glasilo socialistične zv LETO XIII.. St. 41 - CENA 10 DIN ze delovnih l J (I d i za GORENJSKO PONEDELJEK, 4. APRILA 1960 Ob Dnevu MDB ^ petek, 1. apriU smo prazno-v*h Dan mladinskih delovnih bri-Prav je, da se ob tem prai-^ku nase mladine za hip ozremo "*2<*j po uspehih in velikanskih plovnih zmagah, ki jih je mla ama dosegla pri izgradnji domovine. . lakoj po osvoboditvi, v obdob-1* prvega petletnega plana, je pri t2&radnji 70 največjih objektov n«/ega gospodarstva z več kot 60 bilijoni delovnih dni sodelovalo !>020.300 mladih ljudi Jugoslavije. Izredno široka udeležba mla-na delovnih akcijah ob re-iohciji Informbiroja, ko je bilo tTfba zbrati vse sile za premago-v*n)e ekonomskih težav in obra-Tjj^ nacionalne neodvisnosti, je ogromnega pomena za nase %0sPodarstvo. V tem veličastnem °°dob)u se nizajo imena Šamac— Gajevo, Novi Beograd, hidro-c»W«7o 79 km cestišča in pri Q "kopalo okrog 1,500.000 kn-*W metrov zemlje, kamenja in ., čvrsto enasi nar i yierazruUjivo v močno socialistično Igor janhar so začeli a pripravami. Na splošno pa še povsod več ali manj odlašajo. Na plenumu so sklenili, da morajo sindikalne organizacije pohiteti posebno s političnimi pripravami. Sklicale bodo zborovanja kolektivov, na katerih se bodo pogovorili o doseženih uspehih in razvoju delavskega upravljanja. Posebno skrb bodo morale posvetiti pripravam v manjših kolektivih, v katerih delavci niso zadosti seznanjeni s problemi Ln uspehi podjetij, delom delavskih svetov in drugim. Dogaja se, da so celo člani delavskih svetov često le površno seznanjeni s posebnimi problemi. Za seje dobijo v glavnem le vabilo s skromnim dnevnim redom. Bili so mnenja, naj se tudi v manjših podjetjih potrudijo in pripravijo material za seje nekoliko prej in ga izročijo tudi članom. Na ta način si bodo člani delavskih svetov že prej lahko ustvarili neko določeno mnenje in stališče. Lahko se bodo pogovorili s kolektivom. Na To naj bi bila ena osnovnih nalog v zvezi o pripravami na volitve delavskih svetov, »o poudarili. Druga, ki pa je prav tako važna, je naloga pri izpolnjevanju investicijskega plana. Ugotovili so namreč, da z investicijami močno zaostajajo in prekoračujejo roke, kar zna škodovati celotnemu gospodarstvu občine. Res je, da je vrsta objektivnih vzrokov, toda z večjo kontrolo nad izvajanjem in sodelovanjem, bi se marsikaj hitreje premostilo. Delavsko upravljanje v tržiški občini se je uspešno uveljavilo v desetletnem razvoju, kar se odraža tudi v gospodarskem razvoju komune. Gospodarske organizacije so v zadnjih štirih letih povečale bruto proizvodnjo za več kot tri milijarde dinarjev. Doslej je v organih delavskega upravljanja, v tržiških podjetjih, sodelovalo 730 proizvajalcev. — Skupno so imeli delavski sveti 615 in upravni odbori okoli 1100 »ej. Na njih so reševali številna Pred V. kongresom SZDL Jugoslavije 620 novih članov Delegat na V, kongresu Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije v občini Železniki Lovro Gajgar Priprave na 10-letnico vstaje Najprej popis dogodkov Na seji predsednikov občinskih adbsrov Zreze bsrcev in predsednikov občinskih komisij za igodovinsko dejavnost, ki je bila v Kranju v petek, 1. aprila, ao govorili o popisovanju zgodovinskih dogodkov nmir revolucije in o pripravljanju tega gradiva za zbornike. V zadnjih letih so organizacije 18. in 14. septembrom 1941 prvi ZB zbrale precej gradiva. Izdani seaVinek aktiviotov, ki »o ae g« so bili že nekateri zborniki, kot udrležili . . . Ko bo ta opisok na- na primer v Goricah, v Kranju rej en, ga bodo predložili v do- in drugod. V Zaimici, Stražišču, polnitev vsem tamkajšnjim čla- v Cerkljah in v drugih krajih nom ZB na posebnem množič- imajo pripravljeno gradivo za nem sestanku. Zatem bodo po- zi, da bo marsikaj ostalo nepojasnjeno bodočim pokolenjem. Sedanje načrtno popisovanje zgodovinskih dogodkov je organizirano v okviru 20-letnice vstaje, ki jo bomo alavili prihodnje leto. -1. •. je LOVRO GAJGAR. Tudi on nam je odgovoril v pripravah na kongres na nekaj vprašanj: »V zadnjih letih se je Socialistična zveza v naši občini močno uveljavila, naj bo to Občinski odbor ali pa osnovne organizacije. To se še posebej odraža v hribovskih vaseh, kjer so osnovne organizacije skupno s krajevnimi odbori reševale vse probleme na političnem, gospodarskem in kulturnem področju. Delavnost osnovnih organizacij se tudi odraža v tem, da so te v predvolilni kampanji na področju občine Železniki na novo sprejele 620 članov SZDL. S tem se je odstotek članov SZDL napram volilnim upravičencem dvignil od 62 odstotkov na 75 odstotkov. Močna aktivizacija članstva 6e odraža tudi z uspehom ob volitvah v osnovne organizacije, saj smo dosegli najboljši rezultat v okraju Kranj, in sicer 97,12 odstotkov. Vsekakor bo morala v prihodnje SZDL posvetiti več pozornosti nadaljnjemu razvijanju družbenega in delavskega upravljanja, ker posamezni organi družbenega upravljanja, predvsem potrošniški sveti in šolski odbori, še niso našli prave vsebine dela. Na področju izobraževanja odraslih, bo morala SZDL nuditi vso pomoč Delavski univerzi v Železnikih pri izbiri programa in zainteresirati čim širši krog ljudi za izobraževanje. nove zbornike. Tudi v Železnikih in v Bohinju, kot so povedali na seji, imajo že mnogo ibranego gradiva. V Bohinju imajo celo v»a.ko posamezno družino popisano, kako je sodelovala v N.OB. 'IVkI.i vm to delo je bil opravljano dokaj nonnčrtno, včasio celo površno. Kranjski zbornik J* n;i primer od tiskan s takimi napakami, ki hudo kvarijo nekatera zgodovinska dejstva. Zato bo svn.,va" ■ove, sedanj« davčno *ni«vn, To vprašanje s» naši odborniki postavili pn-d dnevi na seji občinskega ljudsko-*» odbora. Vendar niso nxYi edfovora. tipamo, da beeie \ \ preko časopisa odgovorih, ilaetl le, i<«r to aaitmi velik knif vršili naročnikov. O d a o v o r : O vašem vprašanju smo se zanimali na raznih kr-iili m pregledali ustrezne predpise. Zvezni predpisi o osnov . i zdravstvenem zavarovanju i prebivalstva določajo prispevek v vi ini t "» od I ' i irskera dohodka (kata-■ trski dohodek je podlaca davčne osnove) in 1.200 di nar je v »>;Ia\ arine>. (na osebo) letno k'>t redni nrispevrk kmeekesja proMvaletva« V našem okraju je sprejel ie od- lok s dopolnilnem zavarovanju. S tem so poleg osnovnega zavarovanja zagotovili kmečkemu prebivalstvu tudi zobozdravstveno oskrbo, ortopedske pripomočke, klimatsko in topliško zdravljenje in prevoze z avtomobili. Za to dopolnilno zavarovanje pa so povečali prispevek na katastrski dohodek od Z na 2,15 ter prispevek na osebo od 1.200 na 1.450 dinarjev. Katastrski dohodek pa je računan na letošnji visini. Razlike niso v splošnem bistvene, rasen v posameznike, ki !>.