda, njim iz čisto drugega, povsem gospodarskega vzroka. Ako bi bila goriško-gradiščanska priklopljena videmski provinci in bi bila ustanovljena prefektura (nekako deželno glavarstvo) v Vidmu, potem bi se vse osredotočilo v Vidmu — Gorica bi postala zakotno gnezdo,, pusta in izumrla, brez kulturnega in gospodarskega življenja. Tega se goriški Italijani in Furlani dobro zavedajo, zato se borijo solidarno s Slovenci proti odcepitvi Goriško-Gradiščanske k videmski novinci. V zadnji seji mestnega sveta je bila sprejeta enoglasno resolucija, naperjena proti resoluciji videmskega mc3tn. sveta, to je proti odcepitvi' k Vidmu. Ni Izključeno, da bo šla vlada preko resolucije soriškega mestnega sveta in ugodila videmski resoluciji. V tem slučaju dobi slovenski narod na Primorskem nov udarec. Zasekana bo nova rana v vejo slovenskega naroda in čutilo jo bo tudi drevo samo! Kdaj bo konec tlačenja, konec davljenja in konec suženjstva? Ropali so nas in nam požigali, tepli nas, zapirali v ječe in morili, razganjali učitelje in duhovnike, zasejali analfabetizem v naše vasi, ovirali vsako kulturno delo in sedaj nas hočejo že odcepljene zopet cepiti, deliti nas kakor živino v stajah! Brezobzirno, brez sočutja nas hočejo uničiti nacionalno in gospodarsko! Kdaj bo konec davljenja in konec suženjstva?! Lev Nikolajevič Tolstoj: Živi mrtvec. (Draraa v šestih dejanjih in 12 slikah.) Danes se vrši v dramskem gledališču premijera Tolstojeve posmrtne dn ne »Živi mrtvec«. Izmed ruskih ustvarjajočih velikanov ni morda nihče v tako slikovitem književnem koloritu razgalil z mogočno in neizprosno silo ruskega narodnega življenja, v malokaterem Tolstejevem delu živi toliko resničnega, globokega ruskega človeka in malokje prikazuje pisatelj toliko razumevanja in sočustvovanja zanj, kot v tej drami. Fedor Vasiljevič Protazov (Fedja) tipični junak te fantastične-ču-dovite zgodbe, je oni »bivši človek«, ki ga srečamo v najrazličnejših varijan-tah pri Gogolju ali Gorkiju. »V nočnem asilu« prvega ali v M. Gorkega drami »Na dnu« je risano rusko »bosjaštvo« s pošastno natančnostjo in z mojstrsko psihološko analizo v vsem skrivnostnem žaru iskajoče ruske duše. »Živi mrtvec« (prvotno imenovana drama »Truplo«), je dragocen kulturen dokument in del ruskih družabnih razmer polpreteklega časa. Kakor vsebina, tako je tudi postanek tega dela čudovit in nenavaden in je skoro do podrobnosti povzet iz resničnega življenja. Več let pred prvo uprizoritvijo drame, se je v kulturnem svetu govorilo, da pripravlja Tolstoj novo dramo, ki jo pa pisatelj iz raznih vzrokov za časa svojega življenja ni pripustil na oder. Odločevali so predvsem Tolstojevi verski motivi in oziri na prizadeto rodbino. Šele slabo leto po njegovi smrti, se je v Moskvi z nenavadnim uspehom igrala premijera in je drama od tedaj preromala vsa velika evropska gledališča. Snov drame je povzel Tolstoj po sodnem procesu, ki se je vršil 1. 1897 v Moskvi. Pred sodiščem je stal zakonski par, obdolžen bigamije in zavestnega varanja oblasti, od moževe strani iz sebičnih namenov. Obtožena žena N. (v drami Lizaveta Protazov), je živela spočetka mirno zakonsko življenje, dokler se ni mož (v drami Fedja) popolnoma udal pijači. Zanemarja poklic in družino in ko se zavč, da postaja svojcem brezkoristen in jim je v nadlego, zapusti dou, se pridruži ciganom in bosjakom ter nestalno blodi po Rusiji. Zena, ki je sicer močno ljubila svojega moža, spozna v njegovi odsotnosti poštenega človeka (v drami Karenin). Med njima se porodi iz mladostne simpatije tiho nagnenje. Meneč, da je žena vdova, jo prosi njen prijatelj za roko. Ko mu žena razjasni položaj, se odpravi na pot. Posreči se mu najti moža ljubljene žene in doseže njegovo privoljenje v razporoko. Nastanejo pa nepremostljive zapreke in težave in ker noče biti mož ovira sreči svoje žene, se odloči za nenavadno rešitev mučnega položaja. Politične vesti. Radikalna stranka tn dr. Ribar. Sedaj prihaja na dan ozadje koW*j minole volitve predsednika naTOrl skupščine, pri kateri je propadel splošno priznani nacionalni delavec dr. KI* bar in zmagal s pomočjo ali pravzaprav vsled volje radikalne stranke dr. E“® Lukinič, nositelj zlatega križca cesarja Franca Jožefa ter med drugim tudi gospod, ki je med vojno vrgel iz hrvat* skega sabora Stjepana Radiča, ko Je J* ta izjavil, da se za Avstrijo brvatsKJ narod ne bo boril več. Krsta Cicvari« piše o radikalni vlogi pri teh volitvah sledeče: »Ribar se ne dopade radikalcem* ker simpatizira s pokretom, ki deluj* na to, da se med Srbi in Hrvati vzP> stavi tesnejše zbližan je: ali je morebi® to greh. gospodje radikalci? Bitni interes države zahteva, da *® to zbližanje doseže čimprej: toda k® odklanjamo Hrvate kakor Je Ivan Rr bar, kako bodemo pridobili šele Hrvat® kakor je Stjepan Radič! Sam kralj želi to zbližanje in je av klonjen osebi Ivana Ribarja: toda radikalci, ki so nekoč izvrševali vsako 2®* ljo Aleksandra Obrenoviča, mislijo danes, da so toliko močni, da lahko postopajo, kakor se jim vzljubi in kakor J® njihovi stranki po godu!