eso eso PIZZERUA »CIGLER« Šoštanj Tel.: 063/882-266 eso eso DAVEK NA DOHODNINO — V Evropo stopamo najprej na najbolj občutljivem področju — davkih. Ti prinašajo precej drugačen izračun osebnih dohodkov, izplačila pa ne bodo bistveno drugačna. STRAN 3 velenje, 24. januarja 1991 številka 3, cena 15 dinarjev EKOLOŠKA BI-' LANCA - o ekologiji veliko govorimo, prav tako o njenem vplivu na naše zdravje. V občinski raziskovalni skupnosti so izdelali raziskovalno nalogo o tem. STRAN 6 JUHEJ, POČITNICE SO TU! Pa smo spet dočakali šolske zimske počitnice. Mraz je že pritisnil, zato upajmo, da bo tudi kaj snega. Počitniški program pa je pester in bogat. STRAN 9 Zdravila je treba odpeljati iz TEŠ VeMenjska vlada se je sestala takoj, ko je izvedela zaa nameravan požig poplavljenih zdravil iz celjske bolnišnice v pečeh šoštanjskih termoelektrarn inn ta požig prepovedala. Ocenili so namreč, da šošteanjske termoelektrarne niso zažigalnica posebnih odpadkov. Tod svojo odločitev so ponovno pretehtali v začetkuu tega tedna, ko so dobili dodatna gradiva iz katenrih pa ni razvidno, da omenjena zdravila ne sodijo r med takoimenovane posebne odpadke. Začudeni i so bili tudi nad različnimi podatki o tem, kdaj naiaj bi v Šoštanj pripeljali ta zdravila. Ter-moelektktrarne so napisale, da se je to zgodilo 6. novembibra, v dveh dopisih Zdravstvenega centra Celje pjpa sta navedena datuma 9. november in 14. novembiber. Iz z vsega gradiva, ki so ga dobili ni bilo razbrati nciobenih argumentov, da bi velenjska vlada svojo oovprečju za 33 odstotkov. Široka potrošnja bo megavatno uro plačevala po 193,40 dinarjev. To pomeni preračunano na kvadratni meter stanovanjske površine v bloku 5, 10, v individualnih stanovanjskih hišah pa 7,07 dinarja. Kubični meter ogrevanja sanitarne vode stane odslej 15,30, tam kjer ta strošek obračunavajo na osebo pa pomeni to 15,30 dinarjev. Industrijska potrošnja plačuje megavatno uro po 405,10 dinarje, ogrevanje vode pa po 31 dinarjev. Močno se je dvignila cena proizvodnje toplote, za 80,8 odstotkov in znaša za MWh 140,30 dinarjev. Stanarine in najemnine so višje za 25 odstotkov. Za m1 se plačuje po novem povprečno 11,90 dinarjev, za najem-nime pa 34,78 dinarjev. (mz) ORIENTACIJSKI NOVI NETO 6.924,40 9.968,60 OPOMBA: Osnova za obračun olajšave za vzdrževanje družinskega člana se obračunava od povprečnega letnega osebnega dohodka. Obračunava se po stopnji 8 odstotkov, za prvega, 10 za drugega, 12 za tretjega družinskega člana. Med letom pa se za obračun akontativnih zneskov davka upošteva za enega družinskega člana 10 za več za 15 odstotkov olajšav. Dražji vrtci in domovi za varstvo odraslih S prvim januarjem tega leta so v občini Velenje dražji vrtci in sicer se je oskrbnina podražila za deset odstotkov. Tako kot doslej plačujejo starši za male šolarje (mala šola je obvezni program za vse otroke) nekoliko manj, odšteti bodo morali (seveda tisti, ki do subvencij niso upravičeni) 1194,30 dinarjev, za ostale otroke (od enega do šestih let) pa 1294,6 dinarja. Za skrajšano oskrbo otrok pa je treba odšteti 752,8 dinarjev (za otroke od 1 —6 let) oziroma 667,5 dinarja za male šolarje. Z novim letom pa veljajo tudi višje oskrbnine v domovih za varstvo odraslih. Za pokretne znašajo 3510 dinarjev. K temu znesku pa prispeva skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja še po 2 766 dinarjev za nepokretne. (mz) 4. stran naà čas GOSPODARJENJE --— .......... 24. januarja 1991 Viške rešujejo z odpravninami V lanskem letu so na Rudniku lignita zmanjšali število delavcev za 306. Nekaterim je prenehalo delovno razmerje zaradi upokojitev drugi pa so se odločili tudi za odpravnine. Doslej je z odpravninami odšlo že več kot 100 delavcev, v tem mesecu pa naj bi jih še okoli 130. (bz) Turizem mozirske občine Na nedavni seji izvršilnega odbora zgornjesavinjske turistične zveze so poleg rednih in tekočih nalog obravnavali krajša poročila o delovanju turističnih društev v preteklem lefu, dokončno so opredelili koledar osrednjih turističnih in narodopisnih prireditev v letošnjem letu, tem bodo nudili vso podporo, izogniti pa se seveda niso mogli številnim nedorečenostim na razvojnem področju. Posebej so poudarili da so turistična društva in zveze, ki njihovo delo usklajuje, le eden od partnerjev pri nadaljnjem in nujnem pospeševanju turizma. Predvsem je turistične delavce zanimalo kaj je z usodo podjetja za turistični marketing, ki ga načrtuje občinska vlada, njegova ustanovitev pa je seveda (znova) prvi pogoj za enotno in skupno turistično ponudbo, zlasti za njeno oživitev in okrepitev. (jp) Golf klub Jelšingrad Kar se je moralo zgoditi, se je zgodilo: potem ko v Šmarju že nekaj časa zdravilišče iz Rogaške Slatine gradi igrišče za golf, so zdaj tudi ustanovili ustrezen golf klub. Imenoval se bo Golf Club Rogaška Slatina — Jelšingrad. Podobno kot se za take imenitne klube spodobi, bo tudi v tem številu članov omejeno. Največ naj bi jih bilo 350, pristopili pa naj bf tisti z malo debelejšo denarnico. Saj je treba že za pristop plačati 2700 DEM. Zdaj imajo možnost članstva tudi vsi, ki se odločijo za nakup obveznic zdravilišča — če jih kupijo v vrednosti najmanj pet tisoč DEM. Člani kluba bodo deležni precejšnjih ugodnosti v zdravilišču. Na območju Jelšingrada, pri Šmarju naj bi že sredi tega leta igrišče toliko usposobili, da bodo člani golf kluba že lahko pričeli z vadbo. Povsem pa naj bi bilo igrišče nared prihodnje leto. (K) Mešano podjetje w v Šempetru Celjski Aero je v svojem bivšem šempeterskem tozdu Kemija skupaj z dvema nemškima partnerjema ustanovil podjetje v mešani lasti. Nemška partnerja Kari Herman Ritter in Harry Mattern sta v obliki strojev in naprav vložila vsak po 700 tisočakov, Aero pa 702 tisoč din. Razmerje med tujim in domačim deležem je tako 66,6 proti 33,4. V novem podjetju ARM bodo izdelovali premaze, lepila in lake, četrtino načrtovane proizvodnje pa bodo izvozili. Kot zagotavljata tuja partnerja, bo to ekološko neoporečna proizvodnja. Bo pa tudi zelo kapitalno intenzivna, saj bo zaposlenih le pet delavcev. Proizvodnja je dobrodošla tudi za sam Aero, saj jim ne bo več treba uvažati nekaterih snovi. Z ustanovitvijo mešane firme bodo v okviru Aera tudi kot drugi na svetu proizvajali lepila za tako imenovane post-it lističe. To so lepila na vodni osnovi, ekološko neoporečna. To sodelovanje z nemškima partnerjema je za Aero pomembno tudi zaradi prilagajanja proizvodnje strogim zahtevkom zahodnega trga. (K) Družbeno podjetje Farmin Inženiring Nov je direktor Ali se agonija okrog družbenega podjetja Farmin Inženiring iz Velenja nadaljuje ali ne, bi vam v tem trenutku težko kaj zapisali. Kajti, vrata, kjer smo doslej dobili kakšno informacijo o dogajanjih, so sedaj precej priprta. Novo vodstvo kolektiva namreč meni, da bi mu v tem trenutku kakršnakoli informacija o stanju narediila prej več škode kot koristi. Pa tudi nič novega, so nam dejali na drugi strani telefona, nam ne bi povedal od že znanih dejstev. Kaj in kako bo s programi podjetja v tem letu in seveda tudi v prihodnje, še ne vedo, druge informacije sodijo med poslovne tajne, med vzroki za nedajanje slednjih pa naj bi bilo tudi to, da je direktorski stolček zamenjal lastnika šele v začetku tega meseca, in da tisti, ki o kolektivu morajo kaj vedeti, so o vsem dokaj dobro obveščeni. Mi vsemu navkljub pridaja-mo: komentar najbrž ni potreben. In kaj je vendarle novega? Nov je že zgoraj omenjeni direktor družbenega podjetja Farmin Inženiring. Pavla Platovška je zamenjala vodja enega od sektorjev Jana Kavtičnik. Na to dolžnost jo je imenoval ustrezen organ podjetja po redni poti. Iz preostalih skopih informacij, ki smo jih vendarle uspeli dobiti, pa naj zapišemo le še to, da so delavci menda prejeli osebni dohodek za dva meseca, in da bodo v kratkem dobili še plače za lanski december. (tp) Poraba elektrike pada Navajeni smo bili, da je poraba elektrike v Sloveniji naraščala iz leta v leto. Zadnje čase pa ni več tako, saj njena poraba upada. Letos naj bi jo po predvidevanjih porabili dobrih 6 odstotkov manj kot lani. Zato bodo seveda letos bistveno nižje potrebe termoelektrarn po premogu, še posebej, ker bodo vodne elektrarne letos po predvidevanjih svojo proizvodnjo nekoliko povečale. To je torej največji vzrok precejšnjega zmanjšanja proizvodnje elektrike in premoga v občini Velenje. Rudarji naj bi po dosedanjih dogovorih nakopali le 4 milijone ton, delavci šoštanjskih termoelektrarn pa poslali v omrežje le 2 milijardi 646 milijonov kilovatnih ur električne energije. (bz) ■ I C' , H ' 8 (S lllll II Višji prispevki i • za soglasja S prvim februarjem se bodo v občini Velenje povečali prispevki za priključitev na komunalne sisteme. Ti bodo po novem znašali za povprečno individualno hišo 10.860 dinarjev, za obratovalnico veliko 30 kvadratnih metrov pa 6.567 dinarjev. neboleč< prenos dosedanjih podatkov in obdelav s starih sistemov. Kot optimalna rešitev računalniškega poslovanja so se uveljavile lokalne računalniške mreže NOVELL Netware renomirane-ga ameriškega proizvajalca NOVELL. V Sloveniji so mreže tega tipa v zadnjih letih doživele pravi razcvet. Računalniška mreža nam omogoča, da skupaj povežemo dosedaj avtonomne osebne računalnike-postaje, ki imajo potem poleg svoje lokalne moči na voljo še centralni računalnik-ser-ver in preko njega dostop do vseh priključenih naprav. Podjetjem, ki že uporabljajo osebne računalnike, predstavlja povezava le-teh v sistem NOVELL precej manjši strošek kot uvedba ostalih sistemov. S tem se hkrati izognejo informacijskemu šoku<, ker lahko uporabljajo iste baze podatkov in aplikacije, kot prej pred operacijskim sistemom DOS. S povezavo osebnih računalnikov v omrežje NOVELL zgradimo popoln in zmogljiv računal- niški sistem, ki lahko prevzame vse naloge dragih in okornih velikih centralnih računalnikov. Širok spekter programov nam omogoča, da lahko na mreži NOVELL vodimo: — celotno finančno proslova-nje velikih in malih podjetij — načrtovanje, lansiranje, spremljanje in terminiranje proizvodnje — poslovanje trgovin, skladišč, zadrug, občin, šol itn. Razpoznavni znak sistemov NOVELL je rdeča barva, ki ponazarja tehnično dovršenost, zanesljivost in razširjenost računalniških produktov pod imenom NOVELL. Bistvene prednosti sistema NOVELL pred drugimi so: — uprabnik dela z istimi programi, podatki in v istem okolju kot prej. Uporablja lahko paleto DOS programske opreme, — odpade precejšen strošek vzdrževanja dragih host-ov, ker je vzdrževanje sistema NOVELL minimalno, — tudi pri izpadu serverja lahko vse postaje vnašajo podatke in izvajajo lokalne obdelave, — čas prehoda na NOVELL je kratek (cca. 2—4 mesece). Največja razdalja med osebnimi računalniki v mreži NOVELL je lahko več kot 6 km, prenos podatkov pa se vrši s hitrostjo do 1,25 milijona 8 bitnih besed na sekundo, kar je bistvena prednost pred sistemi, kot je npr. UNIX. Pri sistemu NOVELL je možno optimalno delo večjega števila jporabnikov istočasno (do ~j0), kajti vsakemu uporab- niku streže njegov lastni procesor. Pri ostalih operacijskih sistemih je to možno le z nakupom centralnih procesorjev, katerih vzdrževanje je zahtevnejše. Osnovne lastnosti računalniškega sistema NOVELL so: — vsem uporabnikom omogoča istočasno ažuriranje, vpogled in obdelave na fizično istih podatkih (Multiuser) — sistem samodejno fizično podvaja vse vnesene podatke in s tem zagotovi njihovo 100% varnost pred izgubami (Duplexing) — sistem normalno deluje tudi ob izpadu elektrike, pri daljših izpadih samodejno zaključi obdelave in se izklopi (UPS monitoring) — sistem nadzoruje samega sebe in avtomatsko odpravlja napake med delovanjem (Hot-fix in TTS opcija) — samodejni varnostni mehanizem odkriva >vdiralce< in preprečuje neželene posege v sistem (Intruder detection). Računalniške mreže NOVELL se lahko povežejo z večjimi računalniki tipa VAX ali IBM in z javnim računalniškim omrežjem J UPA K. Omejitev pri povezljivosti skoraj ni, saj se lahko npr. tisti, ki ima mrežo NOVELL, nanjo priključi in jo uporablja s katerega koli konca sveta, na voljo mora imeti le običajen osebni računalnik in tel. priključek. Ocenjujemo, da je na velenjskem območju trenutno delujočih približno 14 mrež NOVELL. V podjetju Gorenje Elektronika že dalj časa deluje mreža z več kot 30 postajami in centralnim serverjem tipa 386 z več kot 750 MB spominske kapacitete. Celotno vodenje centralnega skladišča v Gorenju GA prav tako poteka na mreži NOVELL. V podjetju ERA so se že pred dobrim letom odločili za sistem NOVELL, sedaj so v fazi njegove širitve in posodobitve. Prav tako so se za uvedbo tega sistema odločili tudi v Gorenju MGA iz Nazarja. Pobudnik uvedbe in razvoja na področju mrež NOVELL na našem območju je podjetje BREZA na Prešernovi ulici 1 v Velenju, ki je pooblaščeni zastopnik, projektant in graditelj računalniških mrež in sistemov NOVELL. BREZA se s svojim znanjem in zmogljivostmi poslovno povezuje tudi s podjetjem Gorenje Point, za katerega izvaja instalacije mrež NOVELL na njihovi računalniški opremi. S serijo člankov in poljudnih predstavitev v mesecu februarju želijo zaposleni v BREZ! v živo prikazati delovanje sistema NOVELL in odgovoriti na vprašanja bodočih uporabnikov. Že zdaj se lahko na njih obrnejo vsi, ki so pred odločitvijo, kako optimalno zgraditi ali posodobiti lasten računalniški poslovni sistem. Sestavil: Vlado Blagus, dipl. ing. INOVELL Gasilci Zgornje Savinjske doline Prvič nadomestilo za opremo Miran Bogataj je gasilce izrecno pohvalil — Na tiskovni konferenci so spregovorili o perečem področju zaščite in reševanja ljudi Svoje humano poslanstvo so kot vedno ob lanskih poplavah potrdili gasilci na vseh ogroženih področjih, seveda še najbolj v Zgornji Savinjski dolimi. Bili so prvi, ki so po vseh krajih takoj priskočili na pomoč in pomagali ljudem v najtežjih trenutkih, čeprav je bila žal narava v tem primieru veliko premočna. Tudi w vseh naslednjih dneh in tedlnih so gasilci dobesedno gairali in bili v pomoč prebiwalcem, pri vseh teh naporihi pa je seveda veliko škode utrpela njihova oprema. Kost že tolikokrat, se je tudi tok;rat izkazala solidarnost, na vso srečo prvič doslej v otbliki nadomestila poškodovame ali uničene opreme. V nazarrskem delavskem domu so rnamreč v soboto dopoldne predstavniki republiškega sekkretariata za ljudsko obramtbo, kamor sodita republiški šštab za civilno zaščito in repoubliška uprava za požarno vaamost, predstavnikom 15 gasuilskih društev mo-zirske občinne izročili za 2 milijona dinarrjev opreme. Uvodoma je vs6em gasilcem izrekel vso prriznanje poveljnik republiškega štaba za civilno zaščito Miran Bogataj, namestnik republiškega sekretarja za ljudsko obrambo Jelko Kacin je spregovoril o pomenu te pomoči in o izgrajevanju posebnega sistema zaščite in reševanja, ki bo zagotovil sredstva in opremo za primerno zaščito ljudi ob podobnih nesrečah, obenem pa v imenu republiškega izvršnega sveta zagotovil, da na pomoč po poplavah niso pozabili. To je bila prva pošiljka pomoči gasilcem mozirske