•■.,<• veliko gozdov. Splošna struktura investicij st* letos spreminja v korist gospo-Lani so negospodarske investicije znašale 43.7 °/», letos pa so ise znižale na 34,7 °/». Vendar to gibanje ne pomeni absolutnega zmanjševanja investicij za družbeni standard. Prav tako je lotos poudarek na komunalni dejavnosti ter na investicijah za razvoj turizma, kar je bilo prejšnja leta zapostavljeno. Tako je letos predvideno 78 milijonov dinarjev za to dejavnost. ?.ri milijonov bodo dali iz splošnega investicijskega sklada. 26 iz občinskih .skladov, 6 milijonov iz sklada za ]>ospeševanje turizma, 11 milijonov pa bodo prispevala sama podjetja. Zgradili bodo motel v Kranjski gori. Prav tako bodo gradili poseben dom vrh Vitranca, do kamor vozi tamkajšnja žičnica, kar bo nudilo posebno mikaven izlet. Prav tako bodo letos zgradili parkirni prostor ob žičnici v Kranjski gori, adaptirali bodo hotel Razor prav tako v Kranjski gori, preuredili hotel Pošta na cU-sonicah itd. -1. c Na področju gospodarstva občine pa bo morala Socialistična zveza v prihodnje posvetiti največ pozornosti naslednjim problemom: Predvsem najti pravilne oblike razvoja socialističnega kmetijstva, ki bi ustrezalo specifičnim pogojem na našem terenu in na podlagi tega pristopiti k organiziranju socialističnih kmetijskih obratov. Prav tako je treba v gozdarstvu, ki je ena glavnih nalog našega gospodarstva, najti pameten in našim razmeram ustrezen način enotnega gospodarjenja z gozdovi. Gozdarska služba je sedaj razcepljena in ni dovolj učinkovita, razen tega pa se zaradi takega stanja v gozdarski službi steka znaten del sredstev izven občine. Zaradi tega bi bilo potrebno takoj pristopiti k ustanovitvi ustrezne gozdne gospodarske organizacije na območju občine Železniki. V prihodnje bo treba organizirati sredstva, da bomo lahko izvedli rekonstrukcijo MLIP Cešnjica. Prav tako pa bo potrebno mobilizirati vse sile, da se dvigne produktivnost dela v industriji. Se naprej pa bo treba vsekakor pomagati novoustanovljeni stanovanjski skupnosti pri izvajanju njenega programa.« Posredovalnica za delo -finančno samostojni zavod Posredovalnice za delo so doslej poslovale v okviru občinskih ljudskih odborov. Pred dnevi pa je bil za področje občin Radovljica, Bled in Bohinj ustanovljen skupen finančno samostojni zavod s sedežem v Radovljici, s poverjeništvom na Bledu in z izpostavo v Bohinjski Bistrici. Prizadeti občinski ljudski odbori so imenovali delavski svet in skupni upravni odbor. Za posredovalnico je sistematiziranih šest delovnih mest. Viktor Avbelj na Jesenicah Jesenice, 3. aprila — V soboto so si podpredsednik IS LRS tov. Viktor Avbelj, predsednik Sveta za gospodarstvo LRS Tone Bole, sekretar OK ZKS Janko Rudolf in predsednik OLO Vinko Hafner v spremstvu prestavnikov jeseniške železarne ter zastopnikov družbenih in političnih organizacij jeseniške občine ogledali posamezne obrate Železarne. — Podrobneje so se seznanili s proizvodnjo delovnega kolektiva in ugotovili, da je Železarni v primerjavi z nekaj leti nazaj znatno obnovljena in mehanizirana. Po ogledu je sledil razgovor med gosti in glavnim direktorjem Železarne ing. Matevžem Hafnerjem, predsednikom DS Francem Ga-šperinom, predsednikom UO Tonetom Pintarjem, predsednikom sindikalne podružnice Ludvikom Kejžarjem, sekretarjem ObK ZK Slovenije Ivom Saksidom, predsednikom ObLO Francem Trev-nom in drugimi. Razgovor je potekal o problemih in perskpekti-vah jeseniške Železarne in Jesenicah nasploh. U. IZ NAŠIH KRAJEV r NAŠ RAZGOVOR ... V KRANJU Kranj, 2. aprila — Sinoči je bil pred poslopjem OLO Kranj v počastitev Dneva mladinskih delovnih brigad zbor lanskoletne gorenjske MDB Ivo Slavec-Jokl. — O pomenu praznika je govoril predsednik OK LMS Zdravko Krvina, podpredsednik Okrajnega ljudskega odbora tovariš Ivan Bertoncelj-Johan pa je v imenu OLO izročil brigadi za njeno delo na avtomobilski cesti »Bratstva in enotnosti« orden dela I. stopnje. — Ta srednješolska brigada je bila lani kar sedemkrat udarna. Zborovanja se je razen brigadirjev udeležilo še okoli 500 mladincev in mladink kranjske komune. Po končanem zborovanju pa je OK LMS priredil vsem brigadirjem, ki so sodelovali na zvezni ali pa na lokalni akciji, prijeten brigadirski večer z zakusko. ... NA JESENICAH Jesenice, 3. aprila — Tudi na Jesenicah so zelo svečano proslavili 1. aprila — Dan mladinskih delovnih brigad. Po uvodnih svečanostih so mladinci in mladinke pričeli z udarniškim delom pri gradnji novega letnega kopališča na Jesenicah. Včeraj zvečer pa so v Delavskem domu pripravili svečano akademijo in brigadirski večer s plesom. ... V TR2ICU Tržič, 3. aprila — V Tržiču so za vse brigadirje in pripravili plesni tečaj. Organizirali so svečano akademijo z zaključnim plesnim venčkom za vse brigadirje, ki so sodelovali na mladinskih delovnih akcijah. PABERKI PO SVETU JUŽNOAFRIŠKE SKRBI Spričo nečloveških postopkov južnoafriške vlade napram domačemu prebivalstvu, kar je izzvalo v svetu močno negodovanje in silne proteste, so v Južnoafriški uniji močno zaskrbljeni, kako zagotoviti varnost svojim državnikom ob obisku v tujini. •V maju bo n. pr. v Londonu konferenca predsednikov vlad držav Britanske skupnosti narodov. Sestanka se bo udeležil tudi predsednik Južnoafriške unije, ker je unija trenutno še član skupnosti. (Nekatere države predlagajo, naj bi jo izključili iz članstva!) Ker pa so v Veliki Britaniji nerazpoloženi do južnoafriških voditeljev, zahteva južnoafriška vlada, naj predsednika Voervordu zagotovi Scotland Yard posebno zaščito, in sicer kar 12 posebnih telesnih stražarjev. V pristojnih britanskih krogih izjavljajo, da so doslej pri povečani zaščiti dodeljevali največ po 6 telesnih stražarjev. Kaže, da se južnoafriški voditelji po tihem le zavedajo, da so krivi! SPORAZUM V Madridu sta se sestala general Franco in pretendent na španski prestor princ don Juan Bourbonski. Po razgovorih sta objavila sporočilo, da >*se povsem strinjata v vseh vprašanjih za narodno življenje Španije.« Sporazum je močno pospešil govorice, da bo Španija po Francu postala spet monarhija. Vsekakor bistvene razlike tako ali tako ne bo. To znova kaže sedanji sporazum >*o vseh važnejših vprašanjih«. LETOS SPET aa avtomobilsko cesto v SPOMENKA DIKLIC Za nami je 1. april, Dan mladinskih delovnih brigad. Sirom po naši domovini je mladina priredila brigadirske večere, kjer so se srečali tisti, ki so sodelovali pri gradnji proge Samac—Sarajevo ali Brčko—Banoviči, pa tudi tisti mlajši, ki so sodelovali v zadnjih letih pri gradnji avtomobilske ceste ali pa na lokalnih delovnih akcijah. Takemu brigadirskemu večeru smo prisostvovali tudi mi v Skofji Loki. Organiziral ga je tamkajšnji Občinski komite LMS. Med vrvežem mladih pa tudi starejših smo srečali tudi dijakinjo IV. letnika škofjeloške Gimnazije SPOMENKO DIKLIC. »Kje in kdaj ste bili rojeni?