« Pribičevlč —- veliki Jugoslovan. Voditelj desnice-manjšine v deta04 kratski stranki, ki je za brezpogoja® sodelovanje z radikalci, je Svetož®* Pribičevič. Pri vsaki priliki povdari* svoje pravoverno jugoslovanstvo 1® vzvišeno državno idejo. Te dni pa Je »Balkan«, vodilno glasilo radikala® stranke zopet enkrat posvedočil »jug®-slovansko« stališče radikalne strank* te vzljubljene zaveznice Svetozar)* Pribičeviča. »Balkan« je namreč pl*** o Reki, Primorju in Dalmaciji: Niti enega krajcarja, niti enega gib* niti enega vojnika za Reko, Primori* in Dalmacijo! Kemalisti na mirovni konferenci. Cikaška »Tribuna« je izvedela, d® bo kernalistična delegacija predlagal* na predstoječi orijentski mirovni konferenci nastopni dnevni red: 1. Vprašanje Dardanel, 2. vprašanje Bospor* 3. vprašanje Carigrada, 4. vprašani® kapitulacij, 5. vprašanje izmenjave na* rodnih manjšin med Turčijo in Grčija* 6. vprašanje kurdskih krajev Iraka W Mezopotamiji), 7. vprašanje neodvisnosti arabskih zemelj, 8. vprašanje baf dadske železnice, 9. vprašanje avtonomije Makedonije in svobodne luke *• kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, vprašanje avtonomije ali aneksi!* zapadne Trakije (Dimotika in Dedo-agač naj se priznajo kot sestavni de® vzhodne Trakije), 10. vprašanje Dod®-kanesa in otokov na obali Male AzU®< 11. vprašanje kontrole turških državnih dolgov, 12. vprašanje vojne odškodnine. 13. vprašanje kalifata, 14. povračil® turškega vojnega brodovja. K tej piš®* ni zbirki zahtev, ki jih bodo stavili Turki na mirovni konferenci nimamo bot' vekaj pripomniti. Zadostuje, ako P1*' pomnimo, da bodo gospodje turški delegati doživeli vsekakor pri točkah, »j se nanašajo na našo kraljevino preC*» dolge nosove (z drugimi besedami ** namreč turška arogantnost ne da Ofi*" sati). Nova gospodarska konferenca. Znano je, kako trdoglavo se je Fred' cija branila sodelovati na genovski ko®-ferenci. To postopanje Francije je bil® zagonetno, ker so ravno francoski paracijski interesi najbolj silili na to, d* Iz tujine piše pismo domov, da je sklenil končati svoje življenje. Na bregu reke Moskve pusti svojo obleko in dokumente in brez sledu izgine. Istočasno potegnejo slučajno iz reke močno nagnito moško telo, katero žena razglasi in potrdi za truplo svojega moža. S tem dobi dovoljenje za poroko in stvar obeta srečen zaključek. Zgodi pa se, da dozdevni samomorilec nekoč v pijanosti svojim pajdašem razkrije, da je on že dolgo umrl in kot »živi mrtvec« tava po zemlji. Iz sebičnih, izsiljevalnih motivov, ga naznanijo njegovi drugovi oblasti. Tajinstven »samomorilec« izpove svojo skrivnost, nakar se proti prizadeti trojici prične sodni proces, ki konča z dolgoletnim pregnanstvom moža in žene in s proglasitvijo neveljavnosti drugega zakona. Pozneje ukine kazen carsko pomiloščenje. To je kratka vsebina zgodbe, ki je Postala v Tolstojevem umetniškem ustvarjanju gran-djiozna drama treh človeških usod, valeča se kot mogočna reka življenja — možnega samo v Rusiji. Fedja Protazov je tipičen ruski človek. Dobro vzgojen in sredi svoje ljubeče ga družine nima nikakršnih živ-Ijenskih neprilik. Toda njemu ni za idealno ženo. On hoče »rozin življenja«, prekipevajoči kvas neznanega in tujega, ne pije vina ker ima dober okus in ne sedi z mržnjo v upravnem svetu banke. Toda sram ga je, neskončno sram... On ne more zato, kar dela. V pijači izgubi občutek tega sramu in v ciganski godbi — ne v operah in v Beethovnu — ga prešinja čudovito življenje in iz črnih oči Maše ciganke se lije vanj čudo-krasna moč poguma. Ni prostaški izgubljenec, noče stopiti kot široka ovira med Karenina in ženo, ni pripravljen storiti sleparije in pred sodnikom elementarno izbruhne njegova v tajinstve-ni lenobi speča duša. »Trije ljudje živimo: jaz, on in ona. Med nami Je brezdanja razlika — boj dobrega s sla-b i m je boj duše, o katerem se vam ne sanja...« Ko uvidi, da ni izhoda med svetno pravico in med pravico, ki si jo je ustvaril sam, izvoli tretjo možnost: smrt. On se čuti pred človeškim tribunalom višjega kot sodnik, tedaj ko spozna na zadnji postaji življenja vse pro-staštvo zakonov, ki poznajo le suhoparne protokole a ne skrivnostnega labirinta srca ... Nemoč dejanja v zvezi s pretresljivo tragiko odločnosti v uri odločitve bije po prsih tega v bis‘vu brezmejno dobrega človeka strašen boj. Vloga Fedje zahteva močnega igralca. Prepriča le tedaj, če položi v svojo igro polnega človeka in odvrže od sebe ves lesk rutine in se pogrezne ves v molčeče globine nikdar dognane brezkončne ruske duše. Liza je mehka ženska duša, žena izgubljenca, ki ga ljubi, a pod gomilo zrušenega življenja ii tiho vstaja dru- go, lepše in gorkejše. Večno gibalo »J®£ nega bistva — ljubezen — ne izžftjj mirno sklonjena pod križem usode $ — a vedno upa. Tipična ruska žena ^ trpljenica. Za svojo lastno srečo sej, pripravljena žrtvovati v prekrasni scei® dveh mater (Liza in mati Karenina)** obnemore, ko življenje tirja njeno stvo. Karenin je dober in od sv®* neomadeževan človek. Tiho se žrtvw za svojo prvo in edino ljubezen do