občine, ki so škodo na opremi in domovih ocenili na 3,5 milijona dinarjev. Tokrat so prejeli 150 delovnih oblek, po 90 tlačnih cevi B in C, 20 mobilnih radijskih postaj, 17 kompletnih radijskih ročnih postaj in tri terenska gasilska vozila, terensko vozilo pa je mesto Maribor podelilo tudi mozirskim veterinarjem. Op) PD Šoštjtanj Občnii zbor in preedavanje Ivča IKotnika To soboto, i, 26. januarja, se ljubiteljem gora,ra, narave ter seveda članom planiminskega društva Šoštanj obeta lejlep večer. Zanj bo naj ajprej poskrbel znani velenjski alpipinist Ivč Kotnik, ki bo predvajal cl diapozitive »od slovenskih gora ovršin bo gotovo zadetek v »»črno«. Pa ne teh zapisanih beesed komentirati: saj smo bilili že pred časom. Nič zato. Ernkrat na leto pregled za graj:jske zidove ne bo odveč, saj obb vsakem ogledu na v Sloveniji, mastodont-okostje prazgodovinskega slona — še vedno priteguje pozornost strokovnjakov, domačih in tujih; zbirka, dopolnjena z ostanki tapirja in drugimi najdbami iz domačih logov je danes še toliko bolj zanimiva. Ob vsem tem naj omenimo še zbirko cerkvene baročne umetnosti. Slednja in tudi prej omenjena bosta čez pet, morda še kakšno leto več, našli svoje mesto v novi, spet edinstveni zbirki, ki bo ponazarjala preteklost Šaleške doline. Ko smo že pri slednji, naj ne bo odveč: v 33 letih delovanja velenjskega gradu so uspeli delavci muzeja zbrati mnogo ostane očesusu kaj prikritega. Bolj kot to p pa smo prepričani, da je mimnoge med vami pot v ta prelelep kulturno-zgo-dovinski objbjekt vodila pred začetkom inintenzivnih obnovitvenih del, 1, torej pred 14 leti. Velenjski g grad je eden redkih, ki mu zczob časa ni prišel do živega, in in ko mu usoda ni bila nenakloronjena. Blišč grajskega zidu, si streha, fasada ter njegova bogogata in urejena notranjost so so dokaz, da je v rokah ljudi, k, ki poskušajo ote-ti pozabi kar ar se oteti da. In to na najboljši ni možen način. Zato uvrščanje e velenjskega muzeja v sloverenski in jugoslovanski vrh g glede postavitve zbirk in tehthnične opremljenosti najbrž iž ni iz trte zvito. Ža osvežitetev spomina Duša vsegaìga seveda niso zidovi, ampak ak njegova notranjost. Pred ol osmimi leti prenovljena zbirbirka slovenskega premogovništiištva je in še bo za marsikoga n nazoren prerez razvoja gospcpodarske panoge, ki daje ljudedem v dolini kar precejšen kokos pogače. Ni-čmanj zanimimiva seveda ni tudi za druge. S. Slovensko slikarstvo 20. stoletletja 48 razstavljenih slik na er enem prostoru je vredno oglededa tako poznavalcev kot tu tudi nepoznaval-cev te zvrsti li kulturnega snovanja. Prerez ;z slovenskega slikarstva najncjnovejše dobe je vreden ogledada še zaradi stalne postavitve,/e, da ne omenjamo posebej :j drugih njenih vrednosti. N Največja zbirka afriških maskisk v Jugoslaviji, ki tudi v Evrcropi ni nepoznana, je tretji ri razlog zà obisk velenjskega muzeja. 900 mask jo krasi, si, razstavljenih je okrog 390 eksjksponatov, zbirko pa skoraj vsaisako leto dopolni še kakšen drajragocen predmet. Ostale zbirkirke na gradu so manjše, čeprairav po pomembnosti ne sodijdijo ravno na zadnje mesto- GaGalerijska zbirka slovenskega pc poetičnega realista Lojzeta PeiPerka je edinstve- eksponatov, ki na takšen ali drugačen način kažejo preteklost Šaleške doline od srednjega veka dalje, pravzaprav kar od prazgodovine. »Gre sedaj le zato, da hranjene predmete ter pridobljeno znanje »zložimo« v zbirko. Prostor na gradu zanjo obstaja, čeprav so vsi obstoječi prostori že polni. Popolnoma neizkoriščenih je namreč okrog 900 m2 podstrešja in prav tu nameravamo obelodaniti vse zbrano. Tudi zbirko delavskega gibanja in NOB, ki je na gradu pred leti že imela svoje razstavno mesto,« pripoveduje vodja velenjskega muzeja Jože Hudales. In kako občani občine Velenje izkoriščajo to kulturno dediščino? Ne dovolj. Vsaj ne toliko kot bi si želeli in hoteli delavci muzeja. Obisk namreč pada, kar ni značilnost le našega, ampak pravzaprav vseh muzejev, pa čeprav je nekaj zbirk v zadnjih letih doživelo precejšnje spremembe. Obnovljena pešpot od vile Bianke do gradu ga je sicer nekoliko približala mestu. Žal, še največkrat le do grajskih vrat. Zgodovinä velenjskega gradu se šele dobro piše Vsaka kulturna dediščina ima svojo zgodovino. In kot pravijo, se slednja za velenjski muzej šele dobro piše. Kajti grad za 20. stoletje, kakršen je danes, ni cilj tistih, ki žele iz vsega iztisniti še kaj več. Obsežnemu naložbenemu programu kljub že marsikateri uresničeni nalogi namreč še ni konca. K urejenemu grajskemu prostoru sodi park. Kdaj se bodo lotili tega, je stvar splošnega gospodarskega položaja. »Sicer pa«, poudarja sogovornik, »pomembno je, da vemo, kaj hočemo.« Hotenj je več. Upadanje števila obiskovalcev, izgubljanje vloge, ki so jih imeli muzeji še deset ali celo nekaj let nazaj, silijo k drugačnemu iskanju njegovega prostora v svetu kulture. Prodor video- ^MMl81181ÌI1I1I mi i ì > i XI l kalen m barva rji tehnike so delavci muzeja vsaj malo že poskušali ustaviti s projektom Gorenja. Žal, je priložnost spreminjanja idej v prakso padla v vodo. S tem pa seveda ne vsi ostali poskusi. Med slednje je treba uvrstiti prizadevanja za dvig kakovosti obiskovalcev in predstavitev bogastva gradu samega. Za klasičen obisk je danes potrebna ura in pol. Ze v bližnji prihodnosti naj bi tega zamenjal na pol študijski ogled razstavljenih predmetov. Na približno 150 takšnih urah oziroma 3000 obiskovalcev si je lani na takšen način že ogledalo vse, kar hrani lepega velenjski grad. Razširitev raziskovalnega dela v gibanju »Znanost mladini« navzven, kjer se vestno vključujejo delavci muzeja zlasti na zgodovinsko-etno-loškem področju je naslednja skrita nada. Tej se pridružuje še izognitev klasičnih postavitev zbirk in igra v prostoru ali z njim. S tem naj bi dosegli, da bo en sam pogled obiskovalcu povedal vse o življenju v dolini pred 100 leti — od tega, v kakšnih prostorih so prebivalci živeli, v kakšnih trgovinah kupovali .. . Po drugi strani pa bo muzejska informacija tudi zelo diferencirana. »Tistega, ki ga zbirke zanimajo površno, se bo sprehodil in ob tem vsemu navkljub ustvaril svoj vtis. Tiste, ki jih zanimajo podrobnosti, pa bodo lahko informacije o stvareh poglobili na najrazličnejše načine, tudi s pomočjo računalnikov.« Morda ne sodi povsem v ta kontekst, pa vendarle: pobuda občinski skupščini o preureditvi gostišča na gradu, ki sedaj ne more biti nikomur v ponos, v restavracijo visoke kakovosti, vzporedno s tem pa tudi spremembo namembnosti renesančnega rondela z dvema okroglima prostoroma v poročno dvorano ni kar tja v en dan. Zapis o ponosnem pričevalcu kulturne dediščine v Šaleški dolini — velenjskem muzeju smo začeli s povabilom. Naj ga tako tudi končamo, saj razlogov za obisk resnično ni malo. Vabljeni — pravijo delavci muzeja — zaradi kulturnega bogastva, ki ga skriva za svojimi obnovljenimi belimi zidovi. Se zlasti po 1. aprilu, ko se bodo vrata muzeja odprla nekoliko širše tudi v popoldanskem času; vabljeni, če želite vedeti o svojem kraju kaj več kot veste, kajti srečanje z zbranimi zanimivostmi, tudi drobnimi, bo za marsikoga izkušnja več. Navsezadnje pa vabljeni tudi zaradi posebno urejene učilnice, kjer bodo delavci muzeja pripravljali zanimive študijske dneve, predavanja. t. P. Uporabljali so tudi barvno prejo. Veliko so tkali odeje (kovtre). Grobo platno so imenovali »hodno«. Ponekod so rekli raševini »buko-vna«. V naših krajih se ta izraz ni udomačil. Med zahtevnejše tkanine so sodile brisače, ki bi naj bile bolj mehke. Zato so ponekod uporabljali kupljeno prejo (pambolo). Tudi povoje za otroke so tkali. Ko so se ljudje prilagodili okusu kupljenega blaga in so vse bolj opuščali sejanje lanu, so domači tkalci izdelovali preproge (tepihe). Največkrat so tkali lažje tkanine na širino 75 centimetrov, sukno pa je bilo 150 centimetrov širine. Kot se je spominjal Irnek, je natkal dnevno kakih 10 metrov sukna, platna pa do 18 metrov (povprečje 12 m). Blago za odeje (kovtrovna) se je tkala počasneje, saj je za vsako barvo moral menjati tkalski čolniček. Kako je sprejemal delo na domu? Najprej so se dogovorili kakšne tkanine želijo naročniki. Nato so prejo stehtali in ugotovili količino. Prejo je tkalec preizkusil z grebenom, da bi ugotovil, če je enako debela, takšna je namreč morala biti. Nato je sledilo navijanje na okvir (rem). Sledilo je navijanje na vrete-no. Greben si je izdelal sam, tako da je posebno povito vrvico (šmis) premazal z limom ali lakom, tako je bil ta trajen. Niti so morali udeti v JlOfHA ali PRJKJA greben. Priprave so tako zaključili in lahko se je začelo tkati. Marsikje so imeli na kmetiji sestavljivi stol (statve), ponekod pa le glavne sestavne dele, ostalo je tkalec prinesel s seboj. Tkalci, ki so delali v glavnem doma, so imeli marsikdaj lepo okrašene statve. Naj še omenimo težave, ki so lahko nastale s prejo. Po kmetijah so predle razne predice, ene bolj natančno, druge zopet manj. To pa je pomenilo neenako prejo, kar je zaviralo delo. Zelo slabo je bilo pri laneni preji, če niso dovolj suhega lanu predelali, zato se preja ni dala dovolj dobro očistiti. Sedaj še nekaj okoli plačila tkalca na domu (v štiri). Kot je vedel povedati Irnek, so takoj po prvi svetovni vojni plačevali, za »palico« (domača mera dolžine 132 cm) povprečno 1 dinar, verjetno je menil v povprečju dolžinske mere za razne tkanine. Pozneje so se pogodili za ceno ob dogovoru za delo na domu. Ni treba posebej poudariti, da je denarno plačilo le del celotnega, saj je bilo tu še preživljanje na kmetiji (stanovanje in dobra hrana). Da je hrana bila dobra, je Irnek posebej poudaril. Tkalec je opravil le del nalog, da bi bila tkanina dokončno pripravljena za uporabo, so morali svoj delež dodati še ČOLNIČEK ali SNÖWALNCA In c. : v : •r n; ORARLE pok«;«. 4?j e^. j^r———4 l SI. A4. Posamezni značilni deii statev: škajtna ali prikla, čolniček ali snov«!niča, erable. oven, sklepički, knobe, kolo za Sponanje (pogled od spredaj in od siT-ani). barvarji in »vauherji«. Bar-varje so imenovali kar »fer-berje«, dočim so vauherji bili tisti, ki so z vauhami mehčali sukno. Še danes so v Ljubij-skem grabnu ohranjena domača imena, ki spominjajo na te dejavnosti. Gre za imena Vauher in Ferber. Obe našteti dejavnosti sta pri opravilih potrebovali dosti vode, zato so te vrste rokodelci bili vedno ob stalnih vodotokih. Pa prisluhnimo pripovedi o ljubijski vauhariji. Hiša pri Ferberju stoji v Lepi njivi 88, to je neposredno ob potoku Ljubija. Sedanja gospodinja stara 80 let, se je k hiši priženila leta 1928, ko je tod še delovala »ferbe-rija«. Kmetje so prinašali v barvanje tako sukno kot volno. Sukno so najprej »zvauha-li« to pomeni, da so z velikimi lesenimi kladivi na vodni pogon blago mehčali in tanjšali. Pri tem so za polivanje uporabljali vročo vodo, sukno pa so občasno obračali, nato so ga splahnili in ga dali sušiti (na prostem). Sledilo je »manganje«. Manga je bila naprava iz zelo obteženih lesenih valjev med katerimi se je sukno nekako likalo, postalo je gladko. Če je bilo treba sukno barvati, so to opravili pred manganjem. Za barvanje so imeli dva velika bakrena kotla. V enem so premetavali v vreli barvni raz-stopini sukno. To je bilo zelo težko delo, saj je včasih blago merilo tudi 40 dolžinskih metrov. Za mešanje so uporabljali dolge in močne »ku-halnice«. Posebno obdelavo je zahtevala raševina. Najprej so jo namočili v mrzli raztopini zelene galice, sledilo je sušenje in nato barvanje. Tudi raševi-no so vauhali in mangali. Po spominu Helene Keber, kakor se piše Ferberjeva iz Lepe njive, je nekako do leta 1928 obrt uspevala, nato pa je jela hitro usihati in kot se spominja Helena Keber' so tega leta imela v obdelavi ie 28 bal blaga. Po prvi svetovni vojni so še zaračunavali od metra sukna 6 dinarjev, verjetno velja ta podatek za dvajseta leta. Ljubijska vauha in oprema barvarne je našla pot v zbirko Slovenskega narodnega muzeja v Ljubljani in to po zaslugi znanega narodo-pisca dr. Frana Kotnika. Za vsem tem ostaja le še spomin, ki ga želimo ohraniti sedanjim in bodočim rodovom. A. Videčnik Iz muzeja Velenje se je 24. JANUARJA LETA 1877 V Slovenskem gospodarju je bila objavljena nič kaj prijetna novica iz Šoštanja: »V Šoštanju je tamošnji kočljar, 72 letni Janez Gas-ner odšel v gozd drva pobirat in raz strme pečine padel v globok prepad, kder ga je posestnik Žurman že mrtvega našel.« LETA 1953 V Savinjskem vestniku je bilo tega dne objavljeno več novic iz naše doline, mi pa povzemamo le skrajšano novico o delovanju »Partizana« v šoštanjskem okraju: »V šoštanjskem okraju, ki obstoja v glavnem iz Šaleške in . Gornje Savinjske doline obkrožene od prijaznih gričev in planinskega sveta se po ustanovitvi partizanske organizacije, ta vseljudska organizacija ni prav razmahnila. Čeprav šteje okraj 10 občin, je vendarle v okraju postavljenih že 8 društev Partizana, od katerih pa niso vsa delavna in ne vršijo svojega pravnega poslanstva. Zaradi izboljšanja stanja v partizanski organizaciji, njeni razširitvi z ustanavljanjem novih društev in izvajanjem programa, ki se danes postavlja pred to organizacijo, je bilo nujno formirati na sedežu okraja partizanski odbor... Nekatere krajevne organizacije »Partizana« so še danes zelo aktivne, ponekod pa se stanje kljub formiranju okrajnega odbora ni nikoli izboljšalo. LETA 1959 Naslednjo novico o delovanju »Svobode« iz Pesja pa smo našli v Slovenskem poročevalcu: »Dramska sekcija »Svobode« iz Pesja je v zadnjem času dokaj delovna. Najprej seje izkazala z »Dekletom iz Trente«, nato pa še s pravljično igrico »Uboga Ančka«. Zadnjo so v Pesju igrali že dvakrat in obakrat dosegli lep uspeh. Sedaj bodo s tem delom gostovali še v Velenju in drugih krajih.« Zopet moramo pripisati: »Žal dramske sekcije Svobode iz Pesja ni več!« Svoboda pa ima v Pesju dolgo in bogato tradicijo! LETA 1968 Današnja zadnja novica pa je bila objavljena v mariborskem Večeru : »V soboto, 27. januarja, prirejajo študenti v Velenju akademski ples z brucovanjem. Prireditev bo v avli druge osnovne šole. Vstopnina je 1.000 starih dinarjev. Pokrovitelj prireditve je velenjski rudnik.