« »Rodila sem se v Beogradu 25. januarja 1941. leta.« »Ali ste že sodelovali kdnjj na mladinski delovni akciji?« »Da, sodelovala sem že na treh mladinskih delovnih akcijah.« »In kje?« »Prvič na lokalni 1957. leta v Bodovljah pri Skofji Loki. drugič pri gradnji avtomobilske ceste leta 1958. na odseku Ivančna Gorica—Novo mesto in tretjič sem sodelovala lanj prav tako pri gradnji avtomobilske ceste na odseku Para-čin—Niš.« »Ali ste bili v brigadi kdaj pohvaljeni?« »Da, lani.« »Ali aktivno delate v mladinski organizaciji?« »Sem članica šolskega mladinskega komiteja, kjer sem zadolžena za dramsko sekcijo.« »Ali pojdete letos spet na avtomobilsko cesto?« »Spet, in to v avgustu.« »In za kateri poklic se mislite v življenju odločiti?« »Po končani gimnaziji bom šla študirat zgodovino in filozofijo.« »Za konec še, kako pa preživite prosti čas?« »Najraje berem, in to ruske klasike Tolstoja .Dostojevskega, itd.« »Se nekaj mi povejte, in sicer vaš najlepši trenutek v brigadirskem življenju?« »Teh je precej, morda mi bo najbolj ostal v spominu lanskoletni mladinski festival na avtomobilski cesti v Para-činu, kjer sem kot edina recitirala slovensko pesem. Sploh pa mi je brigadirsko življenje všeč, ker se tu najdemo ljudje vseh narodnosti in smo kakor bratje.« M. 2. ' ... V ŽIREH Ziri, 3. aprila — Danes dopoldne je bilo v počastitev Dneva mladinskih delovnih brigad pred Zadružnim domom v Žireh mladinsko zborovanje, kjer je govoril sekretar občinskega komiteja LMS Ziri. Popoldne pa je bila v sindikalni dvorani v Zireh mladinska zabava. Kot smo že poročali, so Dan MDB svečano proslavili tudi v Skofji Loki. Iz Železnikov, Bohinja, Radovljice in Bleda pa so nam prav tako sporočili, da so J Z občnega zbora varnostnih inženirjev in tehnikov Lani doslej najmanj nezgod Kranj, 2. aprila. — Tu je bil danes popoldne I. občni zbor ženi znatni uspehi pri zmanjše-kranjske podružnice Društva varnostnih inženirjev in tehnikov vanju števila nezgod. Odstotek LRS. Razen razprave o najaktualnejših problemih, so izvolili tudi nov upravni odbor podružnice in sprejeli program dela za prihodnost. Lani se je v kranjskem okraju meni izraženo v narodnem do tudi v teh krajih pripravili v ponesrečilo 5100 zaposlenih oseb. hodku 1,058.000 dinarjev. Pouda^ počastitev tega mladinskega praz- Zaradi nesreč pri delu je bilo rili pa so, da so bili kljub tem nejše, če bi kolektivi in podjetja nika svečane akademije. -č izgubljenih 86.870 dni. kar po- številkam v minulem letu dose- resneje pretresla vprašanja o ponesrečenih na število zaposlenih je bil lani nižji v primerjavi s prejšnjimi leti in je dosegel 9,88%. Prav tako je bilo lani najmanj primerov smrtnih nezgod. To so razveseljive ugotovitve, ki pa bi bile lahko ugod- 5 plenuma Okrajne gasilske zveze Izboljšati politično vlogo prostovoljnih gasilskih društev Razen sklepa o ustanovitvi občinskih in krajevnih gasilskih centrov na Gorenjskem in sprejetja perspektivnega razvoja gasilskih enot, sta poročilo in razprava podčrtala predvsem dvoje osnovnih ugotovitev gasilstva na Gorenjskem: 1. da oprema in orodje gasilskih enot ni zadovoljivo, da pa so prostovoljna gasilska društva opravila v zadnjih letih kljub te- varnosti pri delu. Iz podatkov, ki so jih navajali na zboru, je moč sklepati, da bi bili uspehi lahko znatno večji, če bi tudi sredstva namenjena za varnost pri delu temeljiteje izkoriščali. Med izvori poškodb so na prvem mestu razni predmeti, okoli 30 % vseh primerov. Zaradi neprimernega orodja je bilo 12 °/0 nesreč. Pogostost vzrok nesreč so prometna sredstva v obratih, neurejeni prehodi in pota. Zaskrbljujoča pa je visoka številka očesnih poškodb — 347 primerov. Prav gotovo bi takšnih poškodb ne bilo toliko, če bi proizvajalci sami bolj disciplinirano uporabljali zaščitna srodno delo vseh političnih in druž- stva (očala in podobno). In Se 2. da je problem finansiranja bonih organizacij na terenu in vn Podatek, ki je izredno zanimiv za podjetja ter varnostne inženirje in tehnike — več kot polovica ponesrečencev nima 30 let. Največ se jih ponesreči med 26 ter za kritje tekočih administra- breznici in da morajo občinske in 30 h-tom starosti, tivnih stroškov. V razpravi so delegati precej govorili tudi o političnem stanju Radovljica, 3. aprila. — V prostorih Grajski dvor v Radovljici je bilo danes tretje zasedanje plenuma Okrajne gasilske zve c Kranj, ki so se ga razen delegatov udeležili tudi sekretar gasilske zveze Slovenije tovariš Rozman, predsednik Okrajne gasilske zveze Ljubljana tovariš Crtanec, sekretar OO SZDL Kranj Milan Regovc in drugi. mu precejšnje delo in napredek pri izboljšanju požarno varnostne službe in in o politični ter družbeni vlogi gasilskih društev. Poročilo poudarja, da imajo in morajo imeti vsa društva tudi svojo družbeno funkcijo, ki se odraža v njihovem delu pri politični in splošni vzgoji članstva, zlasti mladine in pionirjev, dalje v sodelovanju pri vseh pomembnih političnih dogodkih in v vključevanju v skup- POSVET PREDSEDNIKOV KRANJSKIH VAJENSKIH iN INDUSTRIJSKIH ŠOL Pri občinskem komiteju LM55 Kranj deluje tudi komisija za šolstvo v kranjski občini. Ta k<|" misija je razdeljena na tri P°c~ komisije — v podkomisijo za srednje šole, v podkomisijo pionirje osnovnih šol ter v P0"' kmisijo za vajence, v katero 60 vključeni tudi učenci industnj' skih šol. Slendja, ki jo sestavlj8" jo zastopniki vajenskih in in^11,, strijskih šol, bo imela v tore posvet, ki se ga bodo udelez1 predsedniki in tajniki šolskih*^ mitejev LMS v kranjski občil11-Na posvetu bodo govorili o Pr(r blemih vajencev v šolskih delav nicah in domovih ter internat1 pa o udeležbi na VL mladinske/" festivalu Bratstvo-enotnost, ki letos na Reki in o letošnji ude' ležbi v delovnih brigadah. O or lu komitejev v šolah bodo PofP čali predsedniki kranjskih va jenskih in industrijskih šol. dru tov še vedno precej pereč; v tovarni. Plenum je sprejel tu- obseg sredstev zadostuje komaj di sklep, da Občinska gasilska za vzdrževanje obstoječega in- zveza Jesenice dokončno razči- ventarja in prevoznih sredstev sti z gasilskim društvom v Za LJUDJE IN DOGODKI DRUGA BOMBA Kljub odločni obsodbi franco- vedo, da se jim prav sedaj po-ske atomske politike s strani sve- tovnega javnega mnenja ob prvem atomskem poizkusu v Sahari, je 1. aprila ob 6.15 uri zjutraj v Regganu — francoskem poizkusnem središču v Sahari — eksplodirala nova atomska bomba. To pot sicer precej manjša. Zalo V. republika pospešuje nuja zadnja možnost za vstop v akcije, ki naj jo v zadnjem hipu atomski klub. Pogajanja o pre- privedejo v atomski klub. Toda povedi jedrskih poizkusov, ki te- ne samo kot formalnega člana, čejo že 