ne in stori vse, da najde pot do nje- V Tolstojevi drami nastopajo za R?' sijo tipični cigani in razni ruski kar^ terji od zločinskega vagabunda do cosko vzgojenega kneza kot P^str*Sz, enega najbolj čarobnih zakladov veštva: ruskega narodnega živil®1® Maša-clganka ljubica Fedje, ki m* Pf® peva, je oni vsečloveški izraz tega *, klada. Ne vprašam te kdo si, odkod _ Ljubim te z neznano močjo, tebe taval čega, po s krvjo in s solzami P°s,L,fe ljeni poti — in pojem ti, da je lice t _ jasnejše. To je pesem večnega ^ nenja in tipanja, neprestanega oin%-0i, vanja in dviganja: temne tragike stojeve drame. Ogromno zahtev to delo za oder. V koliko jim bo mlado gledališče kos — poročaj premijeri. PadjiirajiB Sroio sif.OriJa Id Jtev. 246. sp^°^n* gospodarski konferenci cisti denarno in ekonomsko stanje inDPS" držav< v prvi vrst‘ Nemčije §„] Je’ njenih poglavitnih dolžnikov. r® Postaja ta francoski odpor Umljiv: Francija se je bala angleške-ko V,°dstva 'n in'c>ative, ker je priča-j vala, da bo Anglija podpirala nerado? *e^nje po znižanju reparacijskih 2ov. Sploh obstoja celokupno na-protje med Anglijo in Francijo baš v Paracijskem programu, ker je Franja zato, da Nemčija pravočasno in v stnem redu, kakor je določen v mi-vnih pogodbah, plača vojno odškod-n°- Anglija pa zagovarja stališče, da nai upošteva gospodarska moč Nem-‘e in da se naj ji olajša in eventuelno reparacijske dajatve. Glavni ste iniža , ber te angleške politike je bil Lloyd George, ki se tudi ni obotavljal na prav drastičen način zoperstavljati se nepomirljivi in legalni francoski reparacij-ski politiki. Sedaj je Lloyd George padel. Značilno je, da predlaga ministrski predsednik Poincare sklicanje nove gospodarske konference, katere naj bi se udeležile države male antante. Ta korak francoskega ministrskega predsednika je povsem razumljiv, ker je na eni strani na Angleškem zavladala struja, ki zagovarja tesnejše stike s Francijo, po drugi strani pa je vrednost nemške marke dosegla katastrofalen padec (na 4500 mark za 1 dolar). Z drugimi besedicami pomeni ta padec toliko, kakor da bo Nemčiji nemogoč vsak večji nakup zdravih valut, da ž njim izplača zapadle obroke vojne odškodnine. <3ospodarst¥0. * "f Novosadska produktna borza. J-čaji dne 21. okt. 1922: Pšenica, bačka sremska 332, ječmen, bački 250. i^uiski 255, oves. bački 225, sremski j-|> koruza, bačka 272, sremska 275, ®u novi fižol 300, pisani novi 290, pše-J*na moka št. 0 475, za kuho 450, št. 6 3 Pšenični otrobi 125, svinjska mast bačko zelje v glavah 70, bosanski r*bi 475, čebula 285. + Oddaja pokrivanja strehe z za-■®2uo opeko. V pisarni inženirskega jUdelka Dravske divizijske oblasti v iJ^bliani vršila se bo na dan 31. okt. ~*2 ob 9. uri dopoldne javna ofertna za pokrivanje strehe z zarezno na zidanem skladišču št. XIII. na "bljanskem polju pri Ljubljani. Predani 0gias je v pisarni trgovske in Eniške zbornice v Ljubljani interesom na vpogled. . Prodaja odpadkov. Vojno-odečna jbulonica v Vevčah pri Ljubljani bo 'h>dala na javni licitaciji dne 31. t. m. 8. uri dopoldne razne nove in stare dpadke od platna, sukna in pločevine. Jedmetni oglas je v pisarni trgovske J® obrtniške zbornice v Ljubljani inle-^sentom na vpogled. . Dobava nogavic, šalov, maj in ^°dnjih hlač. Odelenje za mornarico * Zemunu razpisuje na dan 4. novembra \ !• ob 11. uri dopoldne ofertalno lici-J*cij0 glede dobave bombažastih in volanih nogavic ter volnenih šalov, na J.an 15. novembra t. 1. pa ofertalno li- btcijo glede dobave zimskih in letnih $Jai ter spodnjih hlač iz amerikana. fedmetni oglas in vzorec letnih maj je v pisarni trgovske In obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. + Nove znamke. Ministrstvo pošte in brzojava namerava naročiti v Ameriki 17 milijonov komadov jubilejnih znamk po 1, 2 in 3 Din. Znamke po 1 in 2 dinarja bodo imele podobo kralja in kraljice, znamke po 3 dinarje pa panoramo Beograda s savske strani. Znamke bodo prišle v promet po izvršenem kronanju kralja in kraljice. + Padec marke. Padanje nemške marke je zadobilo že ostrašljiv obseg. Glavni vzroki tega padanja je političen položaj, stališče Francije v reparacij-skem vprašanju, notranji položaj v Nemčiji in pa vedno naraščajoča inflacija. + Prodaja pokvarjene moke. Dne 26. okt. t. L ob 16. uri se bo prodalo na kolodvoru v Novem mestu 87 vreč nekoliko pokvarjene (od dežja premočene) moke. -j- Cene sadju- V mariborsko okolico je došlo več Čehov nakupovat naše sadje. V Jarenini plačujejo za namizna jabolka 5 K za 1 kg. Tudi za slive je bila cena zadnji teden 5 K. Jabolka za mošt se plačujejo po 3 K. -(- Poostreno pregledovanje potnikov. Finančno ministrstvo je zahtevalo, da izda generalna direkcija carin na-redbo, da se mora vse potnike, zlasti one, ki potujejo z ekspresnimi vlaki ali ladjami, natančno preiskati, da bi bil onemogočen iznos dinarjev v večji meri kot je dovoljeno. sestnik, z imenom Gonzel, je imel nedovoljeno razmerje s čevljarjevo ženo Ilono Poiajoš, staro šele 28 let. Za časa te ljubezni je Gonzel gmotno podpiral Polajoševo in njenega moža. Stanovali so vsi trije v eni hiši. Sčasoma se je pa Polajoševa za svojega ljubimca začela ohlajati in to zlasti vsled tega, ker je Gdnzlu vedno bolj primanjkovalo sredstev za preživljanje. Ko je Gdnzel to opazil, je postal divje ljubosumen In obupan. Šel je k svoji ljubimki na vi dez zelo miren, toda v njenem stanovanju je po bliskovo izvlekel -evolver in v pričo njenega moža ustrelil njo in nato še sebe. NOVA MLADINSKA KNJIGA. »Zvezna knjigarna« v Ljubljani, Marijin trg 8 je založila in Izdala novo mladinsko knjigo, ki jo je spisal priljubljeni in priznani mladinski pisatelj Ksa-ver Meško: »Volk spokornik in druge povesti za mladino.