« Tudi v teh dneh se velenjski študentje verjetno že mrzlično pripravljajo na njihovo »veselico«. DAMIJAN KLJAJIČ 8. stran naš čas NAŠI KRAJI IN LJUDJE 24. januarja 1991 V Šmartnem ob Paki spet krajevni urad Kar precej nejevolje je povzročilo zaprtje krajevnega urada v Šmarntem ob Paki pred nekaj leti. Težnje in zahteve krajanov po njegovem ponovnem odprtju pa so obrodile željene sadove v začetku tega leta. Tako so krajanom odprta vrata krajevnega urada v prostorih šmarške krajevne skupnosti vsak ponedeljek (od 7. do 14.30 ure) ter vsako sredo od 7. do 17. ure. Odslej jim torej ne bo več treba na pot v Velenje za vsako malenkost, kot so nemalokrat komentirali. In kaj bodo lahko uredili kar v domačem kraju? Nekatere zadeve s področja davčne uprave, tudi vlogo za pridobitev novega ali podaljšanje starega potnega lista, osebne izkaznice, v bližnji prihodnosti še druge stvari s področja matične službe, pa socialnega varstva. Prav tako jim ne bo treba v Velenje samo zaradi priložitve soglasij za pridobitev lokacijskega ali gradbenega dovoljenja. Delavka upravnih organov pa jim bo rade volje pomagala tudi pri reševanju drugih njihovih vprašanj. Prepuščeni samemu sebi tako kot doslej, ne bodo tudi šmarški delegati za zbor krajevnih skupnosti, saj bodo ti v krajevnem uradu dobili informacije, ki bodo vplivale na razpravo oziroma na njihove odločitve o posameznih zadevah. Sicer pa, poudarjajo, bodo želje in zahteve krajanov samih tiste, ki bodo narekovale delo v krajevnem uradu v Šmartnem ob Paki, seveda po možnostih. Ob tem vendarle ne smemo pozabiti na novo organiziranost upravnih organov, ki je pred vrati, nenazadnje pa tudi na pobudo o samostojni občini, s katero so krajani tega kraja že seznanili širšo javnost. Da ne bo slabe volje, če bodo krajani hoteli nekatere od naštetih zadev urediti že kar prvi ponedeljek, naj zapišemo še to: ureditev vsega potrebnega rabi svoj čas. Krajevni urad v Šmartnem ob Paki pri tem ni nobena izjema. Vsi, ki so zadolženi za dokončno izvedbo te naloge, pa si bodo prizadevali, da prehodno obdobje ne bo trajalo predolgo. (tp) Odbor za elementarne nesreče Pospešeno odpravljanje posledic poplav Odbor za elementarne nesreče je vodil aktivnosti tudi pri odpravljanju posledic novembrskih poplav. Dela pa imajo še vedno veliko. Največje posledice katastrofe so sicer odpravili, a razrešiti je treba še marsikaj. Pri svojem delu so dosledno upoštevali, kot zatrjuje predsednik Ivan Gaber, zahtevo postavljeno v zboru krajevnih skupnosti skupščine občine Velenje, da je treba vse aktivnosti usmerjati in voditi preko krajevnih skupnosti. Odbor za elementarne nesreče se redno sestaja in analizira aktivnosti. Na zadnji seji so med drugim pregledali porabo sredstev v višini 1.254.000 dinarjev, ki so jih pridobili iz naslova občinske gospodarske infrastrukture. Poleg teh so razdelili 650 tisoč dinarjev namenskih sredstev za financiranje krajevnih skupnosti, 100 tisoč dinarjev sredstva sklada za preskrbo, 6.100.000 dinarjev akontacije solidarnostnih sredstev republike ter sredstva, ki jih je zbral Rdeči križ Velenje (ta sredstva so delili po posebnih kriterijih, njihovo poročilo pa smo že objavili). Poglejmo, koliko so dobile posamezne krajevne skupnosti in koliko je bilo namenjeno za druge namene. Šmartno ob Paki 391.000 din, Gorenje 117.100, Skorno Florjan 276.300, Lokovica 102.396, Bele vode 1.709.503, Topolši-ca 210.600, Ravne 366.615, Gaberke 210.115, Cirkovce 80.000, Kavče — Podkraj 50.000, Plešivec 70.000 dinarjev. Za geološka poročila so namenili 43.669 dinarjev, za strokovna opravila Zavoda za urbanizem 84.420 dinarjev, sanacijo vodovoda Ljubija (ki pa še zdaleč ni dokončna) 3.000.000 dinarjev. Krajevni skupnosti Šoštanj 22.900 dinarjev, Center za socialno de- Društvo za pomoč duševno prizadetim Velenje S skupno pomočjo preko vsakodnevnih tegob Radi pravimo, da se humanost neke družbe kaže v skrbi za sočloveka, takšne in drugačne pomoči potrebnega. Pogled na seznam Zveze društev za pomoč duševno prizadetim Slovenije »kdo skrbi za duševno prizadete v občinah in kako« kaže, da ne sodimo v vrh, pa tudi na zadnjem mestu nismo. Zlata sredina torej, gotovo po ne prav majhni zaslugi društva za pomoč duševno prizadetim osebam Velenje. Okrog 130 njegovih članov si je v letih delovanja z raznimi akcijami prizadevalo pomagati lažje, težje in težko prizadetim osebam ter njihovim staršem pri premagovanju vsakodnevnih tegob. Lani so na primer začeli ak- cijo vključevanja vseh tovrstnih oseb v društvo. To ni bilo malo dela kot tudi ne priprava gradiva o aktualnih vprašanjih s področja invalidske problematike, ki so ga nato poslali ne samo v pogled, ampak predvsem v obdelavo vsem strankam. Z njihovo pomočjo se namreč nadejajo večjega uspeha pri reševanju posameznih zadev. Tudi podrobna analiza določil kolektivne pogodbe in njihovo zavzemanje za varovanje ter zaščito delavcev, ki negujejo ali vzdržujejo tovrstne osebe, je imela širok odmev v občinskem prostoru in slovenskem parlamentu. Pri tem so imeli v mislih predvsem to, da si naša družba ne bi smela »privoščiti« Društvo upokojencev Velenje Od 7. do 11. decembra so potekale letne konference društva upokojencev Velenje, v katerem je trenutno 2531 članov. Na teh konferencah so upokojenci spregovorili o preteklem enoletnem delu in ga ocenili za uspešnega. V Velenju so 8. novembra pripravili posvetovanje o stališčih predsedstva Zveze društev upokojencev Slovenije v zvezi z gmotnim položajem upokojencev, kjer so ob vsem drugem zahtevali tudi, da se spoštuje stara zakonodaja o usklajevanju pokojnin do sprejetja nove. Stališča (Zveze) in zahtevo so podprli tudi na letnih konferencah. Med drugim pa je v delovnem programu za naprej zapisano, da velja odslej članarina 100 dinarjev in posmrtnina 150 in bi tako izplačilo v primeru smrtnega slučaja znašalo 4 tisoč dinarjev. O vsem pa bo podrobno zapisano v biltenu. B. M. Na sliki: Utrinek z ene od prireditev v vsakoletnem tednu upokojencev uvrstitev obeh staršev prizadetih oseb med tehnološke viške. Vsaj omembe, če ne kaj več, pa je vredna pomoč društva petim družinam pri letovanju. Tistih drobnih, a zato ničmanj pomembnih akcij, je bilo v minulem letu še več: najrazličnejša predavanja, srečanja, pogovori glede varstva za tiste lažje, težje in težko prizadete otroke, ki so končali osnovno šolo bodo morda v kratkem času obrodili željene sadove. Ob vseh teh prizadevanjih je zato toliko bolj nerazumljiva brezodzivnost kolektivov naše občine na njihovo vlogo za skromno pomoč pri izvajanju društvenega programa. Konec prejšnjega tedna so člani društva občni zbor izkoristili za oceno opravljenega dela, predvsem pa za snovanje nalog v prihodnje. To navsezadnje terja več kot 100 težje in težko prizadeti oseb in dejstvo, da je število ' teh vsako leto večji. V dveh smereh naj bi društvo delovalo: po svojih močeh se bodo člani trudili za zaščito prizadetih oseb in njihovih staršev, da se bodo ti v nastalih razmerah počutili koli-kortoliko varne. Druga smer pa je bolj »zadeva« društva samega — skrb za družabno življenje članov. Namreč niso tako redki taki, ki se zapirajo v družinski krog ali četrt. Z izleti, srečanji, pogovori, bo društvo poskušalo njihovo obrnitev k sebi preseči ter jim pokazati, da na tem ljubem svetu s svojimi težavami niso sami. To so dokazali doslej že večkrat. Nazadnje z uvedbo dežurstva vsak prvi četrtek v mesecu od 17. do 19. ure v prostorih osnovne šole XIV. divizija v Velenju. (t- p.) lo pa je razdelil 64.400 dinarjev. Rdeči križ in Center za socialno delo sta razdelila že prej omenjeno individualno pomoč, razdeljenih pa je bilo tudi 3600 kg jabolk, 12.500 kg krompirja, 1200 kg pšenice, 550 kg koruze, 100 kg ječmena, 220 kg rži, 60 kg sira, 90 paketov Kolin-ska, 155 kompletov ozimnice, 18 krat tri tone premoga, nekaj pohištva in posteljnine. Krajevne skupnosti so odboru dostavile vse sezname o porabi in razdeljevanju sredstev in si jih vsakdo tudi lahko ogleda. Povedati pa je treba, da zaenkrat odbor še ni delil nobene individualne pomoči, saj za to ni dobil sredstev. Ta pomoč je bila deljena izključno preko Rdečega križa in seveda preko centra za socialno delo. Na odboru so proučili tudi vsa delegatska vprašanja, povezana z njihovim delom. Med drugim je delegate na prejšnji seji zborov skupščine zanimalo, po kakšnih kriterijih so bila razdeljena sredstva elementarnih nesreč. Odbor pojasnjuje, da so sredstva, ki so bila na voljo razdelili po krajevnih skupnostih v skladu s podano zahtevo na zboru krajevnih skupnosti. Kot prioriteto so upoštevali onemogočen prevoz do objektov in hiš. Delegati krajevne skupnosti Plešivec so tudi opozorili, da Velunjski graben sodi v njihovo krajevno skupnost in naj se sredstva za sanacijo nakažejo nji. Odbor odgovarja, da je bila v Velunjskem grabnu prizadeta predvsem lokalna cesta, ogrožali pa so tudi plazovi. Za financiranje lokalnih cest pa po njihovem mnenju ni pomembno v kateri krajevni skupnosti se te nahajajo, saj so jih popravljali oziroma sanirali po posebnem programu vzdrževanja cest — dela izvaja Cestno podjetje Celje. Delegat KS Skorno je opozoril, da je treba čim prej očistiti struge, da ne bi prišlo do ponovnih poplav. Velenjski izvršni svet je že prejel potrebne ukrepe, najel kredite za sanacijo vodotokov ter sklical sestanek z njihovimi upravljalci. Odbor za elementarne nesreče je ukrepal tudi ob opozorilu delegata Šmartna ob Paki, ki je zahteval, da je treba očistiti strugo pod železniškimi tiri. Opozorilo so poslali nadzorništvu železnic. Prejšnji teden je bil tudi sestanek, sklical ga je podpred- Luče ob Savinji sednik velenjske vlade, na katerem so se dogovorili za nadaljnje aktivnosti in med drugim že razdelili sredstva mednarodnega kredita, ki naj bi ga v kratkem dobili za odpravljanje posledic poplav v občini Velenje. Po sedanjih ocenah naj bi pridobili 19 milijonov dinarjev. Usmerili bi jih zlasti v ureditev območja vodotoka Ljubija. V ta namen bi porabili 9 milijonov, za sanacijo struge 5 in za ureditev ceste 5 milijonov dinarjev. Seveda upajo, da bodo kredit zares dobili in da bo denar tudi kmalu na voljo. Mira Zakošek Najnujnejše v dveh letih Posledice poplav vse od novembra dalje pospešeno odpravljajo tudi v kkdjevni skupnosti Luče. Pri tem jih v tem času precej ovira zima, saj so morali nekatera dela zaradi mraza prekiniti. Vseeno najnujnejša dela opravljajo naprej. Zlasti to velja za vodotoke (Lučnica in hudourniki). Smelt je že pričel z gradnjo mostu na Lučnici, drugi most bodo pričeli graditi v kratkem, sanirali so veliko gozdnih cest, ki zdaj zagotavljajo prevoz do vseh zaselkov in posameznih kmetij, pa tudi telefonske zveze so končno uspeli urediti. Ob poplavi je bilo zelo prizadetih 12 družin. Začasno so vse pod streho, sicer pa v tem obdobju predvsem zbirajo kupe prepotrebne dokumentacije in nabavljajo gradbeni material, gradnjo pa bodo pričeli ob prvih primernih vremenskih razmerah. Tudi v Lučah so problemi hujši pri sanaciji najpomembnejših infrastrukturnih objektov. Gre predvsem za ureditev skoraj uničenega Podvolovljeka in za gradnjo ceste do Ljubnega, ki cesta sploh ni več. Vsi za to pristojni jim zagotavljajo, da pospešeno izdelujejo projekte in bodo z deli pričeli pomladi. V Lučah upajo in tudi verjamejo, da je to res. Pomoč v različnih oblikah je in še prihaja v Luče. Veliko te pomoči je bilo podeljene neposredno prizadetim, zato na krajevni skupnosti odklanjajo očitke, da so (po njihovi krivdi) nekateri dobili preveč. Kakorkoli že, vso pomoč, ki prihaja preko krajevne skupnosti, so delili po skupno dogovorjenem razdelilniku in zagotavljajo, da so jo (in jo še) delijo pravično. V Lučah povsem razumejo, da vseh katastrofalnih posledic ni moč odpraviti preko noči, če jih je sploh moč odpraviti, upajo pa, da bodo najhujše posledice odpravljene vsaj v dveh letih. (jp) ■■■■■■■1 mm Že prej katastrofalno stanje na cesli med l.jubnim in Lucami se je ob nesreči še krepko poslabšalo Ljubno ob Savinji Obveznica do poletja Med najbolj prizadetimi področji ob novembrskih poplavah je bila gotovo krajevna skupnost Ljubno ob Savinji. Le na kratko — voda je odnesla pet stanovanjskih hiš in jih preko sto zalila, z vodo sta šli dve gospodarski poslopji, devet mostov in osem brvi, uničenih je bilo nekaj kilometrov vodovoda, ki so ga 4.000 metrov v celoti ali delno obnovili, končno pa bodo to opravili pomladi. Stanovanjske probleme so reševali sproti in doslej sta se vselili že dve družini, z gradnjo treh hiš nadaljujejo in bodo letos vseljive, dodatno bodo morali porušiti še eno hišo in zgraditi novo, prav tako dve gospodarski poslopji. Pomoč je prihajala v najrazličnejših oblikah in od vsepovsod, zato komisija za odpravljanje posledic v krajevni skupnosti seveda nima zbranih vseh podatkov. Glede na razpoložljive podatke so doslej razdelili 8,44 milijona dinarjev; Karitas preko 6, ostalo slovenska kmečka zveza in drugi, sama krajevna skupnost pa 300.000 dinarjev. Ta pomoč je bila razdeljena 72 družinam. V obdobju pred novim letom so največ naporov porabili za iskanje soglasij za gradnjo infrastrukturnih objektov. Že kar neverjetna papirna vojna je bila to, saj za vsak most ali drug objekt rabijo na kupe soglasij in drugih papirjev. Za most, ki povezuje zaselek Trbiž in 40 družinami so tri 15-članske komisije rabile mesec dni, da so ugotovile kako naj bi ga zgradili. Vegrad je z deli na srečo že pričel in most bo zgrajen v kratkem. Pripravljajo se tudi na gradnjo ostalih mostov, brvi in drugih nujnih objektov, saj se zelo bojijo vsakršne narasle vo^ de, ki bi ob nedokončani sanaciji uničila vse doslej zgrajeno in napravila veliko dodatne škode. - Zlasti nujna je regulacija Ljubnice in Savinje, prav ta- ko izgradnja glavnega mostu. To bo pravzaprav obvoznica, projekti so v izdelavi in izvajalci trdijo, da bo zgrajena do poletja, na Ljubnem pa upajo, da bo vsaj do jeseni. Kakorkoli že, pri reševanju stanovanjskih težav ne bo večjih problemov, veliko večje bodo težave z zagotavljanjem sredstev za izgradnjo uničenih infrastrukturnih objektov. Denarja zaenkrat ni dovolj, potreb pa ogromno. To so gradnje brvi in mostov, gradnje lokalnih cest, čiščenje povsem zasutih potokov in grabnov in še b' lahko naštevali. Kljub temu se na Ljubnem nadejajo ugodnega razpleta. (jp) 24. januarja 1991 NAŠI KRAJI IN LJUDJE naé čas ^tran 9 Nasveti za ljubitelje cvetlic Siljenje čebulnic Štirinajst dni je naokoli in znova so na vrsti nasveti za vse ljubitelje cvetlic. Tokrat vam bo naš strokovni sodelavec vntnar Stane Vanovšek spregovoril o čebulnicah. »V teh zimskih dneh, ko zunaj vlada sivo mrtvilo, si marsikdaj želimo vnesti v svoj dcom nekaj spomladanske barvitosti in cvetnega razkošja. To nam omogočajo čebiulnice, prve znanilke pomlaidi. V nekem jesenskem prispevku sem omenil lastnosst čebulnic, da lahko cvetijo) tudi pozimi, če jim sevedat omogočimo prave rastne pogoje. Če smo če- bulnice (tulipane, narcise, krokuse, hijacinte, iris ...) posadili v mesecu oktobru ali novembru v primerno posodo in jih pustili zunaj, da so prešle fazo ohladitve, je sedaj že pravi čas, da jih vnesemo v topel prostor in pričnemo s takoimenova-nim siljenjem. Pravočasno posajene čebulnice so se do zime že vko-reninile in odgnale prve vršičke, v času nizkih temperatur pa so doživele cvetno indukcijo. Nizke temperature namreč pospešujejo nastavek cvetnih popkov. Posode z rastlinami nato prenesemo v zaprt ogrevan prostor. Tu ponudimo rastlini takšne pogoje kot jih ima v naravi v aprilu. Temperatura torej naj ne bo višja od 10 stopinj Celzija. Tako bomo dosegli, da bo rastlina zrasla čvrsta in se ne bo pretegnila. V času njenega razvoja jo normalno zalivamo. Ko rastlina doseže končno rast, se pri-čno kazati tudi cvetni popki. Takrat lahko temperaturo nekoliko povišamo (15—18 stopinj) in pričnemo z izdatnejšim zalivanjem. Zelo hvaležne nam bodo tudi za dognojevanje s tekočimi gnojili enkrat na teden. To nam bodo vrnile z bogatejšim cvetjem. Cvetove režemo ali trgamo šele takrat, ko so že v polnem cvetenju (narcise) ali ko pokažejo prvo barvo (tulipani, irisi). Po končanem cvetenju ali odbiranju cvetja rastlino še zalivamo, da si čebulica opomore za novo cvetenje v prihodnjem letu. Seveda takšne čebulice, ki smo jih enkrat že silili, ne bomo ponovno silili že v prihodnjem letu. No, ko rastlina doseže tehnološko zrelost (maj, junij), jo prenehamo zalivati in jo zasušimo, nato očistimo zemljo in spravimo do jeseni za ponovno saditev. Če vam v letošnjem letu še ni uspelo pričarati pomladi v svoj dom sredi zime, pa vas prav kmalu vabim v našo vrtnarijo in Ve-kosove cvetličarne, kjer se ta pomlad že bohoti.