18. mesec v Ženevi med marveč kot stvarno atomsko si- predstavniki velikih treh, so po lo. Pri tem računa, da bo izsi- sedanjih znakih sodeč pred lila bodisi spremembo Macmaho- uspešnim zaključkom. Pretekli novega zakona o prepovedi iz- teden je britanski premier Mac- dajanja atomskih skrivnosti bo- kar pa ne spremeni položaja, saj millan uspel v Camp Davidu diši bo prišlo do popolne atom- dokazuje trmasto odločnost Fran- prepričati predsednika Eisenho- ske razorožitve. V obeh primerih svoje vverja in druge vodilne ameriške bi Francija postala enakopraven politike, s katerimi se je razgo- partner »starejših« atomskih sil. varjal, da so sprejeli sovjetski Nekaj upanja, da si ho priborili predlog o moratoriju za manjše enakopravno mesto v atomskem podzemeljske atomske eksplozi- klubu, dajejo Franciji tudi doje. S tem praktično ni več bistvo- kaj tolerantne izjave sovjetskih nih razlik v stališčih treh atom- voditeljev, ki so pravkar na obiskih sil. Na »►vrhu«, sredi maja sku v tej državi. Pri tem ne v Parizu, znajo zategadelj biti gre zgolj za obzirnost do gosti-spre.jeti že določeni konkretni telja, marveč za načelno sfali- gasilske zveze bolj skrbeti za po- Kolektivi in družba vlaga vsa-litično stanje v naših društvih, ko leto (>grorrma sredstva za hiti je še marsikje zelo slabo. giensko tehnicno za^ito pri de_ Poseben problem gasilstva pri hi. Samo lani je bilo v kranj-nas je tudi specializacija kadrov, skem okraju porabljenih za te predvsem z o/.irom na moderni- namene skoraj 50O milijonov di-zirane tehnološke procese v in- narjov. Največ sredstev je bilo dustrijskih podjetjih, ki zahteva- vloženih za osebna zaščitna sred-jo posebne prijeme. Prav tako bi stva, in sicer nekaj nad 203 mi-morali Imeti posebne kadre za iijoru> dinarjev -k visoke stavbe in še za celo vrsto objektov, ki jih pred vojno nismo imeli. Pruv zaradi specifičnih problemov je bila ustanovljena tudi posebna sekcija za industrijsko gasilstvo, v zadnjih dveh letih pa tudi 12 centrov za preprečevanje in gašenje gozd- nih požarov. cije, da do kraja izpelje načrte. Parizu je precej jasno, da s saharskimi atomskimi poizkusi v veliki meri izgublja simpatije \ svetu, zlasti v azijsko-afriških državah. Zelo čudno je zato na videz, da kljub temu poizkuse nadaljuje. Ko se gobasti oblak nad Saharo ni niti še porazgubil, so že napovedali novo — tretjo — eksplozijo, tokrat pod zemljo in verjetno jeseni, ker je trenutno za atomsko eksperimentiranje sklepi v tej smeri. Po francoskem mnenju bi vsak sporazum med velikimi tremi pomenil monopolizacijo atomskih že prevroče. Zaradi nastopajoče pozj,.jj s strani ZDA, Sovjetske aprilske vročine v Sahari so tudi ZVeze in Velike Britanije. Jasno tolikanj pohiteli z drugo eksplozijo, čeprav so prvotno napovedali poizkus šele po odhodu sovjetskega premiera Hruščeva iz Francije. Kaže, da Francozi dokaj dobro šče sovjetske zunanje politike, ki bi rada v zahodni Evropi postavila močno Francijo nasproti Zahodni Nemčiji. V vsakem primeru bi bila verjetno Sovjetska zveza pripravljena osvojiti deloven i franOOlka stališča o jedrski oborožitvi oziroma razorožitvi, je, da na tako ►►ponižanje« Francozi ne morejo pristati. To se n« ... . ^ , .____ . ee hi I rane ja pris ala na doloc« sklada z osnovnim konceptom de ( aullove politike, ki predvsem stremi povrniti Franciji nekdanjo slavo. svojih stališč in berlinskega Izdaja CP »Gorenjski tisk« — Urejuje uredniški odbor. GLAVNI UREDNIK: Slavko Beznik Tel.: uredništva 475, uprave 397 — Tekoči račun pri Komori, ilru banki v Kranju 607-70-1-135 — Izhaja ob ponedeljkih ir<»rlah in sobotah — Letna naroč. 900 din, mesečna 75 din. no spremembo gtede nemškega vprašanja. Spričo teh okoliščin in vzrokov, Francija trmasto nadaljuje z atomskimi poizkiri. Pri tem ji ni dosti mar, da s tem nem sicdno OfTOŠa ljudstva širom po Afriki in Evropi. Niso ji niti mar ogorčeni protesti svetovnega javne -a mnenja. Ona hoče povrniti s cesti pa so kupi gramoza. Sem in tja je raz-metao v pravem neredu, le tam, kjer hi ga bilo res treba, ga ni. Domačin je povedal, d;« |e pač temu tako in da se ne da pomagati, 'lam je sicer zaposlen cest tr, ki mu pa delo ne gre izpod rok kakor bi bilo treba. Ljudje se pritožujejo. Celo na zboru volivcev na Beli so že dvakrat razpravljali O vzdrževanju te ;a morali zaradi premajhne udeležbo odpovedati. V kratkem nameravajo pripraviti predavanje o vzgoji otrok. Upajo, da bo tokrat zanimanje večje in da so ne bo zgodilo tako kot prvič. Prva delavnica »NAPRAVI SAM" Golnik Po dosedanjih podatkih ic stanovanjska skupnost 08 Golniku prva v kranjski ob~ čini, ki je pričela akcijo ?a ustanovitev delavnice pod «*" slovom -NAPRAVI SAM«- V državah, ki imajo široko rafc' vito mehanizacijo gospodin/' siva, imajo take delavnice W desetletja. Tudi pri na« ' Beogradu, Zagrebu in SkoplJu Imajo že več t*kih delavni* V njih je namreč na ra/-Po1*^ go vse mogoče orodje, s k* terim s pomočjo strokovni nasvetov lahko sami poprilV'' jo aparate in drugo Oprel"* V teh delavnicah nameravaj poučevati gospodi me 0 M,)" rabi sodobne gospođini** mehanizacije, nuditi n,,-:,(!'JI,J različne nasvete iz znanosti tehnike in pripravljati ra* M ne tečaje, ki spadajo v str°,,u ljudske tehnike. N> G«'""4 so imeli v minulem tednu f**^ širjeno sejo, ni kateri s0.fl pogovorili o taki delavn* Vprašanje prostora, opt&*. finančnih sredstev In str<>k°% nega kadra so rešili, gotovo bo njihovemu sledilo več stanovanj skupnosti. ik'11 aH PREVEČ DELA ZA l SO DRUŠTVO Kamnik ,r Na občnem zboru Dni.šU-1 V .f jattljev mladine ■ Kamnino predsednica Drčarjeva potf°|3jl dolu v preteklem letu. ki J<'iVy^ v okviru možnosti prav i1-^^' Za pionirsko praznike, ., V dosti BI Novoletno jelk" Krnskem letu pripravilo K>' je v in zabavno priredit.'- "'' ^cij'> mostu, ampak tudi na p1'1'"' p Društvo prijateljev f"'-;1,i!n'vCfl-um movili tudi v Kom 'n Jfc dar želi jo, da bi <»■ nov i 1 d zarije SZDL pripravil'' t'"1 Q(P ustanovitev društev tudi v_ 0\y in Tuhinjski dolini. Tako ,r črnska zveza DPM lahko noje usmerjala r kom vso olM'-ino. V novem ^1 spektivnera načrtu za le>° jjr predvideva društva ''•^''''^•ni'1 nje otroških Igrišč In var* / ustanov za pomoč drutM* ^tl« predvsem zaposlenim 111,1 ;;: ustanoviti nameravajo vekov itd. v m C M E V prihodnjih dneh neslano vitno. vendar ho postalo znatno topleje. 