« Knjigo je bogato ilustriral France Podrekar, ki je za vsako povest napravil celostransko sliko. Ker nam mladinskih knjig zelo primanjkuje, bo ta izdaja občinstvu gotovo zelo dobrodošla, ker je zelo pripravna za darilce našim malčkom. — Cena brošuri D 25,—> vezana D 30.-% postaji premik vožnja k skladišču, tako da se priguncaš v Lotmerk z poldrugo ali dveurno zamudo. Ljudje, ki so navezani na to vožnjo kolnejo, osobje kolne a ne pomaga nič. Ali se re§ ta promet ne da urediti,če se je že toliko ure- d110- -v , • * Zlato mašo je pel v mariborski frančiškanski cerkvi v nedeljo g. Kalist. Ubogi pasantje, ki so primorani, da hodijo po Koroški ulici, prosijo slavni mestni magistrat, naj se nekoliko ozre na to blatno »dolino«, da se ne pripeti kaka nesreča in da kdo lepega dne ne utone v blatu. Tudi ne bi škodovalo, če bi bila ta nesrečna cesta ponoči razsvetljena, da bi bilo mogoče umakniti se vsaj največjih »skladišč« blata. Celie. Ljubljana. Dnevne vesti. — Katastrofalne posledice neureje-Prometnih razmer. Prejšnji teden ,® Vodstvo predilnice v Litiji sporočilo ‘tlavstvu, da mora odslej skrčiti obrat ^led prometnih razmer za dva dni v *nu in da obstoja možnost, da bo ob-tudi popolnoma ustavljen. Tako je Naj dva dni v tednu preko tristo J®lavcev prikrajšano na že itak malem Nhižku. Bati se pa je katastrofe, da ?*ane sredi najhujše zime vseh tristo ^avcev na ulici brez kruha. Narodno NUalna zveza je takoj napravila porine korake pri pokrajinski upravi, ^elku za socialno politiko in inspek-dela, da prepreči skrčenje obrata. . Soboto in pondeljek je obrat počival, ^sliramo na vse merodajne činitelje, a Preprečijo katastrofalne posledice ^abih in nevzdržnih prometnih razmer. * — Premestitev uslužbencev finance kontrole. Svojčas je bilo nenadoma J^stneščenih v Srbijo 71 poduradnikov jNnčne kontrole. Večina jih je oženje->n so morali pustiti svoje rodbine v *iovenlji. Na selitev rodbin ni misliti JNd prevelikih stroškov, pa tudi, ako J bilo mogoče rodbine preseliti, jih ne ? imeli kje nastaniti, ker ni dobiti niti 6atorimitivnejšega stanovanja za eno ®ebo, kaj šele za vso družino. Primoži. so spati na slami v navadni kmet- lltt 1 U “ , * * — 6 h nji ter plačati za to »stanovanje< i ~'n dnevno. Najslabša hrana brez za- stane dnevno 18 do 20 Din. — »Nečna plača pa znaša povprečno ten na -__________ t 0 Din. Vsak si lahko misli, v kak gro-j ® Položaj so prišli ti ubogi trpini, ki ja?.v°j° Plačo niti sami ne morejo izha-U ' Pol meseca, kje pa je obleka in hra-{e*2a družin0> k* ie Prisiljena voditi lo-6 fl° gospodinjstvo. Razmere so tako U^drŽne, da moramo nanje opozoriti narodne poslance, da zastavijo ves tem1 vPliv v Beogradu, da izposlujejo Mii feve^em čimprejšen povratek k Hj. °v'rn družinam v Slovenijo ter jih ta način rešijo nevzdržnega položaja. 7~ Ruske šole v Jugoslaviji. Pro-n° ministrstvo je odredilo, da se sj 2md° vse ruske srednje šole v Jugo-HjJhi- Pri maturi bo prisoten zastop-brosvetnega ministrstva Poštni uslužbenci in nova obleka. Dr .krogov poštnih uslužbencev smo kan-' oktobra smo po dolgem ča-te lu dobili našo službeno obleko, s ka-Uiu° na'n pa ni dosti pomagano. Ene-Ntile Prevelika, drugemu premajhna, v ^mu manjka gumbov itd. Poštno nar elistvo naj nam pomaga z de- iWem’ da si bomo t0 obleko m°S11 Prenarediti, ker je drugače neupo- rabna. Sami s svojo borno plačo tega ne moremo storiti. — Smrtna kosa. V Novi vasi pri Slovenski Bistrici je v pondeljek umrl g. Anton Jerovšek, polbrat pok. škofa dr. Napotnika. N. v m. p.! — Nesreča na cesti. Gostilničarju Ludoviku Poka iz Centibe so se na cesti v Dolnji Lendavi splašili konji. Vozniku ni bilo mogoče obdržati zdivjanih živali in konja sta dirjala samovoljno naprej, pred kavarno Central pa sta tako močno zadela v neki tam stoječi voz, da se je Tokov voz prekucnil In precej poškodoval. Konja sta pri teni padla po tleh in eden je dobil na zadnji nogi veliko rano. Na vozu so se nahajali trije ljudje, ki so vsi zelo poškodovani. — Samomor. V Salovcu pri Središču se j'e obesil posestnik Malovec. Zapustil je pismo, v katerem pravi, da je storil to radi neprestanega deževja, katerega se je že tako naveličal, da gre raje v prostovoljno smrt. ‘ — Nesreča z mlatilnim strojem. Tra- gičen slučaj se je te dni pripetil v Solčavi. Pri veleposestniku PodbrežniKu so mlatili žito. Pri mlatenju je pomagal tudi Podbrežnikov edini sin. 19 letni Matija. Nesreča pa je hotela, da je mladenič prišel preblizu mlatiinega stroja, ki ga je zgrabil in ga vrtel okoli sebe. Stroj so sicer hitro ustavili, toda mladenič je bil že toliko poškodovan, da je drugi dan na poškodbah umrl. — Nepošten mlinar. Pri Antonu Teranu v Bistrici pri Naklem je bil usluž-ben mlinar I. Rotar, ki je neke noči izginil neznano kam. Po njegovem odhodu so ugotovili, da je tamošnje kmete ogoljufal na žitu in moki za 8000 kron. — 70.000 kron je bilo te dni poneverjenih električni centrali v Dubrovniku. — Obsodba. 