« Stane Vanovšek Še enlkrat Ob objjavljenem prispevku z gornjimii naslovom so v velenjskem zdravstvenem centru meniläi, daje bilo v informaciji pnremalo poudarjeno njihovo nmnenje. Dr. Ivvan Zupane, vodja Zdravstvaa k objavljeni informaciji še ; zlasti dodaja, da se zaveda, dda morajo biti razlogi vsakršnne prestavitve delavca z eneg^a na drugo delovno Zakaj dr. Kunej ne dela več v Velenju? mesto dobro utemeljeni, lahko so organizacijske narave, ali pa so posledica osebnih okoliščin. Ob omenjeni prestavitvi dr. Kuneja so bili prisotni vsi ti razlogi. »Do neke mere razumem užaljenost dr. Kur.eja,« pravi dr. Zupane, »vendar pa pričakujem tudi njegovo razumevanje. Kot dolgoletni vodja predšolskega dispanzerja v Vele- nju sam najbolje ve, da v njem ni dodatnega delovnega mesta. S tem, ko se je po mnenju invalidske komisije in seveda tudi na lastno željo želel razbremeniti vodstvenih dolžnosti, smo morali poiskati novega vodjo. Za to se nam je zdela primerna dr. Nada Jonko, ki je doslej delala v Šoštanju. Tudi zanjo pomeni premestitev večji delovni napor in le stežka smo jo pregovorili. Drugačne rešitve resnično nismo imeli in ukrepali smo kot smo najbolje vedeli in znali.« Nikakor se ne mislimo postavljati v vlogo razsodnika. Škoda pa vsekakor je, da se ljudje tako zelo pogosto ne znamo ali pa ne zmoremo pogovoriti, medsebojne probleme uskladiti. Koliko manj bi nas bolela glava. (mz) ) mmm DATUTUM URA DEJAVNOST KRAJ IZVAJALEC ZA OTROKE PLAČILO 26. 1. 28. 1. 1. 2. 28. 1. 1. 2. 28. 1. 1. 2. 28. 1. 1. 2. 28. 1. I. 2. 28. I. I. 2. 28. I. I. 2. 28. 1.-1. 2. 28. 1,-31. I. 28. 1,-1. 2. 10. in 16. 9.-16. 8.30.-12.30 LUTKOVNA IGRICA »RADOVEDNI SLONČEK« KULTURNI DOM VELENJE LUTKOVNO PREDŠOLSKE, GLEDA- ŠOLSKE L IŠČE LJUBLJANA ALPSKA ŠOLA SMUČANJA SMUČIŠČE ZAVODNJE ŠPORTNA ZVEZA 1.-8. r. VELENJE (v ceni: prevoz, vaditelj, ska ' ODHOD: RDEČA smučarska karta, enolončnica, DVORANA 9.-12. in 15.—17. 10.-11.30 12.-13.30 9,-10.30 9.30-11.30 9,-10.30 15.30-17. 16.-19. kruh, čaj) ŠOLA SMUČARSKEGA TEKA (oprema zagotovljena — prevoz, vaditelj, čaj) TEK NA ROLKAH (če ne bo snega) PLAVANJE - SAMO ZA PLAVALCE ŠOLA ROKOMETA ŠOLA ODBOJKE ŠOLA ODBOJKE / Prijave do 15. I. v tajništvo OŠ Š. ATLETSKA ŠOLA VIDEO TEČAJ 10.—12. in 15.-17. RISANKE ŠENTILJ ODHOD: RDEČA DVORANA PRED OŠ GUSTAV ŠILIH BAZEN - VELENJE RDEČA DVORANA VELENJE C S Š - RDEČA TELOVADNICA TELOVADNICA OŠ ŠALEK C S Š - RDEČA TELOVAD. STISKARNA - KD VELENJE KNJIŽNICA VELENJE TEKAŠKA SEKCIJA4.-8. r. S K VELENJE TEKAŠKA SEKCIJA4.-8. r. ŠPORTNA ZVEZA V. ŠPORTNA ZVEZA PLAVALCE VELENJE ŽRK, ŠRK 4.-8. r. VELENJE OK KAJUH 5.-8. r. TOPOLŠICA ŠŠD KAJUH ŠŠD OŠ ŠALEK 30,00 din 850,00 din 200,00 din ATLETSKI KLUB 4.-8. r. 4. in 5. r. 1.-8. r. 28. 1. 8.00 KRAJŠI PLANINSKI POHOD 28. I. 9.30 TURNIR V NAMIZNEM TENISU 28. 1. . 10.00 AMERIŠKI FILM: »GREML1NI« - II. DEL 29. 1. . 9.00 AMERIŠKI FILM: »CREMLINI« II. DEL 29. 1. 10.00 AMERIŠKI FILM: »LAMBADA« 29. 1. 16.00 PIONIRSKA OLIMPIADA 30. 1. 10.00 ANG. KOM.: »PLES V TEMI« 30. 1. 10.00 IGRICA: »ZAJČKOVA HIŠICA« 30. 1. 10.00 ŠAHOVSKI TURNIR 30. 1. 16.00 ANGL. KOM.: »PLES V TEMI« 30. 1. 17.00 URA PRAVLJIC 31. 1. 9.00 IGRICA: »DARILO SE PREDSTAVI« 31. 1. 10.00 AM. KOM.: »BÉETLEJUICE» 31. 1. 10.00 LIKOVNA DELAVNICA 31. 1. 12.00 IGRICA: »DARILO SE PREDSTAVI» 1. 2. 11.00 RAJALNE IGRE IN OTROŠKI PLESI 1.2. 14.00 IGRE NA SNEGU 2. 2. 9.00 SREČANJE Z LOVCEM IN OZPM VELENJE KINO KLUB GORENJE KC »I. NAPOTNIK«PREDŠOLSKE, V ŠOLSKE MO P D VELENJE ŠOLSKE ODHOD: RDEČA DVORANA TVD PARTIZAN ŠKALE N. KLUB »TEMPO« 1.-8. r. REDNI KINO KINO VELENJE KD ŠMARTNO OB PAKI KINO VELENJE REDNI KINO KINO VELENJE OŠ VELJKO VLAHOVČ OZPM VELENJE REDNI KINO PREDŠOLSKE, ŠOLSKE PREDŠOLSKE, ŠOLSKE PREDŠ., ŠOLSKE _ PREDŠOLSKE, DPM E. KARDELJA ŠOLSKE KINO VELENJE PREDŠ., ŠOL- VVZ ŠMARTNO OB PAKI ŠAHOVSKI KLUB KD ŠOŠTANJ KNJIŽNICA VELENJE KD ŠOŠTANJ DPM IN VVZ ŠMARTNO OB PAKI ŠAL. ŠAHOVSKO DR. KINO VELENJE SKE PREDŠOLSKE, ŠOLSKE i.-4. ŠOLSKE PREDŠ., ŠOLSKE KC »I. NAPOTNIK«PREDŠOLSKE. V. ŠOLSKE KC »I. NAPOTNIK« PREDŠOLSKE V. ŠOLSKE KUD »S. SEVER« ŠKALE KINO VELENJE PREDŠ., ŠOLSKE R. KLANČINIK-OŠ PREDŠ., ŠOL- __________MPT SKE KD ŠMARTNO OB PAKI KC »I. NAPOTNIK« PREDŠOLSKE KUD »S. SEVER« ŠOLSKE ŠKALE KD VELENJE - MALA ZKO VELENJE PREDŠOLSKE, DVORANA VVZ VELENJE ŠOLSKE 1.-4. REDNI KINO OŠ MIHA PINTAR TOLEDO OGLED OBORE IGRIŠČE PRI VVZ ŠMARTNO OB PAKI OŠ BRATOV MRAVLJAKOV DPM IN VVZ ŠMARTNO OB PAKI LOVSKA DRUŽINA ŠOLSKE VELENJE PREDŠOLSKE, ŠOLSKE 1.-4. r. 10,00 din DNEVNO / / 50,00 din / 300,00 din / / / 20,00 din 20,00 din 20,00 din / 20,00 din / / 20,00 din • / 30,00 din 20,00 din / 30.00 din / / / Opto- - - M me- ter Spanje pravičnega Še kakšno dobro leto nazaj vrlim šmarškim kulturnikom niti zima ni prišla »do živega«. Pridno so ustvarjali in vsaj z eno premiero novega dela razveselili domače občinstvo. Kaj pa sedaj? Očitno so se od lanske pomladi odločili za spanje pravičnega, razen redkih izjem. Ne dajo se motiti, raje pozovejo v goste tuje kulturne ustvarjalce. Je že tako, da si medved privošči zimsko spanje od pozne jeseni do pomladi, šmarški kulturniki pa kar od pomladi do pomladi, če ne še dlje. Capljamo za Evropo Na vseh koncih in krajih smo zadaj. V Avstriji so na primer vse trgovine že pustno »razpoložene« pri nas pa še kar novoletno. Čigave so devize? Dandanašnji pa so res neumni tisti, ki kaj verjamejo. Bankirjem, na primer, in jim zaupajo svoje devizne prihranke. »Tudi tri ure je treba čakati v vrsti« nam je povedala delavka pri deviznem bančnem okencu, »pa še ni nujno, da jih boste dobili. Naročiti devize? Ne to pa ne, to ni mogoče. Dobi jih tisti, ki prej pride.« Takšna je torej politika banke. Človek se lahko vpraša le, če je denar, ki ga ima r.a svojem računu ali devizni knjižici še sploh njegov. Kaj je to — zavarovanje Ko so gasilci mozirske občine ocenjevali škodo in posledice lanskih poplav, so bili dokaj kritični do zavarovalnice. Menijo namreč, da zavarovalnica pri različnih naravnih nesrečah ne sodeluje. Pravzaprav — sodeluje po nesreči, ko oškodovancem izplača (kolikor izplača) odškodnino, pri preprečevanju nesreč pa resnično ne sodeluje, kvečjemu otežuje pripravljenost na reševanje in zaščito ljudi in premoženja. Za gasilce to gotovo velja. Podatek — gasilci mozirske občine bodo od letošnjih 540.000 dinarjev samo za zavarovanje opreme in ljudi plačali preko 300.000. Kolikor bo pač ostalo, bo namenjeno redni dejavnosti. (Grožnja: starejših vozil recimo ne bodo več zavarovali, z njimi pa se bodo vozili pri svoji dejavnosti po stranskih cestah in hribih). Bo to res rešitev, ali je morda le še kakšna druga?! Most in pol Na Ljubnem ob Savinji je voda odnesla vse mostove in brvi. Pri tem je najhuje, da je odnesla tudi savinjskega lepotca pred Ljubnim, ki je usodnega pomena za Ljubno in vso Zgornjo Savinjsko dolino. Edina zveza pravzaprav, kar dobiva še večjo težo pri odpravljanju posledic nesreče. Pa se je nekako zapletlo, zaenkrat seveda. Zdaj so se odločili, da bodo zgradili obvoznico, ki bo tekla ob Savinji do Vrbja (prireditveni prostor za flo-sarski bal itd.) in naprej na stebrih do zgornjega dela trga in naprej proti Lučam. Zapletlo se je zato, ker prebivalci iz bližine nekdanjega mostu in z nasprotnega brega temu nasprotujejo, ker bodo imeli sedaj daljšo pot — prvi do njiv na drugi strani, drugi pa do središča trga. Zato so se odločili, da bodo zgradili še večjo brv, ki bo ta »problem« rešila. Obeta se torej most in pol, na Ljubnem pa naj nehajo s pričkanjem, da ne bodo ostali brez obojega. Miklavž in Božiček Delavci nazarskega gozdnega gospodarstva imajo skorajda že srečo. Ko namreč vse skupaj (tudi gozdovi) počasi umira, so pred novim letom vendarle dobili dve darili. Prvega jim je iz republiškega parlamenta prinesel Miklavž in je pomenil ukinitev nesmiselnega zakona o moratoriju na sečnjo v družbenih gozdovih, drugega pa Božiček, ki jim je prinesel »priporočilo« republiške vlade, ki ni praktično nič drugega kot moratorij, vendar brez zakonske podlage. Le kaj si misli (preminuli) dedek Mraz? Ježica : Elektra 84:72 (38:26) Tudi sodnika sta pomagala ELEKTRA: Mrzel 6, Pašič 4, Dumbuya 6, Lipnik 2, Pipan 46, Plešej 8. V 13. kolu so igralci Elektre gostovali na Ježici pri tretje-uvrščeni ekipi. Tekmo so pričeli zelo zmedeno in gostitelji so povedli že 23:7. Nato so se le zbrali in rezultat znižali na 25:23, zatem pa sta na sceno stopila sodnika in domačini so do polčasa zvišali razliko na 12 točk. V nadaljevanju so igralci Elektre zaigrali odlično in v 9. minuti rezultat izenačili na 51:51. Da presenečenja ni bilo sta svoje prispevala tudi sodnika, saj sta domačinom kljub posamični obrambi v drugem polčasu dosodila le 7 osebnih napak, Elektri pa kar 20. Na vsej tekmi-sta domačinom dosodila 17, gostom pa kar 40 osebnih napak. Pohvaliti velja Pipana za učinkovito igro in Pašiča za dobro igro v obrambi. V soboto bo Elektra igrala doma z ekipo Mavrica Ilirija, ki za Šoštanjčani zaostaja le za točko. Tekma se bo pričela ob 18.30. Smučarski skoki Tekma v Mislinji V nedeljo je bilo v Planici na 70 metrski skakalnici republiško prvenstvo za mlajše mladince. Rednjak je bil sedmi, Lukič pa dvanajsti. Prav tako v nedeljo je velenjski klub priredil tekmo za pokal Cockte za mlajše pionirje B. Zaradi pomanjkanja snega v Velenju je bila tekma na 30 metrski skakalnici v Mislinji. Zmagal je Jerele pred Miklavžino, 4. je bil Ograjenšek, 11. Za-pušek, 18. Zorko in Vrabič 19. F. Z. Alpsko smučanje Vrsta tekmovanj E A OBVESTILO VINOGRADNIKOM ERA — VINO Šmartno obvešča vse zintere-sirane vinogradnike, da lahko naročijo cepljenke vinske trte. Pisna naročila lahko pošljete po pošti ali oddate v kleti VINO Šmartno vsak dan med 6. in 14. uro Lekše Matjažu do 15. februarja 1991. Morebitne podrobnejše informacije dobite vsak dan med 6. in 8. uro po telefonu št. 884-015 ali 884-005 prav tako pri Lekše Matjažu v VINU Šmartno ob Paki. VINO ŠMARTNO I «ÙMNlAl I ^ MŽfimiM t— BMMUI I^JvEllNIf I ì fai Pojasnilo : TREND Računalniški inženiring Velenje nima nikakršne povezave s firmo TREND GROSUPLJE ! HBW UCTt PACKARD HPAuthorized Dealer LASERSKI TISKALNIKI 1. HP LaserJet III 45.990,00 2. HP LaserJet IIP 25-990,00 3. HP LaserJet IIID 65.990,00 SCANNER 3. HP ScanJet plus 42.990,00 BARVNI INKJET TISKALNIKI 4. HP PaintJet-A4 27.990,00 5. HP PaintJet XL - A3 49-990,00 Č/B INKJET TISKALNIK 300 dpi 6. HP DeskJet 500 14.500,00 DODATKI ZA LAS. TISKALNIKE 7. HP PostScript 8.1MB board (IIP/III) 9. 2MB board (IIP/III) 10. Toner za HPLJIII 11. Toner za HPLJ IIP 13-460,00 4.700,00 6.500,00 2.490,00 1990,00 There is a better way - HP | Jutri (petek) v Rdeči dvorani v Velenju I ■ RAZGLASITEV NAJBOLJŠIH ŠPORTNIKOV I in ŠPORTNI PLES J Pričetek ob 20. uri ' VABI ŠPORTNA ZVEZA VELENJE 1 I I I I I I I I .J m L Strelski šport Mrož tret ji v državi Pokalnega prvenstva Jugoslavije v Zenici se je udeležila tudi ekipa Mroža, ki je za Beogradom in Zagrebom osvojila odlično tretje mesto s 1685 krogi. Nastopili so: Štuhec 565, Detlbah 564, Tkalec 556. V 8. kolu republiške strelske lige — vzhod je v Velenju gostovala ekipa Elektre iz Maribora. Po dveh zaporednih porazih so strelci Mroža tokrat zmagali s 1440:1411. Nastopili so: Sterman 362, Perhač 352, Rek 351 in Žučko kar 375. Po 8. kolu je ekipa Mroža z 9 točkami na 4. mestu. Namizni tenis Slatinšek odličen Na 1. selekcijskem prvenstvu za mladince v Ptuju je Juretu Sla-tinšku, sicer je še pionir, uspel veliki met, saj je v 2. skupini presenetil vse in brez poraza zmagal. Po zadnjih uspehih si vodstvo kluba prizadeva rešiti problem denarnih sredstev, da bi se mladi igralci lahko udeleževali turnirjev. Ob tem je potrebno omeniti, da se bo 5 pionirjev udeležilo odprtega prvenstva Zagreba, ki velja za enega največjih takšnih tekmovanj v Evropi, bo pa od 25. do 27. januarja. A.V. Plavanje Velenjski plavalni klub je organiziral 2. kolo predtekmovanja prvenstva Slovenije za mlajše pionirje. Nastopilo je 80 tekmovalcev Fu-žinarja, Branika in domačega kluba. Rezultati velenjskih plavalcev: ml. pionirji — 50 m prsno: 2. Majhen, 5. Primožič, 6. Vaici; 100 m hrbtno: 4. Vaici, 7. Petras; 100 m mešano: 3. Vaici, 5. Majhen, 9. Primožič; 4 x 50 m kravi: 1. Velenje, 2. Branik, 3. Fužinar; mlajše pionirke — 50 m kravi: 6. Vaici, 9. Jandrok, 10. Podpečan; 100 m hrbtno: 3. Kropušek, 5. Vaici, 9. Begič; 100 m mešano: 3. Vaici, 4. Kropušek, 5. Begič; 4 x 50 m kravi: I. Branik, 2. Velenje; pionirji — 100 m kravi: 2. Stopar, 3. Fricelj, 4. Tajnikar; 200 m hrbtno: 5. Fricelj; 200 m mešano: 4. Stopar, 7. Tajnikar, 8. Doblšek; 4 x 100 m: I. Velenje, 2. Branik; pionirke: 400 m kravi: 4. Podpečan; 200 m hrbtno: 2. Bukovec; 200 m mešano: I. Bukovec, 2. Podpečan; štafeta 4 x 100: I. Branik, 2. Velenje. Marko Primožič V soboto in nedeljo so se pričela tekmovanja v alpskem smučanju vzhodne regije za pionirje in cicibane. Nastopa 15 klubov, velenjski tekmovalci pa dosegajo odlične uspehe. Rogla — slalom: st. pionirji: 1. De Costa; ml. pionirji: 9. Hudoklin, 13. Šmigovc; Črna — veleslalom: st. pionirji: 2. De Costa, 9. Juvan; ml. pionirji: 5. Bole, 9. Blatnik, 11. Rošer, 14. Pilih; ml. pionirke: 12. Fortin; Ateh — cicibani: 2. Vajdič, 8. Crešnik, 13. Solar; cicibanke: 16. Strnišnik. Naslednja tekmovanja v superveleslalomu, veleslalomu in slalomu bo od jutri, petka, do nedelje na Golteh izvedel velenjski smučarski klub. DZRJ »Siga« Velenje Uspešna sezona Z obiskom Steske jame se je končala prva — izjemno uspešna sezona našega društva. Štirideset akcij, preko šestdeset raziskovalnih dni in 30 novih jam je le najhitrejši dokaz naše uspešnosti. Naš največji letošnji dosežek je vsekakor raziskovanje v breznu pod Moličko pečjo, kjer smo dosegli globino 447 metrov kar nas uvršča med 10 najglobjih slovenskih jam in v sam vrh letošnjih jamarskih dosežkov v Sloveniji. Ob tem pa je potrebno povdariti, da ta globina še ni dokončna. Od ostalih jam bom omenil le še eno, ker bi bil drugače spisek predolg. Na pobočju Belega vrha smo našli izredno zanimivo ledeno jamo s tremi vertikalnimi vhodi, ter lepim suhim delom. In spada med najlepše v tem delu Kamniških Alp. Letos smo največ raziskovali na Dleskovški planoti, ki ■ mp mm ■*>■ ».a, ™ KfW 'J5»'- " fi. nas vedno znova preseneča s svojo prevotljenostjo. Velika zahvala