4 OBVEŠ ČEVALE C m a I i oglasi rQ ugodni ceni prodam zazidao parcelo 1018 m2 v Besnici z °dobreno lokacijo. Naslov o ogl. ° Begunje 1219 Poceni prodam dobro ohranjen |«>bok otroški voziček. Jezerska > Kranj 1221 ..Kn»etijska zadruga Naklo bo lstlIa žito v dneh od 6. do 15. ^Priia in to vsak dan od 6. do 11 ure 1231 Ugodno prodam nov radio Ve-zaradi smrti. Naslov v ogl. ^delku 1232 Prodam seno, brzoparilnik za P^iče in žganjekuharski kotel. c Avgust, Preska nova cesta "Gasilski dom 1233 prođam večjo količino mošta. plov v ogl. oddelku 1234 prodam Vespo GS 150 cem, tipa v 9> kompletno, opremljeno. — tp Preddvor 45 1235 . "'-šo, 20 minut od želez, posta- Poinart s par hekiarov zemlje . Sozdom, ugodno prodam. Na-7 v ogl. oddelku 1236 Ugodno prodam motor BMVV 50 ccm. Partizanska 23, Tržič 1237 .^Upim rabljeno vprežno kosil- , c° s srednjim grebenom znam-Doring ali Fclna. Lahovče 14, L"^lje 1238 Prodam 50 kg domače, dobro Pripravljene • zaseke po ugodni Naslov v ogl. odd. 1239 *uPim otroško posteljico. Na-J2 v ogl. odd. 1240 ri*Se 'n za ženo iščem v Kra-Ju Primerno stanovanje oziro-??* sobo. Sem tudi prijatelj vrta. 1N^lov v ogl. odd. 1241 °am njivo v najem ob šenčur-^ cesti. Naslov v ogla; m 'm od- 1242 d^rek,,'cujcm št. bloka 43115, iz- 50-c>,lna 4r> do 55, črna redkev 30 100 fn kil'oram, jabolka 80 do 2q c'n za kilogram. Kisla repa Sr'at*"''1'7*'10 30, motovileč 25, re- •laj . 20 do 25 din za men Ca 18 do 17 din kos, hren *f[ Por 5 do 20 din, peteršilj 10 Lr» šopek, sirčcik 15 din kos, ,,'^ulček 200 din liter, smetana diu zajemalka. V KRAN".IU F:*01 oo do 90, ajdova moka g koruzni zdro-b 50, koruzna "'^a, koruza in proso 49, JeS- za kokoši ?S do 40, oves i kr"Ui 40 do 50, čebulček do 250, šah tka 50 do 60, Petana 2~Q c'iin za Liter. Ko-feencek 35 ,1 , DO, čebula 35 do 40, gOmj>iP 15 do 16> zelj0) sladko zelje, kislo 45 do 50. pesa K nk 8l8 re Je- BOnlČanOV, 1 Iz Kranjske i;ore in i < i a; i jeseniškega Gradisa< Zdi se nam, da je gorenjsko zastopstvo na republiškem prvenstvu vsi'alior premajhno. Rezultati p« so naslednji: I. Stare (T) 1781, >. Kot ose- (.1) 172S, 3. Martelan • (T) 1717. I. Žerjav (Kg) 1713 itd. LAKOTA PRED KORDEZEM Planica, 1. aprila — Smučarski klub Jesenice je priredil danes dopoldne ob 10. ur iv Planici medklubske smučarske teke za člane in mladince. Srečalo se je 18 mladincev in 7 članov smučarskih klubov Enotrost Ljubljana, Triglav Kranj, Bohinj, Gorje, Mojstrana in Jesenice. Proga za člane je bila dolga 10 km, za mladince pa 5 km. Med člani so dosegli prva mesta: Lakota (Mojstrana) 29:06, G. Kordež (Kranj) 30:18, Brezovšek (Ljublj.) 31:05, Oblak (Jes.) 31:29 itd. Mladinci pa M dosegli naslednje rezultate: Kobilica (Gorje) 18:35, GraSič (Kranj) 19:14, Peterman (Gorje) 20:02, Praprotnik (Kranj) 20:04, Moncinger (Bohinj) 20:44 itd. Drago Ulaga: Tretja zaporedna zmaga Triglav: Nova Gorica 4:1 (1:0) Kranj, 3. aprila — Tekma slovenske conske lige. — Vreme: sončno — Igrišče: dobro za igro - Gledalcev: 1000. - Sodnik: I. ZVEZNA NOGOMETNA LIGA OFK Beograd : Radnički 2:0 (1:0) Veiež : Budućnost 1:0 Partizan : Reka 2:0 Hajduk : Crvena zvezda 2:0 Vojvodina : Sarajevo 0:3 Dinamo : Sloboda 2:0 II. ZV. NOGOETNA LIGA (zahodna skupina): Elektrostroj : Šibenik 3:2 (1:1) Železničar : Odred 4:0 (2:0) Igman : Split 2:3 Proleter : Trešnjevka 2:1 Zagreb : Borac 3*.0 SLOVENSKA CONSKA NOGOMETNA LIGA: Sobota : Ilirija 3:2 Maribor :' Kladivar 0:1 Grafičar : Izola 1:1 Ljubljana : Branik 0:1 Rudar : Krim 0:1 GORENJSKA NOGOMETNA LIGA Partizan (Naklo) : Planika 4:3 (4:2) Mladost : Triglav 4:2 IX. partija: Botvinik : Talj 1:0 GRADNJA JESENIŠKEGA KOPALIŠČA LEPO NAPREDUJE Splošno gradbeno podjetje Sava na Jesenicah je pri gradnji letnega kopališča že zaključilo zemeljska dela. Danes bodo začeli betonirati višinski bazen v izmeri 50 krat 21 metrov. Istočasno pa bodo kopali in polagali vodovod v dolžini 800 metrov. Ker bo služil bazen primarno kot rezervoar hladilne vode za Železarno Jesenice, je za omenjena dela investitor jeseniška železarna. Predvidevajo, da bo bazen gotov junija letos. Ostale kopa-liščne objekte, kot so kabine, prostor za sončenje, terasa, itd. pa bo gradil oziroma investiral ljudski odbor Jesenice. Upajo, da bodo vsa dela končana do prihodnje kopalne sezone. Pri gradnji jeseniškega letnega kopališča pa precej računajo na pomoč s prostovoljnimi delovnimi akcijami, ki jih bo v največji meri organiziral Občinski komite LMS na Jesenicah. U. KOŠARKA LETOS PRVIČ NA PROSTEM Jesenice, 3. aprila — Pod Me- žakljo je bila danes dopoldne prva košarkarska tekma med K K T< '"niče in KK Ljubljana-Moste. Srečali so se mladinci v prijateljskem srečanju. Zmagali so gostje z rezultatom 75:55 (31:22). U. Jakše (Ljubljana) — Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah -Nova Gorica: Leban, Mrliak, Ci-rič, Mozetič, Krajnik, Anic, Fa-ganel, Uršič, Kuzmin, Križaj, Cernič; Triglav: Brezar III, Štu-lar, Štravs, Cebulj, Brezar II, Srakar, Mihelčič, Tomič, Brezar I, Krašovec, Finžgar. — Strelci: Brezar I v 42., 59. in 68. minuti ter Krašovec v 79. minuti za Triglav, za goste pa Kuzmin v 67. minuti. Dve zaporedni zmagi kranjskega Triglava sta nedvomno vzrok, da se je na igrišču Triglava danes zbralo nad 1000 gledalcev. Nova Gorica, ki je na lestvici v spodnjem domu, se je danes predstavila kot dokaj dobro moštvo, saj je bilo v polju popolnoma enakovreden Triglavu. Igra v prvem polčasu ni bila kdove-kaj zanimiva, z zelo poredkimi streli na gol, pa naj si bo na »Teorija telesne vzgoje in športnega treniranja« Z A II V A L A Vsem, 1.1 so ipremili na Radnji ;.<>ti našega dobrega "loža in ožeta PUKOVNIKA ANDREJA kovača v Tupalč-ih. s? najlepše zahvaljujemo. F'« •ebrto zahvalo izrekamo za vso zdravniško nego dr. Znaj nar Murotu. vsem sorodnikom, sos:siorn, pri-J;d l! jom. (l.ii .v ilr ni vencev, duhovščini in članom lov v k" dru/ine .Šnv'-tir za časn > spr Mir.tvo ter tov. Božu Šimonucu za poslovilni t;<>vor. Žalujoči: Sinova Tone In Francdj, h H.: Ana in Angela z družinami, Prvi jugoslovanski absolvent visoke sole za telesno vzgojo v lierlinu prof. D*ago Ulaga je napisal v naši telesni vzgoji zelo pogrešano knjigo »Tcorija telesne vzgoje in športnega treniranja*, ki jo je izdala mladinska knjiga v Ljubljani. V uvodu omenja avtor, da se je odločil za pisanje knjige zaradi velikega pomanjkanja ustrezne strokovne literature. Drago Ulaga, ki sodi med najplodo-vitejše pisce na tem področju, je podal s knjigo toliko gradiva, da ima delno enciklopedičen značaj. Odločil se je, da na kratko pove vse tisto, kar morajo vedeti starši in šolniki o telesni vzgoji, kar mora vedeti vsak človek o telesnem utrjevanju od mladosti do starosti in kar mora vedeti o problemu treniranja tudi tisti, ki poučuje druge. Poslužil se je naukov svojih učiteljev na berlinski "soli in najnovejših izsledkov znanstvenikov na področju sporta, hi jih di pomhtft s svojimi dragocenimi izkušnjami. Pri zajetju zelo širo kc',,1 področja telesne vzgoje, ic podal metodo, kako s pomočjo telesnih vaj koristiti delovnemu človeku v vseh fazah njegovega razvoja. Zelo pozitivno pa je, da diha vi