45 letni mesarski pomočnik Žiga Killer iz Kranja je bil »šele« 28 krat obsojen. Pa se mu menda še toži po zaporu, ker je avgusta t. 1. v Kranju pred kavarno »Sava« brez vzroka z nožem dregnil Matevža Hafnerja in mu prizadejal težke poškodbe. Za to junaštvo ga je deželno sodišče na novo posadilo na 1 leto ječe. — Zopet nož. Na Kokrici je med fantovskim pretepom Miha Sajovic dregnil Franceta Škofiča z nožem v hrbet in ga nevarno poškodoval. Stari ljubimec in — mlado srce. Mlad človek in staro srce to se pripeti presneto malokdaj in malokje. Obratno pa se zgodi večkrat in tak slučaj se je pripetil v Subotici Neki 63 let stari po = Posestniki stanovanjskih hiš in podnajemodajalci se pozivljejo, da vlo-že pri davčnih oblastvih izkaz v hiši oziroma pri njih stanujočih oseb. Tozadevni obrazci se dobe pri davč. okr. glavarstvih (v Ljubljani pri davčni administraciji) brezplačno. Več v razglasu na mestni deski. — Mestna ustanova za ljubljanske uboge obrtnike. Mestni magistrat razpisuje 20 podpor po 100 K za onemogle ljubljanske obrtnike. Razpis jc na magistratu javno razglašen in se naj interesenti tam bliže informirajo. = Ročna ustanova za ljubljanske reveže. Mestni magistrat ima oddati 12 ustanov in sicer dve po 50 K in 10 po 40 K mestnim revežem, ki so pristojni v Ljubljano. Interesenti dobe potrebne informacije v razglasu, ki je na magistratu javno nabit. Prošnje se sprejemajo le do 15. novembra 1922. = Umrla je v Ljubljani v ponedeljek zjutraj gospa Ivana Tekavec. Pogreb bo danes popoldne ob 2. uri. Naj v miru počiva! = Tedenski zdravstveni izkaz. V času od 15. do 21. t. m. je bilo v Ljubljani rojenih 16 in umrlih tudi 16, med temi 1 tujec. Vzrok smrti: 1 jetika, 1 pljučnica, 2 možganska kap, 2 srčna hiba, 1 rak in naravni smrtni vzroki. Naznanjene nalezljive bolezni: 2 davica, 2 griža. = Dežnik je zamenjal, dne 24. oktobra ob 10. uri neki gospod na policijskem ravnateljstvu. Da ne bo imel sitnosti, naj zadevo uredi takoj. = Policijske vesti. Jaklič Frančiški, ženi žel. sprevodnika v Mariboru je bilo dne 17. t. m. na ljubljanskem glavnem kolodvoru okradena ali pa je izgubila ročno torbico iz črne pavole v obliki pompadure ter na zunaj okrašena s črnimi steklenimi korali — Dne 2U. t. m. je pobegnil od doma mladoletni Franc Krašovec iz Herinje vasi občina Št. Peter, okraj Novo mesto. Po-bežnik je 13 let star, rujavih las, rujavih oči in podolgovatega obraza. Po izjavi njegove matere je deček nekoliko slaboumen in rad kaj izmakne. — Nezapisana postava, drama v 5. dejanjih, se predstavlja danes zadnjikrat v Kino Tivoli. Wolfram pobije iz ljubosumnosti Henrika, nato pa zbeži v domovino, kjer ga v rojstni vasi Henrikovi vsi smatrajo za izginolega Henrika. Henrikova sestra se zaljubi v svojega dozdevnega brata; pri tem ju zasači Peter, ki je sam hodil za Marijo. V vasi razglasi grešno razmerje Marije do dozdevnega brata Wolframa, vsled česar ga hočejo ljudje obesiti. V zadnjem trenutku se vrne v domovino Henrik, ki je okreval, ter razloži zmoto, nakar sledi veselo žeuitovanje. Film se odlikuje posebno z lepimi slikami. — »Dunaj, umirajoče mesto«. Največji senzacijski film tvrdke Terra-No-va-Film, Kopenhagen je 6 dejanjska velikomestna drama »Dunaj, umirajoče mesto« ali »Usoda dunajčauke«. Film je posnet deloma v Ameriki deloma v Ameriki deloma na Dunaju. Glavne vloge igrajo znani umetniki kot E. Hansom F. Kuhne, E. Rameau, Jesta Berg in Holger Madsen. To je II. senzacijski film sezije 22-23 in se bo predvajal od četrtka 25. do ne delje 29. oktobra v »Kino Tivoli«. Popis filma se dobi pri blagajni Društvo za zaščito dece In mladine v Celju bo v pisarni g. nadučitelja Joško Bizjaka v celjski mestni osnovni šoli sprejemalo in vpisovalo dečke v starosti od 15 let za vojno muzičko ško-lo v Vršcu dne 7. novembra od 2. do 4. ure popoldne. Na poznejše priglasitve se ne bo moglo več ozirati. Pogoji za sprejem v to šolo so bili objavljeni po časopisju. V prostorih sadne razstave v Nar. domu bo danes v sredo ob 2. uri popoldne dražbalo sadje, platno i. dr. Vsi ljubitelji sladkih darov matere narave se te dražbe lahko udeležijo proti običajni vstopnini. 