za raziskovanje na tem področju pa gre tudi gostoljubni koči na Korošici in njenemu oskrbniku Tomu Novaku, ki nam je nudil res izredne pogoje za nemoteno delo. Še več, jamarstvo ga je tako pritegnilo, da je postal naš član in pravi propagander jamarstva med planinci, ki so obiskovali njegovo kočo. Med letom smo obiskali tudi nekaj velikih znanih jam, ter imeli dve delovni akciji, na katerih smo si zaslužili nekaj prepotrebnega denarja. Med letom smo se tudi kadrovsko precej okrepili, predvsem z alpinisti šentjurskega in celjskega alpinističnega odseka. Razveseljivo je tudi veliko vključevanje žensk in mlajših članov v raziskovalno dejavnost društva. Tu je potrebno omeniti predvsem dva, trinajstletnega Žigo Bedrača in desetletnega Damjana Vren-čurja, ki sta letos s svojim delom resno opozorila nase. In v naslednjem letu? Vsekakor bo nujno potrebno vsaj obdržati letošnji trend raziskovanja. Doseči spet kakšen velik uspeh, ter pridobiti kakšnega novega sponzorja. V planu imamo tudi ureditev jamarske koče in morda organizirati krajšo odpravo v tuje jame. Zelja je veliko in težko jih bo uresničiti. Vendar nam volje in elana ne manjka, v rokavu pa imamo še tudi kakšnega aduta, ki ga bomo privlekli na dan, ko bo za to čas. In nenazadnje si želimo nadaljnega sodelovanja s klubi, s katerimi smo že sodelovali, ter navezali stike še z ostalimi. Čakj nas težko toda upam uspešno leto 1991. Matjaž Kovač, KERSNIKOVA II VELENJE Zasebna trgovina »PRIMA« Partizanska 65 Velenje (Pesje) Tel.: 063/857-319 UGODNA PONUDBA: — pliša iz uvoza — blaga za kostime — bombaž že od 30 din dalje Pri večjih nakupih možnost plačila na dva obroka! Se priporoča PRIMA! Republiški zavod za zaposlovanje — območna enota Velenje Na razpolago so naslednja delovna mesta TREND, RačunalniSkiinženiring.d.o.o. Efenkova 61, Velenje • tet.:( 063 ) 851 610, fax.: ( 063 ) 856 794 DELOVNA ORGANIZACIJA POKLIC IZ ŠIFRANTA PROSTA DELA IN NALOGE DEL. IZK. NČ DČ ROK P. OD ŠT. DEL. Občina Dravograd Tekstilna industrija Otiški vrh ing. kon. tehnolog, ali NČ tekstilno konf. tehnik vodenje proizvodnje konf. oblačil 5 08 12.000 1 Občina Mozirje NČ Gorenje GLIN ekonomist sam. referent 3 08 6.000 1 Merx RTC Golte strojni tehnik tehnični vodja 5 NČ 15 11.000 1 Občina Velenje GORENJE ELEKTRONIKA samostojni referent prodaje d. o. o. ekonomist ali dipl. (aktivno znanje enega tujega jezi- NČ ekonomist ka) 2 08 9.500 1 24. januaria 1991 MNENJA, ODMEVI naš čas stran 11 Kako smo si različni Medtem, ko se Demos sestaja za zaprtimi vrati in javnost, katero sam razumem kot ljudstvo, ki je ta isti Demos volilo, pušča pred vrati — v negotovosti, se stranka demokratične prenove (SDP) Velenje odpira. Naši poslanci si želijo ravno obratno. Odkrito in z vso zavzetostjo hočejo in želijo skupaj z vsemi zainteresiranimi sodelovati in oblikovati življjenje, ki je in bo dostojno človeku. Zato se lahko srečamo vsiak četrtek ob 19. uri v prostorih kduba SDP (stavba sodišča — 4. nadstropje). Še posebej vas bormo veseli dva delovna dneva precd vsakim zasedanjem skupščine. V imenuj kluba poslancev in predsedstv.a SDP vas TOVAR1-SKO vabirm in pozdravljam! STRANKAH DEMOKRATIČNE (PRENOVE VELENJE Jože ČAS Prepowed kurjemja zdraviil v kurišččih TEŠ Občinski;im organom, predvsem pa ODdseku za varstvo oko-ja izrekamno priznanje za odgovorno deltevilke in črke, kviz. 18.45 Krleža — šolšolanje na Madžarskem. 19.15 Risankaika. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Spektekter, politični magazin. 21.05 Kvizkoteoteka. 22.20 Tv dnevnik. 22.40 Poročiličila v angleščini. 22.45 Glasbena scertena. 23.45 Poročila. SATELLITSKA TV SAT I I 10.15 Veter, lu lutke. 10.40 Joe Dancer III. kriminalka. b 12.20 Kolo sreče. 13.00 TV-borza. 14.0t.00 Sosedje, Ladja ljubezni. 15.15 Ghoihostbusters 15.40 Teles-hop. 15.55 KaKadeče pištole. 16.45 Make up in pištoktole. 17.40 Poročila. 17.50 Prava čarovnijaiija, pilotska zgodba k novi ameriški seiseriii, 1989. 18.15 Priložnost, igra. 18.^8.45 Poročila. 19.15 Kolo sreče. 20.00 Fd Fort Boyard, pustolovska igra. 21.00 Ci Čudoviti mož e v letečih strojih, analešleški film, 1964. 23.15 Poročila. 23.30 h) Harry Crown, ameriška kriminalka, 1971974. TELE 5 5 Video strani Star papir 1990, posnetek otroške prireditve Simenon, tv nanizanka, 1/13 Video strani Video strani Žarišče, ponovitev Sova, ponovitev Tv dnevnik 1 Tednik, ponovitev A. S. Puškin: Pravljica o carju Saltanu, lutkovna igrica, 4/6 Cirkuške živali, švicarska nanizanka, 6/7 Risanka Tv dnevnik 2 Zrcalo tedna Midasov dotik, angleška dokumentarna serija, 3/6 Zakon v Los Angelesu, ameriška nanizanka, 37/41 Tv dnevnik 3 Sova: Družinske vezi, ameriška nanizanka, 21/22, Maurice, angleški film Video strani TV SLOVENIJA 2 12.00 Satelitski programi, poskusni prenosi. 12.20 Saalbach: SP v alpskem smučanju, smuk (ž), prenos. 15.45 EP v umetnostnem drsanju, ženske, prosto, posnetek iz Sofije 16.30 SP v alpskem smučanju, smuk (ž), posnetek iz Saalbacha. 17.30 Regionalni programi TV Slovenija — Studio Maribor: Tele M. 19.00 Vi- deomeh, ponovitev. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Žarišče 20.30 Oči kritike. 21.10 Koncert izraelskega komornega orkestra, 1. del. 22.00 EP v umetnostnem drsanju, moški, prosto, posnetek iz Sofije, 22.35 Satelitski programi, poskusni prenosi.-23.10 Yutel. 0.00 Satelitski programi, poskusni prenosi. HTV 1 9.15 Poročila. 9.20 Tv koledar. 9.30 Povejte kaj naj delam, spored za otroke. 10.00 Zimski šolski spored (do 11.55) 12.00 Poročila. 12.10 Video strani. 12.20 Satelitski spored: Super Channel. 14.25 Potovanje po ameriškem zahodu. 16.10 Video strani. 16.25 Poročila. 16.30 Tv koledar. 16.40 Povejte kaj naj delam, spored za otroke. 17.10 Hrvatska danes. 18.25 Številke in črke. 18.45 Polna hiša, hu-moristična nanizanka. 19.15 Snježko Bijelič, risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Unconquered, ameriški film. 22.05 Goranovci v katedrali Notre Dame, zabavno-glasbena oddaja. 22.35 Tv dnevnik. 22.55 Poročila v angleščini. 23.00 Ekran brez okvira. 0.30 Poročila. SATELITSKA TV SAT 1 6.00 Dobro jutro s Sat 1. 8.25 Sosedje, Ladja ljubezni. 9.55 Teleshop. 10.15 Ghostbusters. 10.40 Kadeče pi- 9.55 Teleshop. RTL PL'LUS 6.00 Halo, Ev Evropa. 9.15 Australian Open. 11.00 TM TV-butik. 11.30 Tvegano! 12.35 Oddeleklek M. 13.00 3oaat in lep. 13.20 Santa Ba Barbara. 14.05 Springfiel-dova zgodba, a. 14.50 Australian Open. 15.35 Poročilačila. 15.50 Buck James. 16.40 Tve9an0.n0! 17.45 Salvatore. 18.00 Moški za sest rst milijonov dolarjev. 18.45 Poročila. 19.20.20 21 Jump Street. 20.15 Princesa kvckvoterneka (nogometa), ameriška komomedija. 22.00 Australian Open. 2.3C.30 Poročila. 22.45 Countrvman, ui, ujet v džungli, jamajški film, 1982. 0.30.30 Mrtvi angeli ne lažejo, ameriška krimiriminalka, 1988. 2.00 Australian Open. 3n. 6.00 Poslovni rvni raport. 6.30 To so bili dnevi. 7.00 Za 1 Za otroke 8.30 Eurobics. 9.00 Snukerji, frji, SP. 12.00 Tenis. 14.00 Smučanje. 15.(15.00 SP, snukerji. 19.00 Moto šport 19. 19.30 Novice. 20.00 Snukerji, SP 23.023.00 Novice 0.00 EP v umetnostnem dm drsanju, Sofija. 1.30 Novice. SUPER R CHANNEL 7.00 Daybreak.iak. 8.30 Financiala Times. 9.00 Novice. 9.. 9.10 Mix. 13.00 Japonski poslovni danesies 13.30 Mix. 16.00 Hotline. 17.00 On t hi the Air. 18.30 Blue Night. 19.30 Novice. !e. 20.00 Diabolično, francoski film, 1951955. 22.00 Hollywoodske zvezde. 22.15.15 Tulsa, ameriški film, 1949. 0.10 OplOplove novice. 0.30 Blue Night. ■ jlhl.HJ.M PRO 7 7 12.05 Mučna na negotovost, ameriška drama. 13.40 SO Shiloh ranč. 14.45 Ras-cal. 15.10 Pra?rašiček Dick. 15.45 Flip- Rer 16.10 WaWaltonovi. 17.00 Doogie owser. 17.25.25 Na zdravje. 18.00 Pe-trocelli. 18.20 ,20 Colt za vse primere. 20.15 Mala Eri Erna, nemška komedija, 1969 21.45 Ha Hawai 05. 22.40 Cinasta krsta za zlategtega fanta, nemški gangsterski film, 19, 1973. 0.15 FBI. 1.0?As v rokavu. PRO 7 TELE 5 13.00 Mesto, co, dežela, reka. 13.30 He-man, Bober Cr Chack. 14.25 Preživeti, aokumentarec.rec. 15.30 Wildcat. 16.00 igra z ognjem.em. 16.30 Poročila 16.35 Bim, barn binibino: Smrkci, Brave Star, Rakuni. 18.10 FIO Popaj, He-man, Smrkci. 19.20 Poročila, žila. 19.30 Bliskovito. 20.00 Mesto, aežela.:ela, reka, geografski kviz. 20.30 Hop ali ali top, super igra za 210.000 DEM. iM. 21.00 HolokavsCserija. 21.50 PoročiUočila. 22.00 Intermezzo, ameriški čb film film, 1940. 23.15 Prevara, ameriški film, 1m, 1974. 0.40 Bliskovito, 8.35 8.45 9.00 9.10 9.35 9.50 10.05 10.30 11.30 11.45 12.30 13.10 14.40 15.25 15.50 16.20 17.00 17.05 18.30 19.05 19.30 19.59 20.20 20.35 22.10 22.30 1.20 štole. 11.30 Fort Boyard. 12.20 Kolo sreče. 13.00 TV-borza. 14.10 Sosedje, Ladja ljubezni. 15.15 Glava, glavica. 15.40 Teleshop. 15.55 Paradiž. 16.45 T. J. Hooker. 17.40 Poročila. 17.50 Prava čarovnija, serijska komedija. 18.15 Priložnost, igra.18.45 Poročila. 19.15 Kolo sreče. 20.00 Hardball. 21.00 Frenkov klub. 21.55 Poročila. 22.05 Siciljanski klan, francoska kriminalka, 1969. 0.05 Hotel za nekaj ur v St. Pauliju, nemška kriminalka. 1970. 1.35 Hardball. RTL PLUS 6.00 Halo, Evropa. 9.10 Australian Open 91.11.00 TV-Butik. 11.30 Tvegano! 12.35 Oddelek M. 13.00 Bogat in lep. 13.20 Santa Barbara. 14.05 Springfieldova zgodba. 14.50 Australian Open. 15.35 Poročila. 15.50 Reporter zločinov. 16.40 Tvegano! 17.10 Cena je vroča. 17.45 Salvatore. 18.00 Moški za šest milijonov dolanev. 18.45 Poročila. 19.15 Boragora. 20.00 Loterija. 20.10 Lov na uničevalca filmov, ameriška kriminalka, 1970. 22.00 Australian Open. 22.30 Poročila. 22.45 Tutti Frutti. 23.45 Blue Jeans, italijanski seksi film, 1980. 0.15 Lov na uničevalca filmov, ponovitev. 2.55 Australian Open 91, prenos ženskega finala. Video strani Muzzy, angleščina za najmlajše, 17/20 Radovedni Taček: Slon Čebelica Maja: Osvobojeni muren Niko Grafenauer: Lokomotiva A. S. Puškin: Pravljica o carju Saltanu, lutkovna igrica, 4/6 Alf, ameriška nanizanka, 12/39 Zgodbe iz školjke Slovenska kuhinja z ansamblom Bratov Avsenik, ponovitev, 4/10 Večerni gost: Arhimedove točke dr. Veljka Rusa Oči kritike Video strani Videogodba, ponovitev Rezervirano za šanson: Francija v šansonu, ponovitev 3. oddaje Žarišče, ponovitev Sova, ponovitev Tv dnevnik 1 Brezrepi Peter, švedska risanka Divji svet živali, ponovitev angleške poljudnoznanstvene serije, 12/14 Risanka Tv dnevnik 2 Utrip Žrebanje 3x3 Ona + on Tv dnevnik 3 Sova: Zlata dekleta, ameriška nanizanka, 21/15, Vrnitev Arsena Lupina, tv nanizanka, 4/12, Slepa ulica, ameriški film Video strani TV SLOVENIJA 2 12.00 Satelitski programi, poskusni prenosi. 12.20 Saalbach: SP v alpskem smučanju, smuk (ž), prenos. 13.20 Satelitski programi, poskusni prenosi. 14.30 Sofija: EP v umetnostnem drsanju, plesni pari, prenos. 16.00 Satelitski programi, poskusni prenosi. 19.00 Mati in sin, avstralska humoristična serija 9/14. 19.30 Tv dnevnik. 20.15 Filmske uspešnice — Peter Gun, ameriški film. 21.45 SP v alpskem smučanju, smuk (ž), posnetek iz Saalbacha. 22.25 Satelitski programi, poskusni prenosi. 23.30 Yutel. 0.30 Satelitski programi, poskusni prenosi. HTV 1 8.15 Poročila. 8.20 Tv koledar. 8.30 Vesela sobota, spored za otroke. 9.00 Izbor iz šolskega sporeda (do 11.25). 11.30 Danes skupaj. 12.00 Izbrali smo za vas. 13.00 Šeherezada, II., sovjetski film. 14.30 Mixer »M«. 15.15 Sedmi čut. 15.25 Oddaja narodne glasbe. 15.55 Mala čudesa velike narave. 16.10 Tv teden. 16.25 Poročila. 16.30 Tv aukcija. 18.00 Berači in sinovi, dramska nanizanka. 18.55 Rakuni, risana nanizanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Intervju tedna. 20.10 Sweet Re-vange. ameriški film. 21.45 Tv dnevnik. 22.05 Poročila v angleščini. 22.10 Hrvatski sabor. 22.55 Svet, zabavno-glasbena oddaja. 23.40 Športna sobota. 0.00 Poročila. SATELITSKA TV SAT 1 7.30 Dobro jutro. 8.30 Paradiž. 9.30 Gospodarski forum. 10.05 Glava glavica. 10.30 Od srca do srca. 11.00 Frenkov klub. 11.50 T J. Hooker. 13.10 Hotel. 14.00 Poslednji valček, nemški film 1953. 15.40 Družina Ad-dams. 16.15 Zapp. 16.40 Neon Rider, serija. 17.35 Dobitek. 17.40 Poročila. 17.50 Čista čarovnija. 18.15 Priložnost, igra. 18.45 Poročila. 18.50 Quadriga, magazin, 19.30 Očarljiva Jeannie. 20.00 Ženska, ki vse ve, ameriška komedija, 1957. 21.45 Poročila 22.00 Alien Nation, serija. 22.25 Sheila, ameriška kriminalka, 1972. 0.55 Siciljanski klan, francoska kriminalka. RTL PLUS 12.00 Smučanje. 14.00 Tenis, Wales Open. 15.00 Snukerji. 19.00 Novice. 19.30 Novice 20.00 Snukerji. 23.00 Umetnostno drsanje. 0.30 Smučanje. 2.30 Novice. SUPER CHANNEL 7.00 Daybreak. 8.30 Turistični magazin. 9.00 Novice. 9.10 Mix 13.00 Japonski poslovni danes. 16.00 Hotline. 17.00 On the Air. 18.30 Blue Night. 19.30 Novice 19.45 Time Warp 20.00 Eurochart-Hot 100. 20.30 Osebno. 22.00 Novice. 22.15 Oplove novice. 22.20 Spin. 23.20 Koncert. 6.00 Reporter zločinov. 7.35 Striček Bill. 8.00 Za otroke. 9.10 Australian Open. 11.00 Pif Hercule. 11.15 Spi-derman, Hulk. 12.35 He-man. 13.00 C.O.P.S. 13.25 Zelvice. 13.50 Ragazzi. 14.20 Sierra 15.10 Daktari 16.00 Lassie. 16.25 Mačke in psi. 16.55 Angel se vrača. 17.45 Bunte. 18.10 Novo v kinu. 18.45 Poročila. 19.00 Nogomet. 19.30 Huston Knight, ameriška družinska serija, 1989. 20.15 Alaaf la France. 23.30 Dall-As. 0.30 Ljubezen z zvezdami, ameriški film, 1975. 2.00 Sexy Folies. 2.35 Kaj, vidim, kaj vidim, nizozemska komeaija, 1971 4.00 Australian Open, prenos 12.15 Mala Erna, nemška komedija. 13.40 Shiloh ranč. 14.45 Rascal. 15.10 Dick. 15.45 Flipper. 16.10 Perry Ma-son. 17.05 Doogie Howser. 17.30 Barney Miller. 18.1)5 Bitje srca. 18.55 Dick. 19.25 Colt za vse primere. 20.15 Igra s kožo, ameriška komedija, 1971 22.00 Na kratko, ameriški film, 1985. 23.55 M.A.S.H. 0.30 Cinasta krsta za zlatega dečka, film. 13.00 Mesto/dežela, reka 13.30 He-man, Barklevevi. 14.30 Mestni šov z Wernerjem Schulejem Erdelom. 15.30 Wildcat. 16.00 Igra z ognjem. 16.30 Poročila. 16.35 Bim, barn, bino: Smrkci, Brave Star, Rakuni, 18.10 Smrkci, Galaxy Rangers, H. Finn. 19.20 Poročila. 19.30 Bliskovito, kviz za 100,000 DEM. 20.00 Mesto, dežela, reka. 20.30 Hop ali top. 21.00 Ring je prost. 21.50 Poročila. 22.00 Prekletstvo Chikare, ameriški film, 1978. 23.30 Desperado, italijanski vestem. 1.10 Bliskovito 88. 8.20 8.30 9.20 9.45 10.40 11.10 11.40 12.00 12.30 13.10 14.40 15.30 17.00 17.05 18.40 19.15 20.05 21.15 22.35 0.10 Video strani Živ žav Cirkuške živali, ponovitev švicarske nanizanke, 6/7 Zgodovina smeha, francoska dokumentarna serija, 6/6 Mati in sin, ponovitev humori-stične oddaje Domači ansambli: Celjski instrumentalni kvintet Obzorja duha Ljudje in zemlja Prisluhnimo tišini Titanic, ponovitev J. Galsworthy: Saga o Forsy-tih, angleška nadaljevanka, 2/26 Sova, ponovitev Tv dnevnik 1 Nesrečniki, francoski film, 1. del Risanka Tv okno Božo Šprajc: Pripovedke iz medenega cvetličnjaka, 1/5 Zdravo Sova: Spet ti?, ameriška nanizanka, 9/13, Vrnitev Arsena Lupina, tv nanizanka, 5/12 Video strani TV SLOVENIJA 2 14.00 Športno popoldne. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žival-človek, ameriška poljudnoznanstvena serija. 