strokovnega dela human odnos do človeka nd njegove otroške dobe tja skozi do posameznih faz staranja. Triglavova vrata ali na vrata Nove Gorice. Tako smo morali čakati prvi gol kar do 42. minute, ko je Brezar I po trdi borbi z obrambnimi igralci dosegel vodilni gol za Triglav. Drugi polčas je bil zanimivejši, igra je postala živahnejša, večkrat pa je moral sodnik igro zaradi surovosti prekiniti. Izključil je tudi domačina Finžgar j a (v 78. minuti), vendar bi mu lahko očitali, da je vrsto težjih prekrškov pred tem in za tem spregledal. Kranjčani so tudi tokrat zasluženo zmagali, čeprav ne smemo zapisati, da so bili vsi goli doseženi zaradi zrele igre, temveč jim je kumovala tudi do-kajšnja sreča. — S tretjo zaporedno zmago so se Kranjčani še bolj utrdili v vrhu slovenske conske nogometne lige in obdržali tretje mesto na lestvici. Republiška rokometna liga Časten poraz Kranjčanov Odred : Mladost 24:18 (10:10) Ljubljana, 3. aprila — Danes se je začelo tekmovanje v republiški rokometni ligi. Prvo spomladansko kolo je bilo v znamenju odločilnih tekem. Kranjska Mladost je gostovala v Ljubljani, kjer se je srečala z večkratnim slovenskim prvakom Odredom. Tekma je bila odločilna, kdo bo osvojil naslov republiškega prvaka. Odred je predvsem zaradi precejšnjih izkušenj, ki si jih je pridobil v zimski zagrebški rokometni ligi tekmo odločil v svojo korist in zmagal s 24:18 (10:10). Sodnik Kopač iz Maribora ni sodil najbolje. Gledalcev okoli 1000. Vreme sončno in ugodno za igro. Mladost se je z uvodnimi potezami odlično pokazala pred številno publiko. Ljubljančani so sicer prvi zavodih s 1:0, nato pa je Mladost res z odlično igro že v deseti minuti vodila s 4:1. Tekma je bila skozi ves prvi polčas enakovredna in zelo borbena, pri čemer je Mladost rahlo pobudo na igrišču. Odredovi igralci so se sicer zelo trudili, vendar izrednemu finišu Kranjčanov niso bili kos. — Ljubljančanom je uspelo izenačiti šele v 20. minuti prvega polčasa. Za tem je nekaj minut pripadlo Odredu, ki so si priborili prednost štirih golov. Pet minut pred koncem prvega polčasa so tako Ljubljani vodili že 10:6. V komaj petih minutah pa so nato igralci Mladosti zatresli Albreh-tova vrata kar štirikrat. Tako je prvi polčas končal neodločeno 10:10. V drugem delu so v aačetku Kranjčani spet zaigrali tako, kot v prvih minutah in prvi zavodili 11:10. Nato sta si moštvi menjavali vodstvo, dokler ni uspelo Odredu po odličnih strelih Papeža in Sever j a si priboriti precejšnjo prednost v golih. Proti koncu je Kranjčanom uspelo sicer nekoliko znižati razliko v golih, tako da je bil končni rezultat 24:18 za Odred. Lahko zapišemo, da je bila igra zelo zanimiva in sta obe moštvi zadovoljili številne gledalce. — Kranjčani so bili sicer ves čas enakovreden nasprotnik Odre-dovcem, pokazalo pa se je, da jim primanjkuje težjih tekem in seveda s tem izkušenosti. J. J. Delo bo koristno za vsakogar. Staršem bo koristila knjiga pri vzgoji otrok, šolnikom bo služila kot cenjeno učilo, vaditeljem, trener em in inštruktorjem, pa bo nudila dragocene podatke o vplivu telesnih vaj na človekovo telo in njegovo zmogljivost. Posamezna poglavja pa posredujejo najnovejše pridobitve znanosti tudi vrhunskim športnikom in trenerjem. Knjiga, ki je pisana v razumljivem jeziku, je dostopna rnanjširšemu krogu bralcev, ki jo bodo lahko brali kot leposlovno delo. Posebno pomembna je knjiga za amater->iec?,a strokovnjaka na športnem področju. Teorija telesne vzgoje in športnega treniranja je od vseh ie izdanih del na; pomembnejši delo prof. Drage Ulaga. Hkrati pa je knjiga, ki stane 890 dinarjev, najboljše tovrstno delo pri nas sploh. LETOS NA GR06SGLOCKNER Planinsko društvo v Kr-n.ju bo letos, pole-; ostalih dejavnosti, or, miziralo tudi izlet n> Gros:;-gloekner. Tako k sklesili pred dnevi. Izlet, ki bi bil s posebnun avtobusom, bi trajal približno 5 dni s povratkom preko italijanskih Dolomitov. Zdai pripravljajo podrobneii na<"rt, da bodo lahko vnaprej določili osno tega Meta in rok za pripravo udeležencev. -I. c. Gorenjsko rokometno prvenstvo MLADOST III : MLADOST II 12:11 (7:7) Kranj, 3. aprila — Včeraj popoldne je bila na rokometnem igrišču Mladosti odigrana otvoritvena rokometna tekma gorenjskega prvenstva. Srečali sta se tretja in druga (mladinska) ekipa Mladosti. Igra je bila vseskozi izenačena, vendar pa je uspelo starejšim igralcem premagati še neizkušene mladince s tesnim rezultatom 12:11. IKŠ ISKRA : SAVA 17:19 (11:12) Kranj, 3. aprila — Po zelo razburljivi igri, predvsem v zadnjih minutah, je Savi uspelo premagati mlado moštvo IKŠ Iskre z rezultatom 18:17. Za Savo je bil najuspešnejši Marjan Rus z osmimi zadetki, za IKŠ Iskro pa je Vagaja dosegel 11 golov. ZA BOLJŠI PREDLOG Še imate čas, da se udeležite nagradnega natečaja, ki ga je razpisal Svet za šport in telesno vzgojo pri ObLO Kranj, za najboljši predlog tekmovanja v počastitev občinskega praznika kranjske komune — 1. avgusta. To tekmovanje bi bilo potem tradicionalno in udeleženci natečaja lahko prosto izberejo obliko in zvrst tekmovanja. Predlog pa mora biti res tak, da bo tekmovanje množično in da bo možna udeležba tudi raznih organizacij in posameznikov. Tekmovanje naj bi vsebovalo tudi elemente, ki bi poudarjali narodnoosvobodilno gibanje in bi se odvijalo v Kranju ali pa v okolici. Svet je za to pripravil tri denarne nagrade, in sicer bo najboljši predlog nagrajen s 15.000 dinarji, drugi najboljši z 10.000 dinarji in tretji najboljši predlog s 5.000 dinarji. Udeleženci natečaja pa naj pošljejo svoje predloge najkasneje do 15. aprila na Svet za šport in telesno vzgojo pri ObLO Kranj. Skupščina Okrajnfga taborniškega starešinstva Kmnj , novi salsie in Kranj, 3. aprila — Danes dopoldne je bila v Dijaškem domu v Kranju redna letna skupščina Okrajnega taborniškega starešinstva Kranj, ki je eno najbolj delavnih v Sloveniji. V obširnem poročilu, ki ga je imel predsednik Ado Klojčnik, je bilo med drugim poudarjeno, da so taborniki Gorenjske jubilejno leto KPJ in SKOJ dostojno proslavili s številnimi prireditvami, akcijami in pohodi. Ob lanski skupščini je bilo na Gorenjskem devet taborniških enot, ki so imele 1131 tabornikov, letos pa je v okraju že 18 samostojnih enot z 2200 člani. — Na Gorenjskem so tudi štiri družine medvedkov in čebelic, v katerih dela 597 najmlajših članov organizacije, kar je 20 odstotkov vsega članstva. Gorenjski taborniki so se lani udeležili vseh večjih akcij. Bili so v Dražgošah, na Jelovici, v Završnici, na pohodu ob žici okupirano Ljubljane, na orientacijskem pohodu v Tržiču, na Kadi-njači, polnoštevilno so se udeležili zbora v Podstenicah na Rogu, mnogoboja tabornikov Slovenije v Mariboru, nadalje pohoda na Drvar in Sutjesko in največjega zborovanja tabornikov v zagrebškem Maksimiru. V razpravi so delegati iz vseh krajev Gorenjske nakazali vrsto težav in problemov. Med njimi je največje pomanjkanje inventarja, in sicer šotorov. Skupščino je pozdravil tudi starešina Zveze tabornikov Slovenije Vojko Novak, ki je med drugim poudaril, da gorenjski taborniki ne smejo zanemariti dela z medvedki in čebelicami. 