25 letnico zakona obhaja danes v sredo 25. oktobra gospod Ivan Rebek v Celju s svojo soprogo gospo Josi-pino Rebek. Državno pravdnlštvo v Celju je od 15. oktdbra tudi uvedlo nepretrgano uradovanje od 8. do 14. ure. Celjsko pevsko društvo prične z rednimi pevskimi vajami v petek 3. novembra. Uršulin sejem v Celju. V soboto se je vršil običajni takozv. Uršulin sejem v Celju. Prišlo je raznih trgovcev od vseh strani. Kupčija pa se ni razvila, zlasti ne pri manufakturi, ker vsi ljudje čakajo zboljšanja valute in znižanja cen. Na živinjski sejem je bilo prignane nekaj živine, ki pa je bila skoro vsa slabše kakovosti, kar je znak pomanjkanja krme. Plačevali so se voli boljše kakovosti 30—40 K, krave 20—30 K. Tudi na živinjskem sejmu je bila kupčija slaba. Neverjetno toda resnično zgodbo čitamo v celjski »Novi Dobi«. Neka celjska tvrdka je naročila leta 1920 v Avstriji blaga za vsoto 3600 avstrijskih kron. Blago je bilo iz Avstrije promtno. odposlano, vendar se ga ni in ni moglo najti pri nas. Po dveh letih reklamacij in iskanja se je dotični zaboj blaga pojavil na carinarnici v Mariboru. 2e do sem je zgodba zelo zanimiva — sedaj pa sledi še dalje, veselo ali žalostno, kakor kdo hoče. Mariborska carinarnica zahteva sedaj od celjske tvrdke za zgubljeni in srečno najdeni zaboj blaga, ki je veljal 3600 a. K, na ležarinl nič več in nič manj ko 72.000 D ali 288.000 jug. kron ali približno 100 milijonov avstrijskih kron. Čudna pota upravnih modrosti kakor nalašč ustvarjena za življenje po predpisih izza zelene mize sv. Birokracija. Kdor mora tako brezglavo predpise izvrševati, si zasluži že na tem svetu nebesa, ako nima v glavi slame, kogar pa učinek teh predpisov doseže, bo pa poslovanje mariborske carinarnice gotovo do groba hvalil, blo-go pa prepustil, da ga spravi kdor hoče. Kavarno »Prešeren« na Krekovem trgu v Celju je njen sedanji lastnik povečal in moderno opremil in je ista popolnoma renovirana zopet otvorjena. tranS ljudje, ki nimajo tukaj nobenega oprav-ka dobijo stanovanje, bode moralo biti za zdravnika stanovanje na razpolago, ki je za cel okoliš potreben. Leskovec v Halozah. Pišejo nam; Pred pol leta je prevzel Vindlševo gostilno gospod Rojnik. Vsled izbornega vodstva je gostilna kmalu zaslovela. Sedaj pa čujemo, da hočejo neki intrl-gantje gospoda Rojnika izriniti iz gostilne. Opozarjamo g. Vindišarja naj pravočasno prepreči nameravano intrigo, ker bi bili gostje sicer primorani sedaj ugledno gostilno bojkotirati Več gstov. ________ Spori In turls&Ska* S. S. K. »Šparta« sklicuje za nedeljo 29. t. m. sestanek vseh članov, ki se vrši ob pol 10. uri dopoldne v Prešernovi sobi restavracije »Novi svet«. Za vse redne člane Je sestanek obvezen. — Tajnik._______________________________ (let ališče in glasba. Živi mrtvec. Danes, v sredo dne 25. oktobra se vrši v dramskem gledališču premiera znamenite Tolstojeve drame »Živi mrtvec«. Dasiravno je razdeljena vprizoritev na enajst slik, se bodo vršile spremembe naglo in le z dvema daljšima presledkoma. V drugi sliki nastopi zbor ruskih dijakov, ki poje predpisane ciganske pesmi. Solo pojeta gospa Juvanova in de Spillerjeva. Opera. V nedeljo zvečer so v razprodanem gledališču peli »Prodano nevesto«. V vlogi mešetarja Kecala Je zopet briljiral g. Betetto, ki je z izbornim petjem in dovršeno igro potegnil v« ansambl seboj, da se je pelo in Igralo animirano, z vnemo in primerno živahnostjo. V g. Šimencu je opera pridobila mlado in dobro moč. Kdor kot začetnik nastopa s tako rutino kot on, vzbuja najlepše nade na bodočnost. Z Vaškom je dobil g. Mohorič prvo večjo vlogo, za katero se je resno zavzel in potrudiL V pevskem oziru je dober, želeli bi si le več naravnega, neprisiljenega humorja, v igri pa več naravnih kretenj. S pridnostjo bo lahko dosegel še kaj več. — Zbor je pohvalno pel, škoda le, da ne more držati tempa in kaj rad prehiteva. Vobče je predstava zelo ugajala in so se morali solisti po vsakem dejanju ponovno zahvaljevati za odobravanje občinstva. G. Betetto in g. Šimenc sta po sijajno odpetem dvospevu v II. dejanju doživela celo poseben aplavz na odprti sceni. »Prodana nevesta« je vkljub svoj! starosti 56 let še vedno mlada in bo vedno mlada ostala. —• itlOSt. Plul. Maribor. Promet, ki ni promet. Med Mariborom in Ljutomerom vzdržuje južna železnica nek monstrum - promet. I o tl je guncanje do Ljutomera, ki ga nikjer v Sloveniji ne najdeš. Zamuda se včasih začne že kar v Mariboru, v Št. liju se poveča za pol ure, ker ti preiščejo tam obisti. Cez nemško-avstrijsko ozemlje še gre. Guncanje se prične zopet v Goriui Radgoni in potem V vsaki Cene padajo 1 To je zadnji čas slišati povsod, le pri nas v Ptuju tega ni opaziti. Ptujski peki so se nas sicer usmilili ter znižali cene pri kruhu za 2 kroni pri kg. Pri tem pa so postale seveda žemlje tako majhne, da se jih vidi samo še skozi povečevalno steklo. Kruha pri prodaji nikdo ne tehta, kakor je predpisano. Naši trgovci in obrtniki, ki imajo po večini lastne hiše ter uporabljajo skoro izključno le vajence, imajo vsled tega zelo majhne režijske stroške. Tudi izgovor, da je blago v Ptuju tako drago vsled velike voznine ne drži, ker morajo tudi drugi trgovci plačevati voznino. Javni nameščenci v Ptuju se nahajajo v četrtem draginjskem razredu. Pri tem pa morajo vsa živila plačevati dražje, kakor v kakem drugem večjem mestu. Oblasti naj se zganej'o in napravijo red v tem pogledu dcer veriž-niki