20.50 Po-slikave v banatskih preddverjih, dokumentarna oddaja. 21.20 Posnetek smučanja iz Hinterglema. 22.20 Športni pregled, oddaja HTV. 22.50 Yutel. HTV 1 9.30 Horizonti, kronika v madžarščini. 9.45 Poročila. 9.50 Tv koledar. 10.00 Dobro jutro, nedeljsko dopoldne za otroke. 12.00 Plodovi zemlje, oddaja za kmetovalce. 13.00 Poročila 13.05 Daktari, filmska nanizanka. 13.55 Družinski magazin. 14.25 Televizijski družinski magazin. 17.15 Veni, vidi. 17.20 Run Off The Arrow, ameriški film. 18.45 Mali leteči medvedi, risanka nanizanka. 19.10 Tv fortuna. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Diploma zasmrt, dramska nanizanka. 21.05 Priče zgodovine, dokumentarna nanizanka. 22.05 Športni pregled. 22.35 Tv dnevnik. 22.55 Poročila v angleščini. 23.00 Irena Grafenauer in Marija Graft igrajo Mozarta. 0.00 Poročila SATELITSKA TV SAT 1 8.05 Zapp. 8.30 Neon Rider, ff.30 Džu-10.0-oddaja. 10.3U Car 11.05 Ženska ki vie ve, ameriska'k'o-medjja. 12.45 Zdravje, 13.10 Hotel. 14.05 Videoteka. 14.30 Hokej: Lands- boks. 10.00 Potrošniški magazin, nova oddaja, 10.30 Čar gora. 11.00 Religija, 'enska, medija. er hut—Hedos München. 17.10 Sedmeri ca 18 laha v pekel, ameriški film, 1964. .45 Poročila. 18.50 Športni klub. 19.30 Glasbena oddaja. 20.00 2rebec Maestoso Avstrija, avstrijski film, 1956'. 21.45 Poročila. 22.00 Pogovor. 23.15 Valentina, serija. 23.45 Izdaja v Belfastu. ameriški film. 1979. RTL PLUS 6.00 Yogi. 7.40 Lassie. 8.00 Za otroke. 9.10 Australian Open. 11.00 Tednik. 12.05 Klasika. 12.35 Nenavadne zgodbe. 13.00 Moj oče vesoljec, Munster-jevi, Ultraman. 14.25 Banditi avtoceste. nemški film, 1955. 16.10 Snowbal-ling, ameriška najstniška komedija, 1985. 17.50 Glasbena revija. 18.45 Poročila. 19.10 Potovalni magazin. 20.15 Agent na kanalu D, ameriški film, 1964. 22.00 Spiegel TV. 22.30 Prime Time. 22.50 Kulijev klub. 23.50 Kanal 4. 0.40 Ponoči, ko zmrzuje kri. 1.45 Cona somraka. 1.30 Hitchock prikazu- H'M-HJ-H 7.50 8.00 11.00 12.30 15.20 15.30 17.00 17.05 18.30 18.45 19.10 19.30 20.05 20.45 21.35 21.50 22.10 22.40 0.00 Video strani Zimski počitniški program Drsaj, ameriški film Video strani Video strani Sova, ponovitev Tv dnevnik 1 Zdravo, ponovitev Radovedni Taček: Sladkorček Alf, ameriška nanizanka, 13/139 Risanka Tv dnevnik 1 Biljana Maksič: Ne pošiljaj mi pisma, film TV Sarajevo Osmi dan Triglavski narodni park Tv dnevnik 3 400 let slovenske glasbe, 4. del Sova: Avtoštopar, ameriška nanizanka, 5/16 Vrnitev Arsena Lupina, tv nanizanka, 6/12 Video strani 7.50 8.00 11.00 12.25 12.45 15.20 15.30 17.00 17.05 17.50 19.00 19.30 20.05 21.00 21.10 22.25 23.40 Video strani Zimski počitniški program Divje in lepe, francoski dokumentarni film Sedma steza, ponovitev Video strani Video strani Sova, ponovitev Tv dnevnik 1 Novoletni koncert iz Maribora, ponovitev Lonček kuhaj: Mrzla mlečna juha Risanka Tv dnevnik 2 J. Austen : Prepričevanje, angleška nadaljevanka, 5/5 Novosti založb Večer z Dannyjem Kayem, 2. del Sova: To ni služba za ženske, angleška nanizanka, 2/6, Vrnitev Arsena Lupina, tv nanizanka, 7/12 Video strani TV SLOVENIJA 2 _ Ty SIOVEM,JA 1 16.00 Satelitski programi, poskusni prenosi. 17.30 Regionalni programi TV Slovenija — Studio Ljubljana. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Zelena ura — znanstvena oddaja 21.00 Sedma steza, športna oddaja. 21.20 Rezervirano za šanson: Francija v šansonu, 4. oddaja. 21.50 Kraj v Evropi: Ulica v Stavange-ru, 4/4, dokumentarna oddaja. 22.05 Yutel. HTV 1 9.15 Poročila. 9.20 Tv koledar. 9.30 Čas za bajko, oddaja za otroke. 10.00 Šolski spored (do 11.55). 12.00 Poročila. 12.10 Video strani. 12.20 Hinter-glemm: SP v smučanju, smuk za kombinacijo (m). 13.15 Satelitski spored: MTV. 15.25 Potovanje po ameriškem zahodu. 16.10 Video strani, 16.25 Poročila. 16.30 Tv koledar. 16.40 Čas za bajko, oddaja za otroke. 17.10 Family Album 9. 17.40 Hrvatska danes. 18.25 Številke in črke, kviz. 18.45 Ceste, dokumentarni spored. 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Boljše življenje, humoristična nanizanka. 20.50 Sedem dni v svetu, zunanjepolitična oddaja. 21.20 TV dnevnik. 21.40 Poročila v angleščini. 21.45 Kinoteka Hollywo-oda: Arsene Lupin, ameriški film. 23.15 Poročila. SATELITSKA TV 16.00 Satelitski programi, poskusni prenosi. 17.30 Regionalni programi TV Slovenija — Studio 2 Koper. 19.00 Naša pesem, 10. oddaja. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Žrebanje lota, oddaja TV Beograd. 20.35 Umetniški večer — Povečava in Modri žamet, ameriiki film. 23.40 Yutel. HTV 1 9.15 Poročila. 9.20 Tv koledar. 9.30 Mali svet. 10.00 Šolski spored (do 11.55). 12.00 Poročila. 12.10 Video strani. 12.20 Hinterglemm: SP v smučanju, super veleslalom za ženske, prenos. 13.30 Satelitski spored: MTV. 15.15 Potovanje po ameriškem zahodu. 16.10 Video strani. 16.25 Poročila. 16.30 Tv koledar. 16.40 Mali svet. 17.10 Alkohol in nikotin. 17.40 Hrvatska danes. 18.25 Številke in črke, kviz. 18.45 Preteklost v sedanjosti. 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 De-kalog, filmska nanizanka. 20.55 Žrebanje lota. 21.00 V velikem planu, kontaktna oddaja. 22.30 Tv dnevnik. 22.50 Poročila v angleščini. 22.55 Kinoklub Evropa: Tristo milj do neba, poljsko-danski film. 0.25 Poročila. SATELITSKA TV SAT 1 SAT 1 6.00 Dobro jutro. 8.35 Sosedje, Ladja ljubezni. 9.55 Teleshop. 10.15 Džu-boks. 10.40 Sedmerica juha v pekeL ameriški film. 12.20 Kolo sreče, 13.O0 TV-borza. 14.00 Sosedje, Ladja ljubezni. 15.15 Beetlejuice, risana serija. 15.40 Teleshop, 15.55 Daniel Boone. 16.45 Cagney in Lacey. 17.40 Poročila. 17.50 Cista čarovnija, serija. 18.15 Priložnost, igra. 18.45 Poročila. 19.15 Kolo sreče. 20.00 Sin z otoka, serija. 21.00 Kasetna ljubezen, švicarska komedija, 1981, 22.35 Poročila, 22.50 Magazin. 23.15 Izdaja v Belfastu. ponovitev. 1.25 Sin z otoka, ponovitev. 6.00 Dobro iutro. 8.35 Sosedje, Ladja ljubezni, 9.55 Teleshop. 10.15 Beetlejuice. 10.40 Kasetna ljubezen, švicarska komedija. 12.20 Kolo sreče. 13.00 Tv borza,_ 14.00 Sosedje, Ladja ljube; 5 Houston. 17.40 Poročila. 17.50 Čista zni. 15.15 Policijska akademija. 15.40 " --- 16.45 Matt Cisl Teleshop. 15.55 Bonanza. čarovnija. 18.15 Priložnost, igra. 18.45 Poročila. 19.15 Kolo sreče. 20.00 MacGyver. 21.00 Sedmerica veličastnih jaha, ameriški vestem, 1972. 22.45 Poročila. 23.00 Spiegel TV. 23.25 Gospodar Centralnega parka, ameriška kriminalka, 1985. 1.05 MacGyver, novitev. po- RTL PLUS 6.00 Halo, Evropa. 9.35 Mreža, ameriška kriminalka, 1947. 11.00 TV-butik. 11.30 Tvegano! 12.00 Cena je vroča. 12.35 Oddelek M. 13.00 Bogat in lep. 13.20 Santa Barbara. 14.05 Springfieldova zgodba, 14.50 Divja roza. 15.35 Poročila. 15.50 Galaktika, serija. 18.40 Tvegano! 17.10 Cena je vroča. 17.45 Salvatore. 18.00 Moški za šest milijonov dolarjev. 18.45 Poročila. 19.20 A-team. 20.15 Mini Playback Show. 21.10 Vsakemu svoje. 22.45 Kulturni magazin. 23.10 Poročila. 23.25 Priložnost za ljubezen. 23.50 Magazin za moške. 0.25 Začetniška sreča, ameriška seksi komedija, 1985. SPO 11.00 Košarka. 12.00 Nedeljsko po- Boldne: Smučanje, Hitrostno drsanje, rsanje, Tenis. Smučanje. 19.00 Moto šport. 20.00 Smučanje na vodi. 21.00 Drsanje, Sofija. 22.30 Smučanje, 23.30 Hitrostno drsanje. 0.30 Tenis. 12.00 Smučanje. 14.00 Tenis, Avstralija. 15.30 Eurobics. 16.00 Odbojka, 17.00 Košarka. 18.00 Dirkalni čolni. 19.00 Jet Ski 19.30 Novice 20.00 Velika kolesa. 21.00 Hokej. 22.00 Košarka. 23.00 Smučanje. 0.Ü0 Novice. 0.30 Tenis RTL PLUS 6.00 Halo, Evropa. 8.35 TV-butik. 9.20 Te noči ne bom pozabil, nemška komedija, 1949. 11.00 TV-butik. 11.30 Tvegano! 12.00 Cena je vroča. 12.35 Oddelek M. 13.00 Bogat in lep. 13.20 Santa Barbara. 14.05 Springfieldova zgodba. 14.50 Divja roža. 15.50 Buck Rogers. 17.10 Cena je vroča. 17.45 Salvatore. 18.00 Moški za šest milijonov dolarjev, serija. 18.45 Poročila. 19.15 Knight Rider. 20.15 Nazaj v preteklost, nova serija v 31. delih. 21.55 Explosiv. 22.45 Zakon v L A. 23.35 Poročila. 23.45 Vsaka noč šteje, ameriška komedija, 1981. 12.00 Smučanje 14.00 Tenis, Avstralija. 15.30 Eurobics. 16.00 Odbojka. 17.00 Golf, Orlando 18.00 Ameriški nogomet. 19.00 Španski goli. 19.30 Novice. 20.00 Wrestling. 21.00 Boks. 22.00 Smučanje. 23.00 Dvoranski spe-edway, Pariz. 0.00 Novice. 0.30 Tenis, posnetki iz ZDA. THBKPTSTSS^ SUPER CHANNEL M supgp CHANNEL SPO 11.00 Športno popoldne: Smučanje, Hitrostno drsanje, tenis. 15.00 Snukerji, prenos. 19.00 Kolesarstvo 20.00 Snukerji. 23.00 Wrestling 0.30 Drsanje, Sofija. 2.00 Smučanje, pregled SUPER CHANNEL 7.00 Mix 15.00 Bill in družba, ameriški film, 1947 (Ken Murray). 17.00 Video moda. 17.30 Coca Cola Eurochart. 20.00 The Best of Blue Night. 21.00 Nekdo je ukradel našega ruskega vohuna, ameriški film, 1986 (Tom Adams). 11.45 Bill Cosby. 12.10 Za golo kožo, komedija. 14.00 Choc in Cher, mladinski film. 15.05 Podvodni mož in angel, ameriška komedija, 1967 (Jerry Lewis). 16.55 Patrolni čoln. 18.05 Perry Mason, 19.50 Bill Cosby. 20.15 Domovina, avstrijski film 1955 22.00 Ceste San Francisca. 22.55 Škornji, ki pomenijo smrt, angleška kriminalka, 1971. 0.40 Nepodkupljivi. 7.00 Mix. 11.00 Euroschart — Top 100. 13.30 Hello, Austria. 14.00 Mix. 15.00 George Vanderman. 15.30 Mix. 16.00 Turistični magazin. 16.30 E.R. F. 18.00 Financial Times. 18.30 Oplove novice. 19.30 Video moda. 20.00 Spin. 21.05 Oplove novice. 21.00 Daniel Boone, ameriški vestern, 1956. 7.00 Daybreak. 8.30 Reportaže 9.00 Novice. 9.10 Mix. 13.00 Japonski poslovni vsakdan 16.00 Hotline. 17.00 On the Air 18.30 Blue Night. 19.30 Poročila. 20.00 Tajska panorama. 20.30 Narava dokumentarec. 21.00 Perspektive. 21.30 Nasa film. 22.00 Novice. 22.15 Oplove novice. 22.50 Perspektive. PRO 7 12.15 Otok Minervo. 13.10 Kraljestvo divjih živali. 14.00 Perry Mason, 15.40 Leteči razred, nemška komedija, 1954. 17.20 Riptide. 18.20 Ta moški ve preveč, ameriški vestern, 1954. 19.45 Bili Cosby, 20.15 Cocoon, ameriški fantastični film, 1985. 22.20 Ceste San Francisca. 23.15 Skrivnost smrtonosnih žarkov, ameriški film, 1966. 1.05 Ceste San Francisca. PRO 7 12.25 Ta moški ve preveč, ameriški vestern 13.40 Shiloh ranč. 14.45 Rascal, risanka. 15.10 Prašiček Dick. 15.45 Flipper. 16.10 Richmond Hill. 17.00 Doogie Hawser. 17.25 Murphy Brown 18.00 Harry O, 18.55 Dick. 19.25 Colt za vse primere. 20.15 Hrabri, ameriški pustolovski film, 1968. 22.00 Operacija maškerada. serija. 22.50 Zabava. 23.35 Kri na ustnicah, vampirski film. 1.25 Ceste San Francisca. 7.00 Daybreak. 8.30 Ruska enajstica. 9.00 Novice. 9.10 Mix. 13.00 Japonski poslovni danes. 16.00 Hotline. 17.00 On the Air. 18.30 Blue Night. 19.45 Time Warp. 20.00 Ultra šport: Triatlon. 22.00 Novice. 22.15 Ultra šport. PRO 7 12.00 Hrabri, ameriški film. 13.40 Shiloh ranč. 14.40 Rascal. 15.05 Dick. 15.40 Flipper. 16.05 Tarzan. 17.00 Doogie Hawser 17.25 Alice 18.00 Diamonds. 18.50 Dick. 19.20 Colt za vse primere. 20.15 Veter in lev, ameriški film 1974. 22.15 Kobra, prevzemite. 23.10 Ljudje mačke, ameriška grozljivka, 1942. 0.30 Maškerada. TELE 5 TELES 12.45 Tednik 13.00 Normal 13.30 Bim, barn, bino: She-Ra, Saber Rider, Smrkci, 15.00 Brave Star. 15.20 H. Finn, Chack. 15.55 Rdeči suknjič, italijanski film, 1974. 17.25 Scena D. 18.10 Divje življenje. 19.05 Poročila. 19.45 Bagdad Cafe, serija. 20.15 Prosim, smejte se. 21.10 Idealni par, ameriški film, 1939. 22.45 Nočna patrulja. 23.40 0.10 Rir Nenavadne prost zgodbe. Iing je 13.30 She-Ra, Saber Rider, Cadichon. 14.40 Prosim, smejte se. 15.30 Wildcat. 16.00 Igra z ognjem. 16.30 Poročila. 16.35 Bim, barn, bino: Smrkci, Brave Star. Rakuni, Popaj. 18.35 He-man, Smrkci. 19.20 Poročila. 19.30 Bliskovito, kviz. 20.00 Mesto, dežela, reka. 20.30 Hop ali top, 21.00 Nočna patrulja. 21.50 Poročila. 22.00 Bimini Code, ameriški film, 1987. 1.10 Bliskovito 88. TELE S 12.30 Deželni magazin. 13.00 Mesto, dežela, reka, 13.30 He-man, Barkleyi, Cadichon. 14.45 Scena D. 15.30 Wildcat. 16.00 Igra z ognjem. 16.30 Poročila. 16.35 Bim, barn, bino: Smrkci, Brave Star Rakuni 18.35 He-man, Smrkci. 19.20 Poročila. 19.30 Bliskovito. 20.00 Mesto, dežela, reka 20.30 Hop ali top. 21.00 Prosim, smejte se. 21.50 Poročila. 22.00 Pasji dnevi v Pa-lermu, italijansko-francosKi film, 1983. 23.35 Holokavst, serija. 0.25 Ljubezen po-siciliansko. italiianski film. 1976. SREDA 30. januar TV SLOVENIJA 1 11.00 Dr. Jerryja čarobni napoj, ameriški film 12.25 B. Šprajc: Pripovedke iz medenega cvetličnjaka, nadaljevanka TV Slovenija, 1/5 13.30 J. Austen: Prepričevanje, angleška nadaljevanka, 5/5 14.20 Video strani 14.50 Video strani 15.00 Žarišče, ponovitev 15.30 Sova, ponovitev 17.00 Tv dnevnik 1 17.05 Poslikave v banatskih preddverjih, dokumentarna oddaja 17.40 Spored za otroke in mlade: Klub Klobuk 19.00 Risanka 19.30 Tv dnevnik 2 20.05 Film tedna: Sallam Bombay, indijski film 22.00 Tv dnevnik 3 22.20 Klub 10, zabavnoglasbena oddaja TV Beograd 23.10 Sova: Alf, ameriška nanizanka, 22/39, Vrnitev Arse-na Lupina, tv nanizanka, 8/12, Veliki fotografi, italijanska dokumentarna nanizanka 1.00 Video strani TV SLOVENIJA 2 16.00 Satelitski programi, poskusni prenosi. 18.30 Alpe-Jadran. 19.00 TV Slovenija 2 — Studio Maribor. Poslovna borza, tv ruleta. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žarišče 20.30 Slovenski baletni večer: B. Arnič: Zapeljivec, "posnetek baletne predstave ŠNG Ljubljana. 21.05 A. Srebotnjak: Trobenta in vrag, balet. 21.40 L. M. Šker-janc: 4. simfonija, balet. 22.10 Svet poroča. 22.55 Yutel. HTV 1 9.20 Poročila. 9.25 Tv koledar. 9.35 Vrnitev ladje Antilopa, nanizanka za otroke. 10.00 Šolski spored (do 11.55). 12.00 Poročila. 12.10 Video strani. 12.20 Hinterglemm. SP v smučanju, slalom za kombinacijo (m), posnetek 1. teka. 12.55 Hinterglemm: SP v smučanju, slalom za kombinacijo (m), prenos 2. teka. 14.00 Satelitski spored: MTV. 15.10 Potovanje po ameriškem Zahodu. 16.10 Video strani. 16.25 Poročila. 16.30 Tv koledar. 16.40 Vrnitev ladje Antilopa, nanizanka za otroke. 17.05 Risanka. 17.10 lonijev otok. 17.40 Hrvatska danes. 17.25 Številke in črke, kviz. 18.45 Picokijada. dokumentarna oddaja. 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Moderni časi. 20.30 The Fixer, ameriški film. 22.40 Moderni časi, nadaljevanje. 23.10 Tv dnevnik. 23.30 Poročila v angleščini. 23.35 Znanstveni forum. 01.05 Poročila. SATELITSKA TV SAT 1 6.00 Dobrojutro. 8.35 Sosedje, Ladja ljubezni. 9.55 Teleshop. 10.15 Policijska akademija. 10.40 Veličastna sedmerica, ameriški vestem. 12.20 Kolo sreče. 13.00 TV-borza. 14.00 Sosedje, Ladja ljubezni. 15.15 Veter. 15.40 Teleshop. 15.55 Nori Divji zahod. 16.45 Pod kalifornijskim soncem, serija 17.40 Poročila. 17.50 Cista čarovnija. 18.15 Priložnost. 18.45 Poročila. 20.00 Booker. 21.00 Ognjeni krst, ameriški akcijski film, 1973. 22.35 Poročila 22.50 Petek, trinajstega. 23.40 Booker, ponovitev. RTL PLUS 6.00 Halo, Evropa. 9.30 Starost ne varuje pred ljubeznijo, ameriška komedija. 1950. 11.00 TV-butik. 11.30 Tvegano! 12.00 Cena je vroča. 12.35 Odde- lek M. 13.00 Bogat in lep. 13.20 Santa dov ivia CHiPs. 