0488 Zadnje vesti DOMA... Beograd, 3. aprila — Zakonodajna odbora obeh zborov Zvezne ljudske skupščine sta danes končala razpravo o predlogu zakona o sodnih taksah. Bistvo predloga je v tem, da bo treba sodne takse plačati takrat kadar zahtevajo sodni postopek stranke, se pravi v vseh primerih razen kadar gre za kazenski postopek in postopek zaradi gospodarskega prekrška, ki sta uvedena po službeni dolžnosti. Višina takse pa bo odvisna od vrednosti spornega predmeta. Zagreb, 3. aprila — Soproga predsednika republiku Indonezije gospa Hartini Sukarna je dopoldne v družbi s soprogo predsednika republike Jo-vanko Broz obiskala v Zagrebu umetniško galerijo in si nato ogledala še modno revijo, ki jo je priredila zagrebška obrtna zbornica. ... IN PO SVETU Pariz, 3. aprila — Predsednik sovjetske vlade Nikiia Hrustov je danes po dvanajst dnevnem obisku v Franciji zapustil Pariz in odpotoval v Moskvo. Na letališču Orly so se od visokega gosta poslovili francoski premier Debre, zunanji minister Couve de Mer-ville, člani vlade ter drugi vi-siko civilni in vojaški funkcionarji. Predsednik de Ganile in premier Hruščov pa sta se poslovila že v dvorcu, kjer je Hruščov prebil zadnjo noč v Franciji. Premier Hruščov je prvi predsednik sovjetske vlade, ki je obiskal Francijo. :_J Najdragocenejša zbirka na svetu Ko je lanskega septembra iz neke vitrine v kairskem muze ju na skrivnosten način zginilo zlato žezlo faraona Tutankamo-na, še nihče ni mogel slutiti, da bo ta kraja na drugi strani imela rudi pozitivne posledice. Egiptovske oblasti so namreč določile, naj se izvrši podrobna inventura vseh umetniških predmetov v muzeju. Glavni kustos muzeja dr. Selim Hasan je te dni izjavil, da so pri inventuri odkrili v kleteh muzeja najdragocenejšo zbirko umetnin na svetu. Po njegovih besedah vsebuje ta kolekcija predmete še iz IV. dinastije. Večina predmetov je pripadala kraljici Heteb Heres, materi faraona Keopsa, graditelja velike piramide. Ta zbirka starin je največje odkritje spomenikov iz najbolj zgodnje dobe starega Egipta, iz epohe, ki je 2000 let starejša od časov vladavine Tutankamona. RADIO V PALICI Angleški policaji so dobili nove palice, ki se na prvi pogled nič ne ločijo od dosedanjih. V novih palicah pa so tranzistorski oddajniki signalov. Potrebni tok daje baterija. Ce stražnik pritisne na gumb v ročaju palice se sproži avtomatična oddaja signalov, ki jih prestrežejo na policijski postaji in po potrebi pošljejo pomoč. TONE SVETINA LOVCEVA HČl Riše Milmn Batisti 118. Boštjana je udarec za hip omamil. Planil bi, pa se je obvladal. Preko obraza se mu je pocedila kri. Pordečila je srajco, roke, mizo. »Pomagajte oče, ubili ga bodo,« je zahli-pala Minka. Boštjan se je dvignil in se opotekajoč, kot da se bo zrušil vsak trenutek, napotil k vratom. Preden pa je prišel do vrat, je bil z enim skokom pri Mihu in ga z udarcem po senceh zbil kakor vrečo. Visočni-kovega je zgrabil v pasu, ga dvignil in treščil med zbrane in presenečene pijance. Vi-sočnikov se je preklinjaje pobral: »Nože 115. Boštjana so te besede zbodle. Preden se se zavedli, je segel za pas in zavihtel velik lovski nož. Prestopil se je, kakor od psov obkoljena zver in s prezirljivim, prodornim pogledom motril vse po vrsti: »Kar naprej, kdor misli Boštjana, potuhnjeni psi!« Nihče se ni ganil. Boštjan je vzel klobuk in se pomaknil k izhodu. Tisti ob vratih so se mu v strahu odmikali. »Ven moram iz zanke, preden kak norec ne udari s stolom po luči.« Med vrati jih je s pogledom še enkrat ošvrknil kot z bičem in izginil v iorao. 12«. Nameril se je domov. Razočaran Je ^ Pusto in prazno mu je bilo pri srcu. Sp^J vil je nož in si pritisnil robec na rano-daljavi so se lesketale snežene gore jJJm vabile: »Pridi k nam v zavetje, kaj si v beznici!« Zavil je preko brvi in se znaš »šel P*j materino bajto, majhno in nebogljeno- , je potrkal, se je prižgala luč. Mati n>* jj prišla odpret: »Križ božji, kakšen *V" | kriknila. Zmila mu je rano in zavezal8^ solznimi očmi je še dolgo v noč bdela njem, ko je on že davno zaspal. Najzaneslivejši je nos Klub lašniveev Sodobno človeštvo pozna pri- človek zazna kakih 400 tisoč, bližno dva milijona spojin, ele- Človeški voh je tako popoln, da mentov in snovi, z nosom pa jih razpozna celo tisto neznatno množino dišeče snovi, ki je ne moro ^registrirati niti občutljiva Z lahkoto zaznamo štiri deset-j»H|B|^|^HHraf milijoninke miligrama močno dišeče snovi v litru zraka. Če bi hoteli dobiti točne podatke o čudoviti sposobnosti našega voha, bi morali imeti radioaktivne dišeče snovi, katerih molekide bi lahko zaznavali elektronski števci. Primitivni ljudje imajo še mnogo bolj razvit voh kot civilizirani. Se zdaj se nekateri Američani spominjajo Indijancev, ki so kar na lepem obstali na stezi čez prerijo in globoko zajeli sapo skozi nos. Ti ljudje zavohajo na veliko razdaljo vonj po živali in sovražniku. Indijanci še vedno po vonju ločijo bele in črne ljudi od tako imenovanih rdečekožcev. V živalskem svetu so vonjave velikega pomena. Od sposobnosti živalskega nosu je odvisno življenje ali smrt določene živali. če mravlja na primer zaide v tuje mravljišče, jo domačinke neusmiljeno ubijejo, ker ne diši tako kot one; isto velja za čebele. Nekatere živali imajo naravnost čudovit voh. Samice mnogih žuželk zaznajo samce tudi na 10 kilometrov. KRIŽANKA št. 62 Vodoravno: 1. ognjenik, 6. glavni števnik, 7. ura (italijansko), 8. modro barvilo, 10. enaka samoglasnika, 11. slovenski pisatelj (Vladimir), 14. vrsta vrbe, 15. začetnici v Cerkljah na Gorenjskem rojenega skladatelja, 16. črte, ki vežejo po dve točki krogovega oboda. Ali bi moglo biti taksno društvo kje drugje kot v Ameriki. Najbri ne! Rodilo se je pred kakimi tridesetimi leti in šteje danes 90.000 članov iz ZDA in 50.000 iz zamejstva, največ z japonske. Član lahko postane vsakdo, ki lahko pove kakšno »izpod pazduhe* in plača 10 centov naročnine. Izvzeti so le aktivni politiki, češ, *mi smo amaterji in ne moremo sprejeti medse takšnih ljudi, ki lažejo tudi po svoji službeni dolžnosti*. Vsako leto prihaja na na- 20 LET NA NOGAH Neki Anglež, tako so pisali mnogi časniki po svetu, že 52 let ni zatisnil očesa. Podoben primer se je zgodil tudi pri nas ▼ Trenti, ko je bil Rudolf Zore pred 20 leti ranjen v hrbet in od tega časa ni več sedel. slov tega kluba okrog 20.000 1* pisanjh laži. Ugled