sami ga ne bodo. Pokrajina. Poljčane. Razpisano je vnovič mesto okrožnega zdravnika s sedežem v Poljčanah. Želeti bi bilo, da se naši zdravniki pobrigajo za to mesto, ki Je v narodnem oziru velikega pomena za naš kraj, kjer se še bohotno šopiri nemškutarija. Zdravnik tukaj lahko izhaja, posebno če je vesten. Priporočati bi bilo to mesto mladim močem. Merodajni činiteljl se bodo pač morali bolj intenzivno pobrigati za stanovanje zdravniku, saj ie stanovanj dovoli Co Jli Dr. Milan Škerlj, honor. prof.: Manično pavo. Založba Juridične fakultete v Ljubljani, 1922, tiskala tiskarna 3. Blaznika nasl. v Ljubljani, cena 35 din. Ravnokar je izšla naznanjena knjiga kot prvi v vrsti učbenikov, ki jih namerava izdajati juridična fakulteta v Ljubljani Knjiga ima 288 strani velike os-merke ter je lepo opremljena tako, d* je cena 35 dinarjev vsekakor nizka. Dobro bo došla ne samo slušateljem, ampak tudi praktičnim juristom. Obširnejšo oceno iz strokovnjaškega peresa prinesemo pozneje. Dobiva se knjiga r vseh ljubljanskih knjigarnah, slušatelji pravne fakultete na univerzi jo morejo kupiti za znižano ceno ob pokazu voji legitimacije. Društvene vesti. Osrednja Zveza Javnih nameščencev in upokojencev Ima nujno sejo širšega odbora v 'sredo 25 t. m. ob 20. url na magistratu. Poleg običajnega dnevnega reda je na vrsti važno poročilo predsedstva. Udeležba je za vsakegn delegata dolžnost. — Predsedstvo. E. Adamič: in 11. del (mEšanl zbori) 1® izšel 'm in se dobiva v Zvezni knjigarni, Ljubljana Marijin trg 8. Ces^a 12"—■ m Pletene jopice rokavice, nogavice jo lil ii in: H. InMuJ. Sioss, Ljubljana. Mestni tra 19» 4. ,JUGOSLAVIJA*. 25. oktobra 1922. štev. 246 Taiinstveni morilec deklet. (Nadaljevanje.) »Kdo se je drznil, kdo se drzne ...?« Naenkrat je obmolknil. Elen je stala pred njim. Njegove oči so takoj zgubile svoj divji blesk. »Ah... Elen... ti! Oprosti mi mojo grobost. Mislil sem, aa je nenajavljena vstopila kaka služkinja.« »Moj Bog. kako si me ustrašil. Bojim se te!« ' Mladi mož je nežno objel deklico. »Bojiš se me? Sladka moja Elen, zakaj neki? Ali tako Strašno izgledam?« »Da, preje si izgledal strašno. Silno sem se prestrašila.« Skušala se je izviti iz objema. »Ali si huda ljubica?« Elen je zardela. »Ne, ne,... saj ni bilo prav, da sem prišla semkaj... k tebi... tako .. . popolnoma sama!« »No, no.. . saj te ne bom nikomur zatožil, da si bila pri meni,« jo je šaljivo dražil. »Saj je zame vendar le dokaz tvoje ljubezni da si sama premagala svojo bojazljivost.« Zopet je Elen zardela. Stopila je k pisalni mizi, da bi prikrila svojo zadrego. »Kaj pa imaš tukaj« je radovedno vprašala. »To so stvari, ki so ... last mojih prijateljev. To ni nič zate. Daj Elen, povej mi kaj ljubkega?« je skoro jecljaje odgovoril .Viljem. »Ne, ne! Ne smem ostati tukaj. Mama je sicer zaposlena, vendar bi me lahko pogrešila in tukaj me ne sme najti.« Nekaj risb je ostalo še na mizi. Elen jih je radovedna ogledovala. Toda nervozno jih je vrgel Viljem v najbližji predaL Ona ga je nežno toda obenem — skrbno pogledala. »Kaj ti je ljuba Elen?« jo je sedaj vprašal on. »Ničesar! Samo preje sem slišala, kako čudjno si govora sam s seboj... in... Viljema je naenkrat oblila smrtna bledica. ■»Kaj si slišala, Elen? Povej!« »Ničesar nisem razumela. Nikar ne bodi... hud... name.« Zaplakala je. Kot da se je težak kamen odvalil Viljemu s srca je sedaj Objel ljubljenko in jo poljuboval. »Elen, ljuba Elen, saj nisem hud nate. Saj vendar veš, kako sem včasih raztresen.« »Viljem... jaz se bojim!« »Bojiš... mene?!« »Ne, ne ljubi moj! O tem govoriti bi biio neiuriuo, Jaz se DO|im nekoga drugega!« Mladi mož je postal zelo resen. *Kdo je — ta drugi?« »Baron Hardy,« je boječe odvrnila. Viljemove oči so divje zažarele. »On —. Povej mi ljubica, ali se je drznil ta — lopov — kdaj nedostojno obnašati se napram tebi?« Elen se je zopet prestrašila. »Ne, ne, ljubi Viljem! Večkrat se ozre name, če ga srečam. In njegovega pogleda se tako strašno bojim.« Viljem se je sedaj veselo zasmejal —. »Norček ti moj! — Pogledov mu seveda ne morem zabra-Ilitl. Ti sl pač lepa in občudovali te bodo tudi še drugi.« »Ah. in jaz sem imela tako strašne sanje. Sanjalo se mi je, da me je odvlekel baron odtod. Klicala sem te, toda zaman! Ni te bilo. Postala sem plen razbojnika.« »Sanje so prazne pene, ljuba Elen. Poleg tega pa si lahko popolnoma mirna, ker jaz nlrem mož, ki si da brez nadaljnega odpeljati svojo nevesto, pa magari od barona Hardyja.« »Sedaj moram pa res proč, Viljem. Saj veš, četudi je mami prav, da se imava rada, bi bila vendar huda, če bi zvedela, da sem sama prišla semkaj.« Hitro ga je poljubila in odbrzela iz sobe. Dolgo je gledal za njo. Končno se je vsedel v naslonjač In tiho mrmral predse: »To je strašno. Nikdar me ne zapuste te strašne misli. Vedno, kadar pade ena vlačug od mojega bodala se zopet po-vračajo. Rušijo mi duševni mir, katerega tako zelo potrebujem. In ravno sedaj moram napeti vse svoje moči, ko mi je neizprosna smrt ukradla najzvestejšega tovariša in pomočnika.