16.40 Tvegano! 17.05 Cena je Barbara. 14.05 špringfieidiva zgodba. 14.50 Divja roža. 15.35 Poročila. 15.50 vroča. 17.45 Salvatore. 18.00 Moški za šest milijonov dolarjev. 18.45 Poročila. 19.15 Narodna glasba. 20.15 Gottsc-halk. 21.15 Model in vohliač. 22.10 Stern TV. 22.45 Poročila. 22.55 Kurir, irska kriminalka, 1988. 0.25 Nazobčana sled. francoska kriminalka. 1987. Enmzn 10.00 Smučanje. 11.30 Bob, SP v St. Moritzu. 12.30 Smučanje. 14.00 Umetnostno drsanje, Sofija. 15.30 Euro-bics. 16.00 Odbojka. 17.00 Tenis. Avstralija. 19.00 Cirkus. 19.30 Novice. 20.00 Svetovni šport. 21.00 Smučanje. 22.00 Boks. 23.00 Smučanje, pregled. 0.00 Novice. 0.30 Tenis. SUPER CHANNEL 9.00 Novice. 9.10 Mix. 13.00 Japonski poslovni danes 16.00 Hotline. 17.00 On the Air. 18.30 Blue Night. 19.30 Poročila. 19.45 Time Warp 20.00 Reportaže iz Evrope. 20.30 TBA. 21.00 Ruska enajstica. 21.30 Financial Times. 22.00 Novice. 22.15 Oplove Novice. PRO 7 11.50 Veter in le\r ameriški film. 13.45 Shiloh ranč. 14.50 Rascal. 15.15 Dick. 15.50 Flipper. 16.15 Hiša na Eaton Place. 17.Ù5 Doogie Howser 17.30 Harryjeve sodbe. 18.05 Enaka pravica 18.55 Dick. 19.25 Colt za vse primere. 20.15 Laguna gori, ameriška kriminalka, 1987. 0.45 Kobra, prevzemite. 1.35 Liudie mačke. TELE 5 13.00 Mesto, dežela, reka. 13.30 He-man. Barkleyevi, Cadichon. 14.45 Prosim. smejte se. 15.30 Wildcat. 16.00 Igra z ognjem. 16.30 Poročila. 16.35 Bim, barn bine: Smrkci, Brave Star, Rakuni. 18.10 Popai, He-man, Smrkci. 19.20 Poročila. 19.30 Bliskovito, kviz za 100.000 DEM. 20.00 Mesto, dežela reka. 20.30 Hop ali top. 21.00 Bagdad Cafe, serija. 21.25 Imenitna hiša, kanadska fantastična-zabavna serija, 1990. 21.50 Poročila 22.00 Carmen, za Djangom pride smrt, italijanski film. 1967 23.30 Orpžje zakona. DUNAJSKI ABONMA Še vedno sprejemamo prijave za ogled najnovejšega musicala FREUND1 ANA, ki bo v soboto, 26. januarja, ob 19.30 v Teatru an der Wien. Cena aranžmana 760 din. Plačljivo v 2 obrokih. Odhod ob 12.00 izpred Rdeče dvorane z modernimi turističnimi avtobusi. Pokličite na telefon 853 574. AIDA ZA GLASBENI ABONMA IN IZVEN V soboto, 9. februarja, bo organiziran ogled opere AIDA v Cankarjevem domu v Ljubljani. Opero je pripravilo SNG Opera in balet Ljubljana. Dirigent je Lovrenc Arnič, režiser pa Jacques Karpo iz Marseilla. Pojejo: Pauletta de Aughn, ZDA, Bruno Sebastian, Italija, Zla-tomira Nikolova, Stefan Elenkov, Bolgarija, Terence Sharpe, Anglija. Rezervirane vstopnice so v parterju in na I. balkonu. Ce- na 700 din, za umetnike glasbenega abonmaja bodo vstopnice 50 % cenejše, to je 350 din. Aranžman prevoza znaša 150 din. Rezervacije na telefon 853 574. Imetnikom glasbenega abonmaja se opravičujemo, ker smo jim zaradi izredno visoke cene vstopnic primo-rani zaračunati 50% participacijo. RADOVEDNI SLONČEK MED NAŠIMI NAJMLAJŠIMI V soboto, 26. januarja bodo naše najmlajše zopet obiskale lutke. Tokrat bodo to lutkarji iz Ljubljanskega lutkovnega gledališča s predstavo RADOVEDNI SLONČEK. Zgodbica pripoveduje o slončku, ki je bil tako radoveden, daje svoj nosek vtikal v vse stvari in si s »pomočjo« krokodilovih čeljusti prislužil njegovo podaljšavo v nos in rilec oziroma trobec. S sabo bo slonček pripeljal svoje afriške prijatelje: kačo, krokodila, leva, povodnega konja, žirafo in noja. Predstava bo ob 10. in 16. uri v mali dvorani doma kulture in je za lutkovni abonma in izven. Cena vstopnice bo 30 din. Dobili pa jih boste lahko eno uro pred predstavo. MED SLIKAMI MARKA BUTINE V galeriji Kulturnega centra Ivan Napotnik Velenje bodo jutri 25. januarja, ob 18. uri, odprli razstavo slik akademskega slikarja in re-stavratorja MARKA BUTINE. Razstava sodi v medga-lerijski projekt, ki je nastal v sodelovanju z Galerijo Veronika iz Kamnika, Dolenjsko galerijo iz Novega mesta. Mestno galerijo iz Ljubljane in Galerijo Kulturnega centra. V glasbenem programu ob otvoritvi bo nastopil KLEMEN RAMOVŠ s kljunasto flavto. Zgornja Savinjska dolina Stoletnica Pusta Mozirskega Dnevi hitro minevajo in kmalu bomo zapisali 12. februar, kar letos pomeni pu-stovanje. V Mozirju se na to letos še posebej zavzeto pripravljajo, saj mineva 100 let od prvega uradnega zapisa o organiziranem pustovanju v tem kraju. Ob tej priliki bodo mozirski pustnjaki v galeriji kulturnega doma pripravili obsežno razstavo in izdali monografijo o stoletnem izročilu. Pustni program bo v bistvu enak kot v prejšnjih letih, bodo pa ga precej popestrili. Kot običajno bo trajal vse od četrtka do srede, povedati velja da bo gost nedeljske otroške maškarade ansambel Don Juan s Heidi, karnevala v torek Modra kronika, večerne maškarade pa Big Ben. (jp) Glasbeni kotiček m • f/ i • ha Velenje D. J. Robbv Brati ' ■ • HHH HI THERE!!! Čas pa res hitro teče, še dober teden in meseca januarja ne bo več. Kaj hočemo, takšno je pač naše življenje. Vse kar prehitro teče mimo nas, mi pa še vedno ostajamo takšni kot smo, kot nas je naredila mati narava. Tudi novih plošč je v tem času vse več, vendar je med njimi tudi dosti takih, ki niso vredne kakšne posebne omembe . . . YO . .. Končno je skupina BROTHER BEY- THE JJù/J j OF THE YEAR! OND izdala svoj novi »co-meback« single z imenom The Girl I Used To Know . . . Yo . . . Če je sklepati po začetku potem bo tudi leto 91 polno filmske glasbe. Prvi izmed tovrstnih projektov je vsekakor film oz. album ROCKY V. Na njem pa skupine kot so SNAP—Keep it up, M.C. Hammer -Thats what I said, ELTON JOHN—The measure of a man . .. YO . . . Ameriški glasbeni časopis BILLBO-ARD je tudi lani konec leta podelil svoje nagrade najboljšim izvajalcem v letu 90. Nagrado za najboljšo pevko je prejela JANET JACKSON, LISA STANSFIELD kot najboljši novi izvajalec, M.C. HAMMER najboljši rap izvajalec (že drugič zapored), najboljši singel komad je imela SINEAD O'CON-NOR, NEW KIDS ON THE BLOCK pa ko skupina, ki je imela najboljši album. ... Yo ... Še vedno opozarjam vse, ki bi želeli prejemati mesečne programe kluba D. M. C, da me pokličejo na tel. številko 855-191 vsak dan od 17—19 ure. Prrav tako pa tudi vsi ostali, ki vas zanima glasba in bi jo radi imeli posneto . . . YO ... Za konec si poglejte še najboljše male plošče v Veliki Britaniji v letu 1990. LEP POZDRAV!!! (0 s to (D C »Naš čas«, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, Cesta Fran-tiška Foita 10. »NAŠ ČAS« je bil ustanovljen I. maja 19 )5: do 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »NAŠ ČAS« od I. marca 1973. Uredništvo: Stane Vovk (direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji). Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451, 856-955, 855-450. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda je 15,00 din, mesečna naročnina 76,50 din, trimesečna naročnina 165,00 din, polletna naročnina 331,00 din, trimesečna naročnina za tujino 283,00 din Ziro račun pri SDK, podružnica Velenje, številka 52800-603-38482. Grafična priprava, korektura, tisk in odpreme: ČZP Mariborski tisk, Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informiranje izvršnega sveta skupščine Republike Slovenije, št. 421-1/72 po 8. februarju 1984, ne plačuje temel jni davek od prometa proizvodov. Velenje Oddajamo na ultrakratkovalovnem območju na frekvencah 88,9 (oddajnik Velenje) in 97,2 megaherca (oddajnik Plešivec). Naročila za vaše čestitke in pozdrave, obvestila, reklame, sprejemamo na upravi Centra za informiranje, propagando in založništvo, na Foitovi 10 v Velenju. Vse informacije dobite po telefonu 855 450. PETEK, 25. JANUARJA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.10 Ekologi imajo besedo; 16.20 Za konec tedna; 17.00 Vaše čestitke in pozdravi: 18.00 V imenu Sove; 19.00 Vi izbirate, mi vrtimo. NEDELJA, 27. JANUARJA: 11.00 Začetek sporeda; 11.15 Od Hude luknje do Rinke; 11.25 Kdaj, kje, kaj; 11.30 Z mikrofonom med vami; 12.00 Od vrat do vrat do vrat (odgovorili bomo na vprašanja, ki ste nam jih zastavili pred 14. dnevi, takoj za tem pa sprejemali takšna vaša vprašanja na katera sami ne uspete dobiti odgovorov. Telefon 855 963). 12.30 Konec opoldanskega javljanja; 15.00 Vaše čestitke in pozdravi. PONEDELJEK, 28. JANUARJA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.10 Kdaj, kje kaj; 16.15 Minute z domačimi ansambli; 17.00 Ponedeljkov šport na Radiu Velenje; 18.00 Lestvica Radia Velenje. SREDA, 30. JANUARJA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Za konec tedna; 17.00 Vi in mi. 1 1 M hI M M 1 1 1 1 1 i 1 J KINO DOM KULTURE - FILMSKO GLEDALIŠČE Ponedeljek, 28. 1. ob 20. uri PLES V TEMI — angleški, komedija. V gl.vi.: Con O'Neill, Clai-re Hackett. Režija: Mike Ockrent, scenarij: Willy Russell, Glasba-Willy Russell. Zabaven in ironičen film o mladih, ki se znajdejo na življenjskem razpotju (poroka). Odlična glasba! KINO ŠOŠTANJ Nedelja, 27. I. ob 18. uri LAMBADA-amer., plesno-glasbeni. Ponedeljek, 28. l.ob 18. uri CREMLINI II - amer. fantastični KINO ŠMARTNO OB PAKI Petek, 25. 1. ob 20. uri LAM BADA — amer. plesno-glasbeni. OBČINA MOZIRJE KINO »DOM« MOZIRJE 24. 1. — NEVARNE ZVEZE, ameriška ljubezenska drama 26. in 27. 1. - PRAŠIČKOVE DOGODIVŠČINE, ameriška komedija 31. 1. — SODNIKI IZVEN ZAKONA, ameriška kriminalka KINO »JELKA« NAZARJE 26. in 27. 1. - ČLOVEK ZA REŠETKAMI, ameriška grozljivka 30. 1. - MORILEC PLEŠE, ameriški zabavni KINO LJUBNO 26. in 27. 1. - KI K BOKSER, ameriški akcijski OBČINA VELENJE FILMSKI SPORED KINA VELENJE od četrtka, 24. do srede, 30. 1.: REDNI KINO Četrtek, 24. 1. ob 18. in 20. uri LAMBADA — ameriški, glasbeiro-plesni. Petek, sobota in nedelja, 25., 26., 27. I. ob 18. in 20. uri GREMLINI II — ameriški, fantastični. Vgl. vi.: Zach Galligan Nadaljevanje simpatičnega in popularnega filma izpred treh let. Mali. simpatični, dobri Gremlin Gimzo je spet v težavah kajti spet se bo moral borili s hudobnimi gremlini. Ponedeljek, 28. 1. FILMSKIH PREDSTAV NI! Torek, 29. I. ob 18. in 20. uri PLES V TEMI — angleški, komedija. V gl.vl.: Con O'Neill Izredno lep film o najstnikih, ki se znajdejo na življenjskem razpotju. V filmu je veliko dobre glasbe. Odličen scenarij! Sreda, 30. 1. ob 18. in 20. uri BEETLEJUICE — ameriški, komedija. Alee Baldwin, Gena Davis in Michael Keaton. Režiser in glavni igralec iz filma BATMAN (Tim Burton, Michael Keaton) ponovno skupaj tokrat v »odtrgani« komediji Beetlejuice. Mlad poročni par umre v prometni nesreči in nadaljuje mimo za-grobno življenje. Toda v hišo se naselijo ekscentrični Deetzovi, ki jih je treba pregnati. Zato pokličeta na pomoč izterjevalca ljudi-zloglasnega Beetlegeusa . . . NOČNI KINO V REDNEM KINU Petek, sobota in nedelja, 25., 26., 27. 1. ob 22. uri SEKSI COLEDGE — ameriški, trda erotika. KINO DOM KULTURE Nedelja, 27. 1. ob 10. uri OTROŠKA MATINEJA GREMLINI II-ameriški, fantastični. Režija: Joe Dante, Vloga: Zach Calligan. Simpatični Gimzo ponovno v boju proti hudobnim grem-linom. ki hočejo vse uničiti. POČITNIŠKI PROGRAM KINA VELENJE OD 28. 1. DO 31. 2. 1991 : REDNI KINO VELENJE ob 10. URI: 28. 1. GREMLINI II — ameriški, znanstveno- fant. 29. 1. LAMBADA — ameriški, glasbeno-plesni. 30. 1. PLES V TEMI — angleški, mladinska komedija. 31. 1. BEETLEJUICE — ameriška komedija. 1. 2. BEETLEJUICE — ameriška komedija. KINO ŠOŠTANJ: 30. 1. ob 16. uri PLES V TEMI - angleški, komedija. KINO ŠMARTNO OB PAKI 29. 1. ob 9. uri GREMLINI II — amer., znanstve-no-fant. PRIJETNE POČITNICE OB FILMSKIH PREDSTAVAH VAM ŽELI KINO! studi Tel. št.: 853 451 _855 450_ ZASTAVO 750 zelo dobro ohranjeno I. 1976. prodam. Sevčnikar Rudi, Lokovica 24, Šoštanj JUGO 45 E 1. 1987 in Kombi Zastava 850 1. 1980. prodam. © 854-191 ves dan. JUGO GVL s katalizatorjem star dve leti po ugodni ceni prodam. © 850-190 ZMRZOVALNO HLADILNO OMARO širina 60 cm, stara eno leto, prodann po ugodni ceni. © 858-894 PARCELO Ž VIKENDOM 1300 m\ oddaljenost iz Velenja približno 1 km, prodam. © 857-834, popoldan. DVE OTROŠKI POSTELJI z jogijem, košarico za dojenčka in otroški športtni voziček prodam, «g»882-875 TAM 110 KI PER 1. 1979.,in auto Z-101 COM1FORT I. 1981. prodam. © 852-444 ZASTAVO 1128 karambolirano in 126 PE in star hladilnik in zamrzovalno : skrinjo prodam, «gg» 853-137 ZASTAVO 101 bele barve 1. 1988 prodaim za 7.800 DEM ali din. protivretdnost in krojilec za pletilne strojje BRODHER prodam. Kličite od 26. 1. 1991. dalje zvečer © 06:3-858-027. STANOVANJE v Mislinji vzamem v najdem. ©063-855-063 zvečer GRADBENO PARCELO z loka cijskim dovvoljenjem v okolici Velenja proddam. © 0602-53-413, zvečer. OPEL rekored 20 S 1. 1979. gara-žiran prodarrm. © 881-395 OMARO za i dnevno sobo ugodno prodam. © i 850-310 OTROŠKO SOBO novejšo, ter sedežno garirnituro ugodno prodam. © 8534-133 zvečer. SLOVENSKiA INTELEKTUALKA išče garirsonjero ali sobo s souporabo k kopalnice. Ponudbe pod »JANU/JAR« PARCELO 2 z vso gradbeno dokumentacijo, 3, na lepi sončni legi v Lajšah procodam. © 891-169 R—4 I. 1985 prodam. © 853-425, d, dopoldan. STANOVANJNJE 30 m2, pritličje, menjam za ve večje. © 854-449, ves dan. BARVNI TEIELEVIZOR Gorenje star 4 leta p prodam. © 854-449 ves dan. IŠČEM več Ij ljudi za zbiranje naročil v dopopoldanskem času. ©857-319 pepo 20. uri. DŽIP FIAT iT KOMPANJOLA, dodatna opreprema 1. 1979, prodam. © 853-43-425 - dopodan. KOMUNALN.NO UREJENO PARCELO z ] z gradbenim dovoljenjem 1300 m'm' v okolici Velenja za 60.000 D EDEM prodam. Šifra: »Šentilj pri V Velenju« ZASTAVO 1 128 1. XI1/87 prodam. Marjanan Atlšek, Nizka 8, Rečica ob Sa\>avinji. RABLJENI E BILJARD SEDMI-CA zelo ugododno prodam. Ogled možen vsak d; dan od 12. ure dalje. Gostišče Zajcajc, Celjska 43, Velenje MLAJŠA ŽEŽENSKA sprejme delo na domu. h. Možnost postavitve manjšega strotroja. © 856-328, ves dan. NEMŠKEGA!A OVČARJA z rodovnikom staitar 2 leti z B izpitom prodam. © 8? 853-971, popoldan. KRZNENO J) JAKNO novo dolgo št. 42 za 1. 1.500 din prodam. © 853-087 ve;ves dan. GARAŽO v cv centru mesta Velenje (Prešeešernova) oddam. © 0602-43-00I-009 6is{r(ro £ FOTOAMATERJI: Vaše barvne filme vam kvalitetno in hitro po ugodni cei izdelajo pri Foto Pajk Velenje. © 852-996 GARAŽO V VELENJU prodam. © 853-983 od 18.-20. ure MANJŠO KMETIJO 2,5 hek tarja v okolici Šoštanj z gospodarskim poslopjem — elektrika in voda v hiši, prodam. Informacije od 24. 1.-26. 1. 