in slava tti kluba je najbolj porasla leta ko je R. Nixon v' predvob^ kampanji dejal, da bi moral P°. stati častni član tega kluba l*® Harry T r uman. PFS - RENTNIK Najslavnejši policijski pe*. * Italiji, »Dox«, ki je bil nagraJeP s 30 medaljami, je odšel v V0., Odredili so mu pokojnino v vl sini 35.000 lir. PREMOG IZ AVTOMATA V francoskem mestu Medan« so postavili prve ulične avtofl13 te za premog. V avtomat je b« vreči dva kovanca in iz tff ga pade 7 kg težak paket črpeŽ* premoga. itn Veličastna povorka avtomobilov sovjetskega premiera Hrufičova in predsednika de Gaulla na Elizcjskem polju. Na pločnikih je prebivalstvo Pariza toplo pozdravilo predsednika sovjetske vlade, ki je prvi obiskal Francijo (na sliki v prvem avtomobilu) PISALNI STROJ Z MORSE J E-VIMI ZNAKI Neki norveški radioamater je izdelal pisalni stroj, ki oddaja Morsejeve znake. Brž ko pisec pritisne na določeno tipko, odela stroj po določenem radijskem oddajniku ustrezno črko v pikah in črticah. Tako ni nujno, da bi tisti ki piše na stroj, poznal Morse |evo abecedo. Naprava je namenjena brodolomcem in naj bi jo montirali v rešilne čolne v posebni škatli. 1 l 3 5 6 i! ! 8 m i ti i_ v 15 16 Navpično: 1. Ime ladje, s katero potuje naša himalajska odprava, 2. bosanska reka, 3. del konjske opreme, 4. otočje pri Novi Gvineji, 5. teror, 9. utežna enota za dragulje, 12. pozdrav starih Rimljanov, 13. odvetnik — okrajšano. SLIKAR MODERNIST I I ll li 1T1 In nevesta, objeta od veselih pogledov, se je nasmehnila, ženin pa je rekel: »Zahvaljeni /.a voščila in dobro voljo in ti, Urh, za bogato darilo; ljubezen za ljubezen!« Ko se je zvečerilo, so prinesli luči. Po mizah so postavili lepo izdelane svečnike s trojnimi roglji, po robu obsežne kmečke peči pa so razvrstili oljenke. Skozi odprta okna, polna rož, ki jih je gojila Mina, je pihljal večerni vetrič in hladil razgrete glave. Kmetje: Trpin, Gaber, Hrast in Smrekar so r veselem razpoloženju zapeli tisto o nebeški ohceti. Z dvorišča je udaril v hišo, polno glasbe in petja, oglušujoč pok. Zunaj so fantje pokali s plohi tako. da so spuščali ploh na ploh. Trpin se je zresnil in rekel: »Spomni se, človek, da te spremlja les od zibelke do ErobaJ« »Kaj boš modroval, potegni ga rajši!« ga je dregnil Hrast. »Na svatbi smo, ti pa govoriš o grobovih.« •►Nisem vraževeren, pa se vendar ne morem znebiti tesnobe, ki me je danes prevzela v cerkvi,« je odvrnil Trpin. »Ali si se na svojo poroko spomnil, pa ti je bilo žal, da je temu že tako davno,« ga je podražil Smrekar. »To ne sosed,« ga je resno zavrnil Trpin, »pač pa sem opazil, kako nemirno so gorele sveče na nevestini strani.« »Kaj misliš s tem?« je hotel vedeti Hrast. ••Da to ne pomeni nič dobrega.« je rekel Trpin. Urh pa, ki je ujel zadnie besede, se ie nagnil k Trpinu rekoč: »Le nič se ne trapi, v cerkvi je vedno rado nekaj prepiha! Preden pa bo tale — in s palcem je če/, ramo pokazal na nevesto — legla v grob, bova midva že zdavnaj prekopana.« »Da bi le bilo tako,« je odvrnil Trpin. Tedaj so se na široko odprla vrata. Podgrajski kovač Lenart je pripeljal t hišo čudno žival, ki je bila še najbolj podobna kameli. Nevesta je rahlo vzkliknila. »Ne l>»j se. Alenka!« jo je pomiril ženin in jo pritisnil k sebi. ►To je brnja, ki jo nr sme manjkati na svatbi. Pobili je bodo in tako odgnali vse /le duhove od hiše.« »Ne zameri! Tako čudno sem se prestrašila,« je rekla in ga pogledala kakor otrok, ki pri materi išče zavetja. Medtem je Trpin stopil v vežo po mesarico. ► Pošteno udari,« mu je /aklical Gaber, »in glej, da ti beštija ne uide!« »Kaj pa če uide? je vprašal eden izmed godcev, ki se je pri peči sladkal z medico. Trpin je zamahnil, pa vselej mu je pošast spretno izmaknila glavo. Sele pri četrtem zamahu je zadel. Glava je bila zdrobljena in izpod rjuhe so zaropotale na tla črepinje glinastega lonca. Prišel je tal, ko bi imeli iti plrsat ženin in nevesta. Godci so zaigrali in ženin se je z nevesto zavrtel po hiši. Najmcjancga obraza je ženin zrl v nevesto, ona pa mu je vračala ljubeče poglede. »Si že videl lepši par? je Gaber vprašal Trpina. •Čeprav ima on skoraj dvakrat toliko let kot nevesta, sta videti kot ustvarjena drug za drugega,« )e menil Trpin. Potem pa je bolj aaae nadaljeval: »Kar prav, da se je omožila. Tu bo vsaj na varnem. On je ne ho podil na njivo, kakor je to delal skopi Gaherčnik. Ko so Gaberčniki letos v Mcgrah želi, je prijezdil mimo graščak in gledal za Alenko, kakor da bi jo hotel z očmi požreti.« ► Ha, grof,- je pritrdil Hrast, ki je bil ujel zadnje besede. • Nobena ni varna pred njim! Alenka naj bo srečna, da je svo-hodnjakova. Zanjo bi graščak najbrž ne maral odkupnine. . .« Pri zadnjih besedah s«' je kmet /aničljivo nasmehnil. 'Tudi Urhove oči so počivale na nevesti, saj je tudi sam nekoč Ime ženo, nežno in dobro. Pa je prišel jastreb in mu ugrabil golobico. Ravno jr bil Urh razpletel »veje misli • Marjetici 1» spomnil vseh goveric • grofovem nečloveškem početju. k° £ v veži /a-ul silen hrup. Vrata so se s truščem odprla in v m**" so planili trije zakrinkani ljudje: za pasom so sr jim bl»^:l bodala. Prvi, bil je čokat in gibčen mladenič, je bil že pri neve*jj Z vso silo je udsril Hribarja v obrar. da se je brez zavesti z«r,l< pod mizo. Prijel je preplašeno Alenk« /a roke in jo mimo Prf roci enih gostov odvlekel Iz hiše. Selr ko je zadnji napadalec zapuščal hišo, s« se svat je /tlrl mili. Najprej je prišel k sebi Urh. Pogled mu je OD visel na viso V* sloki postavi, ki je pravkar hitela k izhodu. Mar ni to grof°v . postava in ta drža? Mar niso to njegovi gibi? Za premišljati j'" "j bilo »asa. Zarjul je ko ranjena žival in v roki se mu je zabil*"1 velik lovski no*. Skočil je za roparskim napadalcem. Tudi kovač Lenart se je zdramil. Z bodalom je zamahnil P* ... ct • M rakrinkanem neznancu, a sr mu je nož odbil od verižne Neznanec se jr obrnil In sunil kovača v trebuh s tako silo je vznak padrl ▼ naročjr kmetom, ki so sr gnrtli k izhodu- Ko je opravil s kovačem, se ie nc/.naner niluno obrni' I ndhitel za ostalima dvrma. ki sta bila žr zginila v temi 1» 0 vlrkla Alenko. Toda Urh ga je dohitel, /grabil ga jr za vrat sunil l nožem v lier. Nož je škrtnil ob kosti in ropar Je t*1* od bolečine. Z zadnjimi močmi se je Izvil gozdarju in planil " konja. • it Urh jr prrsrnr-.fi DOalttial peketanje konjskih kopit, ki litro oddaljevalo in zamrlo v smeri proti gradu. V roka" J nii"1, je hi držal žametni ovratnik, ki mu ga jr bil ropar pustil •/:• sp«» Kmetjr sr ne ode vajo v tako blago, je razmišljal, ko S« vračal v hi.šo. Na pragu so stali kim-tir. Bili so brez brsed. Topi v I*** In besu. Vsakdo jr slutil, kdo so roparji. V hiši so ta čas Mina. Smrekar In Gaber spravljali Hrib* k zavesti. 1*' rj# 0944555