« Za trenotek je prestal. Nato je nadaljeval. »Za starega krmilarja bom hitro našel namestnika. Da pa je umrl moj zvesti Bob, ta udarec je hujši. Tako kot on, se ni nihče spoznal v gosposkih krogih. On je nenadomestljiv. Najhujše pa je, da se med moštvom pojavlja nediscipliniranost. Vsak bi rad stopil na njegovo mesto, toda nikdo ni zanj sposoben. Zopet mi je sicer uspelo ukrotiti uporne duhove... toda kako dolgo bo to še trajalo... kako dolgo...? ...Dragi moj stari prijatelj, zakaj si moral oditi?« Mladi mož se je hitro dvignil in se še enkrat zatopil v časopise. »Kako se je Elen čudila! Otrok ljubeznjivi. Kako ljubosumna je na druge žene in dekleta, če me samo pogledajo! O ta ničesar hudega sluteča nedolžnost! Ce bi ona vedela! Pa saj niti ne sluti, da se dve duši borita v mojih prsih za nadvlado ... Moj dobri angelj mi prikazuje združitev z Elen kot najvišjo srečo. Toda drugi — demonski moj angelj! Ne žene me samo k moritvam nesramnih vlačug — žene me tudi v slasti pregrešne ljubezni!« Stopil je pred ogledalo in se ozrl v svoj mladostno lepi obraz. »Pa kaj morem zato, če mi padajo v naročje celo naflepša dekleta! V takih urah ne morem premagati strasti... uživati moram življenje. V takih urah pozabim celo na vročeljubljeno Elen. Ko pa se zbudim iz omotice, mi kesanje žre srce. Toda kesanje traja le malo časa in zopet me strast požene v nove ljubavne orgije.« Viljem Morris je pritisnil na skrit gumb na mizi. Majhen predal se je odprl. V njem se je nahajala majhna skrinjica. Odprl jo je. Skoro do polovice je bila napolnjena s slikami. Vse so kazale lepa mlada dekleta. Z ironičnim smehljajem jih je pregledoval mladi mož. »Spomini na lepo preživljene urice. Na mnoge se je komaj ozrl. In kljub temu so bile vse zaljubljene v »kramarja«! Ljubile so ga v vroči strasti. Zenska srca pač čutijo, da se pod masko trgovca skriva nekdo drugi. Vsem pa sem obrnil hrbet — nobena me ni mogla prikleniti nase ... nobena ...!« Nevoljno je pometal slike zopet v predal in ga zaprl. Nato je pogledal na uro. »Čas je, da grem v banko. Pred svetom ne smem zanemarjati svojih poslovnih zadev.« Naglo je zapustil hišo. Ozrl se je na okno, odkoder ga je pozdravljala Elen. Naenkrat se mu je zazdelo, da sliši pritajeno smejanje. Ne da bi ga to količkaj presenetilo, se je ozrl na stran, kjer je ležala Hardyjeva vila. Zagledal je na vrtu barona samega. Gledal je na Viljema na pol porogljivo napol zaničljivo. Ali je hotel s tem Viljema oplašiti? Skoro se je zdelo tako. V roki je držal baron jahalni bič s srebrnim držajem, s katerim je mahal po zraku. Zgledalo je kot javno zasmehovanje in izzivanje. To je opazil tudi Viljem. Obstal je in ostro pogledal proti baronu. Ta je hotel jezno izzvati prepir. Toda Viljem se je obrnil in šel svojo pot. Baron je škripal za njim: *Ce bi se ne bal javnega škandala, bi ga pretepel z bičem. No, odloženo še ni zamujeno. Hahaha, kaj bo dejalo ubogo revše, ko bom enkrat užival naklonjenost njegove lepe ljubljenke. Če bo le odprl usta, potem bo spoznal mojo moč, moč vsemogočnega barona Hardyja.« Svetloba pod gladino Tliemse. Nedaleč od razvpitega V/chilechapIe se širijo širo^ pj^ brežne ceste ob veletoku Themse. Tukaj leže velike lauue. plovejo iz morja do samega Londona. Tukaj se nahajajo ^ številne mornarske beznice, kjer vlada zvečer prav vese ; hrupno življenje. ............... |8 Ena največjih in razmeroma tudi najdostojnejših * Suhe gobe SJ1 in lunino kupuj« Seser 2 Go, Ljubljffi Wolfova utica 12. ^tiiini!itniitiiti!i!nHitiniiittniiii!T?nniiui!uinii!tiiiiiiinininiii»ii!i!itiii!!uitiniiii{tiiiiuniiiiiii!!iiiHiniiim!imitiiitnin | Pr s d na&is&om oglejte mole zalogo I usnjenih suknjičev v črtil In rjavi barvi, katere izdelujem te usnja, sptdjelno sa te strojene** Delniška glavnica: K 30 000.000-—. Rezerva: nad K 6,000.000-—. Obrestuje vloge po najvišji obrestni j meri. *> ■ Izvršuje vse bančne posle zelo ugodno. Centrala: V lastni palači Ljubljana, Stritarjeva ulica 9. Podružnice: Novi Sad, Ljutomer, Dolnja Lendava, Maribor. Ekspozitura: Vrhnika =5 Vzorci usnja na zahtevo zastonj In franke l 1 Konfekdiska industrija DRAGO SCHWA& s 13U&LJANA, Dvomi ttg št 3. iš V satogi »eh vrst sušena, obleka, simnlki, površniki, dežni piaša, športne !«#** g perilo itd, — LASTNI MODNI SALON. ^Hinnnniiuiiiminninnnmnimiiiiti!' ..... .................... ••• i •••• Zvezek UL „SlovenS*V narodnih pesmi" za in petje, ki je pošel^ zopet izšel v tretji Pjjj delani in pomnoženi ji. Cena D‘n. 15 — Ne teri zvezki prejšnjih se dobijo še pri meni r nižji cenil Priporoč8 IVAM tfiFEKLE, IfubP*1 Krojaška ulica 81L Naznanilo. Z ozirom na sedanje denarne .razmere bodemo obre« stovaii začenši s 1. novembrom, t L stare in nove vloge na knjižice t 5% čistih. Vloge V tekočem računu obrestujemo najugodneje, po* sebno pa vezane vloge proti 1-, 3- in ©-mesečni odpovedi- [pijanska Hitaa banko s Ljubljani ter pernice: Celje, Malini’, Fiij, Brežice in Branj. * 6 I S # # 0 § ••• .Glavni in odgovorni urednik z.orko Jr akni. Izdaja »Jugosiov, aovinsko d. d.« Tiska »Zvezna tiskarna«