91. ©063-713-211, interna 250, dopoldne Naveršnik JUGO 45 nov poceni prodam. © 856-242 zgodaj zjutraj ali zvečer. PREKLICUJEM VOZOVNICO — izkaznico št. 27557 Gorica— Velenje na ime Beljak Marina. STANOVANJE v stanovanjski hiši oddam. ©063-855-631 PRIKOLICO za osebni avto 1.2 tone, dve osovine velikost 2.30 x 1.40 m ugodno prodam. Ogled Šalek 20 ali © 857-558 PREKLICUJEM veljavnost letne vozovnice Gorenje št. 81 na relaciji Gaberke—Gorenje na ime Herlah Franjo. JAHANJE KONJ nudimo v To-polšici pri Hotel Vesna—Terme Topolšica, vsak dan od 15.30 ure dalje, sobota, nedelja in prazniki in (zimske počitnice) od 10. ure dalje. © 891-164 ŠPEGEL MARIJA iz Mute prodaja 4 mesece stare nesnice pasma hiseks. © 0602-61-202 DVE TERMO AKUMULACIJSKI PEČI in mešalec ugodno prodam. © 851-950 zvečer OTROŠKO RABLJENO SOBO in pralni stroj proceni prodam. © 857-076 DVE KOZI breji prodam po ugodni ceni. © 853-875 JUGO 55 junij 1989, pet prestav, prevoženih 17.000 km nujno prodam. © 855-909 JUGO KORAL 60 star 20 mese cev prodam. © 850-038 TENIS V času šolskih počitnic organiziramo tečaje tenisa za otroke stare od 6 do 14 let. Tečaji bodo v Rdeči dvorani pod strokovnim vodstvom učiteljev tenisa. Informacije in vpis v Rdeči dvorani 24. januarja ob 18. uri in po telefonu 063/858-153 od 13. do 14. ure. AS INŽENIRING vepus VELENJE Na podlagi 39. čl statuta Veplasa, razpisna komisija razpisuje dela in naloge direktorja podjetja Direktorje imenovan za dobo 4 let in je po izteku mandata lahko ponovno imenovan. Kandidat mora poleg zakonskih pogojev izpolnjevati še naslednje: da ima visoko ali višjo izobrazbo ekonomske ali tehnične smeri — da ima 5 let delovnih izkušenj na področju vodenja in organiziranja delovnega procesa — znanje najmanj enega tujega svetovnega jezika — da ima sposobnosti za uspešno gospodarjenje in organizacijske sposobnosti — program razvojne politike podjetja s cilji uresničevanja v mandatnem obdobju Rok za zbiranje prijav je 15 dni po objavi. Poslati jih je treba v kadrovsko službo Veplasa, Velenje, Štrbenkova 1, z oznako »za razpisno komisijo«. Kandidati morajo k vlogi priložiti dokazila o izpolnjevanju pogojev. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po končanem razpisu. SPOMINU POKOJNIH se namesto z vencem ali cvetjem oddolžimo s SOŽALN1CO in prispevkom za boj proti raku. Sožalnice dobite na vsaki pošti in v ljubljanski Nami, prispevek pa je vračunan v ceni. ZAHVALA V 91. letu nas je zapustila naša teta Marija Šalov en roj. 23. 10. 1900-5. 1. 1991 se iskreno zahvaljujemo bolnišnici Topolšica, duhovniku, govorniku Mihu Valenciju ter vsem drugim, ki ste nam pomagali. Vsi njeni P nama- Namin kotiček TA TEDEN ZA VAS V NAMI: V samopostrežni prodajalni: — kompot višnja uvoz — kompot breskve uvoz — napolitanke 500 gr. Koestlin — Lada pecivo Kraš — jabolčni sok 1/1 — kumare 1/1 uvoz Tekstilni diskont: — hlače — trenirke — nogavice moške — jersey — kuhinjske krpe Oddelek posode: — jedilni pribor ital. garnitura Oddelek železnine: — garnitura izvijačev TIK Kobarid — kasete za orodje uvoz koz. 15,50 din 22,20 din 29,80 din 18,50 din 9,90 din 23,80 din samo 200,80 din 6 kom 123,00 din kg 163,50 din lOkom od 143,00 din dalje samo 990,80 din od 17,50 din dalje samo '217,90 din Na športnem oddelku: — drsalke hokejske, črne od št. 35 do 43 samo 775,50 din — drsalke za umetnostno drsanje, črne od št. 35 do 44 samo 499,10 din — drsalke za umetnostno drsanje, bele št. 33, 34, 35, 39 in 41 samo 499,10 din Na oddelku metraže: - pliš uvoz - prti damast 140 x 180 140 x 140 - nadprti 90 x 90 Na otroškem oddelku: — otroške nogavičke frotir — otroške pletene kape Na moškem oddelku: — srajce flanela — fantovske srajce flanela od 376,00 din dalje 156,90 din 139,20 din 68,60 din od 10,20 din od 66,00 din po le 233,00 din samo 131,90 din V SPOMIN ob boleči izgubi našega sina Florjana Šamuja 28. 7. 1979—25. 1. 1990 ki se ga spominjamo ob obletnici smrti. Minilo je leto žalosti in bolečine, praznina se je naselila v naš dom. Nikoli te ne bomo pozabili. Tvoji starši in sestrica Ana-Marija Ljubezen, delo in trpljenje bilo tvoje je življenje, nam ostaja zdaj praznina in velika bolečina ZAHVALA Tiho, kot je živela, se je v 84. letu življenja poslovila skrbna žena, mama in stara mama # Frančiška Javornik iz Vinske gore 7 Iskrenano zahvalo izrekamo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovaivano cvetje, syece in sv. maše; posebej še družinama USAR in NAJGOLČAN. Posebejbej se zahvaljujemo dr. Grošlju in patronažni sestri Teji za večletno zdravljenje na domu. Hvala la DO Gorenje-OE ZHT za darovano cvetje, zvezi borcev Vinska gora, g. Jožici Borovšsvšak in g. Blažu Arliču za besede ob slovesu, pevcem za zapete žalostinke in g. župniku za opravljen pogrebni obred. Zahvalzala vsem, ki ste Kovačevo mamo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Žalujočijoči: mož Jože, sin Franci z ženo Marijo, sin Milan z ženo Štefko, Hilda in vnuki: Bojan, Sandi, Mojca, Mateja in Uroš. .. . pa pomlad prišla bo, ko bodo rože zacvetele kje, mama, tvoja roka je, ko bodo ovenele . . . ZAHVALA Ob prerani in nenadni izgubi naše drage žene, mame, stare mame, tete in svakinje Olge Miklavžina-Pocove mame iz Raven pri Šoštanju, roj. 3. 11. 1926 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam stali ob strani fn nudili pomoč, darovali cvetje in sveče ter jo pospremili na njeni zadnji prerani poti. Iskrena zahvala velja tudi sosedom Laznikovim, Cilki Vodovnik, Brinovšekovim, Kovinoplastiki Pocajt, Vegradu-Lesna Šoštanj, RLV-Jama Preloge in mladim zadružnikom Šoštanj. Hvala govornikoma Mevcu in Hudomalovi, Gasilskemu društvu Gaberke, Društvu upokojencev Šoštanj, gospodu duhovniku za obred in sveto mašo. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi. Žalujoči: mož Franc, sinova Joži in Anton, hčerki Fanika in Olga z družinami, vnuki Gorazd, Suzana, Damjan, Mitja in Jernej. Krajevna skupnost Šmartno ob Paki Bo tudi denar? Dela toliko kot listja in trave. Kar malo krajanov krajevne skupnosti Šmartno ob Paki bi našli, ki ne bi delili prej zapisanega mnenja z nami. Pa ne zato, ker so v preteklih letih tako malo postorili za lepše in pestrejše življenje v kraju, ampak zaradi tega, ker si želijo doseči še kaj več. Ce v tem trenutku kaj, je to gotovo želja po uvrstitvi med komunikacijsko razvite dežele. Izgradnja telefonskega omrežja je že lani sodila med prednostne naloge, v tem dobro začetem letu krepko ostaja na prvem mestu. Do začetka prihodnjega njèseca naj bi bila zgrajena potrebna centrala, za katero so krajani odšteli kar čedno vsotico denarja. 15 tisočakov, koliko so za te namene že prspevala posamezna gospodinjstva, naj bi bilo (po sedaj veljavnem samoupravnem sporazumu) dovolj za izgradnjo primarnega dela. Sekundarni del naj bi zgradili po stari nava-di-udarniško. S trdno voljo, predvsem pa z zvrhano mero vztrajnosti in trme pri pogajanjih s PTT-jem bodo, vsaj predsednik sveta krajevne skupnosti Šmartno ob Paki Ivo Rakun upa tako, v okrog 250 gospodinjstvih dobili stik s svetom po telefonski žici do konca tega leta. Z njimi vred pa še 120 krajanov krajevne skupnosti Gorenje in prav toliko gospodinjstev Letuša, saj naložbo gradijo skupaj. To pa ne bo le pridobitev za nove telefonske naročnike, ampak tudi za stare, kajti telefonska povezava s tem krajem je danes namreč vse prej kot to. Druga pomembna zadeva, ki prav tako že teče, je sanacija škode po lanskih novembrskih poplavah. Popravila ali bolje temeljite obnove so potrebne nekatere krajevne ceste, mostovi in tudi drugi komunalni objekti. Ce bi se držali občinskega odloka o komunalnem redu dosledno, bi mrliška vežica v tem kraju danes imela drugačen videz kot ga ima. Po besedah sogovornika bo slednja vendarle letos deležna nujno potrebne dograditve. Ob večji skrbi za ekologijo, varstvo okolja, za društva in organizacije, ki po svojih močeh poskušajo popestriti in nekoliko razvedriti življenje krajanov, prihaja v ospredje še težave pri oskrbi krajanov Podgore z zdravo pitno vodo. »Bojazen, da bo priključitev 50 gospodinjstev Skornega na naš vodovod povzročilo pomanjkanje vode na celem področju Šmartnega ob Paki, je vsak dan večja. Tudi morebitno onesnaženje zajetja ni neiz-ključeno. Zato bomo morali temu vprašanju nameniti kar precej pozornosti.« Še kaj bi sè našlo na seznamu potreb in želja. Mimogrede tudi reševanje prostorske problematike in z njo povezan razvoj drobnega gospodarstva. Med drugim zaradi teženj po preimenovanju središča kraja v trg in netihe želje po ustanovitvi svoje občine. Pomoč družbe so že v vseh teh letih krajani krajevne skupnosti Šmartno ob Paki znali spretno obrniti in zato se nadejajo, da v letošnjih prizadevanjih ne bodo ostali praznih rok. Še zlasti zato, ker so pripravljeni za načrtovane naloge ob sredstvih samoprispevka primakniti še kakšen dinar in marsikateri žulj z udarniških akcij. Krajevna skupnost Staro Velenje praznuje 25. januarja pred 47. leti so na sejmišču v Starem trgu Nemci ustrelili 15 sodelavcev in organizatorjev narodnoosvobodilnega gibanja. Nemci so se s streljanjem v Velenju maščevali za partizanske akcije in hoteli prestrašiti domačine. Tokrat, jutri, 25. januarja, se bodo ob 17. uri v prenovljeni dvorani gasilskega doma sešli starejši krajani, pa odborniki sveta in skupščine in vsi, ki se boste tega srečanja udeležili. Pripravili so krajši kulturni program, ki ga bodo izvedli sekstet Šaleškega okteta in učenci Oš Antona Aškerca iz Velenja. L. Ojstefšek Nevarna otroška igra Eksplozija med poukom Eksploziva in orožje so silno nevarna, za mlade fantiče pa nadvse zanimiva. Kaj je bolj razburljivega kot najti staro puško, jo skrivaj odnesti in preizkusiti. Otrok seveda ne pomisli, kako se lahko vse skupaj konča. Na televizijskem sprejemniku je pač vse skupaj predvsem napeto, marsikomu pa celo zabavno. To kar se je prejšnji teden dogodilo v Šoštanju pa je bila čisto prava sreča v nesreči. Čeprav je bil sedmošolec Tomaž zelo hudo telesno poškodovan in na eno oko morda ne bo videl več, bi lahko bile posledice eksplozije v razredu še veliko hujše. Sedmošolca Tomaž in Robi sta nerazdružljiva prijate- lja. Silno sta se razveselila pomembnega odkritja. Pred tednom dni je namreč prinesel Robi iz stare omare že pokojnega deda tri električne detonatorje. Ogledovala sta jih in jih skušala 16. januarja v bližini šole aktivirati. A jima ni uspelo. Igro sta nadaljevala naslednji dan, pri drugi šolski uri, medtem ko je učiteljica pred tablo nekoga spraševala. Ni videla, kaj počneta. Tomaž se je lotil detonatola s škarjami. Na srečo je vse skupaj skrival pod klopjo. Ko se je dotaknil eksploziva v detonatorju, ki je občutljivo na vse posege — drgnjenje, trenje, udarec, je počilo. Vsi so bili seveda prestraše- ni, učiteljica, ki se je takoj obrnila, pa ni videla drugega kot krvavega Tomaža, razce-frano mizo in oblak prahu, ki se je dvigal nad mestom eksplozije. Rušilno moč eksploziva je vsaj malo ublažila miza, ki jo obvarovala fantov obraz in glavo. A vseeno je bil udar precejšen, saj je dele mize, pa tudi fantovega tkiva na-metalo povsod naokoli, celo na strop. Hudo ima poškodovani obe roki, precej tudi obraz, predvsem pa se strokovnjaki trudijo, da bi mu rešili oko, na katerega morda nikoli več ne bo videl. Robi, ki je sedel poleg Tomaža, je bil le lažje telesno poškodovan, drugi sošolci pa so eksplozijo preživeli brez poškodb, seveda pa močno pretreseni. Celjski kriminalisti so informacije Robija o tem, kje je dobil nevarno igračo, preverili in odkrili v omari starega očeta še več nevarnega orožja in eksploziva še iz časov pred drugo svetovno vojno. Starši bodite torej pazljivi! Preglejte, kaj čuvate v starih omarah aH na podstrešju in če odkrijete kaj sumljivega, predajte delavcem milice. Pa še opozorilo tistim, ki imate dovoljenje za posedovanje orožja. Čuvati ga morajo na mestih, ki so otrokom nedosegljiva. Mira Zakošek MILIČNIKI SO ZAPISALI À V CIGARETE NAŠLI V GOZDU V PLEŠIVCU Prejšnji teden smo pisali, da je nekdo vlomil v gostišče Kmečki dvor v Šoštanju in odnesel večjo količino cigaret. Miličniki so že ugotovili, da je to bil Z. T. Plen so skoraj v celoti odkrili v gozdu v Plešivcu. GROZIL JI JE Šikika in Ibro K. sta se 17. januarja zvečer prepirala v stanovanju. Med prepirom je odšel Ibro v kuhinjo in se vrnil z velikim kuhinjskim nožem in grozil z njim ženi. Posredovali so miličniki, Ibro pa bo moral k sodniku za prekrške. ROP V ŠALEKU Človek kar verjeti ne more, da se lahko kaj takšnega zgodi med stanovanjskimi bloki, sredi mesta. Rop, čisto pravi rop, v Šaleku. 19. januarja okoli ene ure je Gojko D. oropal Emila S. Oba sta bila pred tem v bistroju S v Šaleku. Malo po eni uri ga je najprej zapustil Emil S., za njim pa je pohitel Gojko D., ki ga Emil ni poznal. Grozil mu je in zahteval od njega denar. Emil mu je izročil 500 dinarjev, a Gojko se s tem ni zadovoljil. Pretepal ga je in zahteval še več. Emil mu je izročil še bankovec za 100 dinarjev in mu ponujal, da mu napiše ček, a Gojko ni odnehal. Na srečo se je pripeljala patrola milice. Gojko je zbežal, a so ga miličniki po 300 metrih dohiteli. HUDA TELESNA POŠKODBA V Jami Škale se je pripetila 16. januarja malo pred 10. uro dopoldne delovna nesreča, v kateri se je hudo telesno poškodoval Anton Ramšak, ki mu je stisnilo obe nogi v predelu nad gležnjem. TRČILA STA Voznica osebnega avtomobila 38-letna Lilijana Ledinek je peljala 16. januarja malo pred 6. uro zjutraj po Partizanski cesti v Velenju v smeri proti Pesju. V križišču proti Gorenju ji je pot prekrižal voznik osebnega avtomobila, 29. letni Zdrav-ko Duh, ki je zavijal levo. Trčila sta, pri tem pa se je voznica hudo telesno poškodovala. ODNESEL JE ČEVLJE Z marsičem se morajo ukvarjati velenjski miličniki, tudi s krajo čevljev. Nekdo jih je 16. januarja odnesel Miranu K. s samskega doma na Vojkovi. Miličniki so ga hitro našli, saj je bil to njegov sostanovalec Stanko H. POŽAR V GA Okoli desete ure dopoldne seje 15. januarja vnela nizkonapetostna razdelilna postaja v obratu pralno pomivalne tehnike Gorenjevih gospodinjskih aparatov. Po nestrokovni oceni je nastalo zaradi tega za okoli 100 tisočakov škode, poleg tega pa je izpadla tudi proizvodnja v višini 400 pralnih strojev. TINKA SPET NA UDARU Okrepčevalnica Tinka je očitno dolgoprstnežem trn v peti. Verjetno dosega po številu raznih vlomov in poškodovanj rekord v občini Velenje. Vanjo je bilo vlomljeno tudi v noči na 15. januarja, ko je nekdo zlomil cilindrično ključavnico, odnesel pa nekaj pripravljenih pleskavic in drobiž iz blagajne. PREGLASNA GLASBA Kar naprej je treba prevesele Velenjčane, ki pozabljajo, da bi ponoči nekateri radi spali, miriti in opozarjati. Tako je bilo med drugim 19. januarja, ko so po 23. uri v stanovanju Frančiške C. na Tomšičevi veselo praznovali, 17. januarja pa v stanovanju Djemala E, na Kersnikovi 15, ki je preizkušal glasnost magnetofona še po polnoči. GOSTOM JEMAL PIJAČO V gostišče Kmečki dvor je prišel 18. januarja malo po 23. uri vinjen Anez B. Pijače mu niso hoteli postreči, pa se je-znašel. Hodil je od mize do mize in pil gostom iz nalitih kozarcev. Posredovati so morali miličniki. PRETEPEL JU JE Hazim M. je že dober znanec velenjskih miličnikov, saj takrat, ko malo preveč pogleda v kozarec, pogosto pretepa ženo. Tako je bilo tudi 17. januarja, ko je najprej pretepel sosedo Saliko, potem pa še ženo. Posredovali so miličniki, ki so ga pridržali do iztreznitve, nato pa ga skupaj z »zajetnim kupčkom gradiva« predali preiskovalnemu sodniku. # Velenjsko SDZ vodi Borut Korun V občinskem zboru Slovenske demokratične zveze Velenje imajo od sredine letošnjega januarja novo vodstvo. Franja Bertolca, ki je izvršilni odbor stranke vodil doslej, je zamenjal Borut Korun, sicer tudi predsednik velenjskega Demosa. V Šoštanju pa so že pred meseci ustanovili krajevni zbor, pred kratkim pa izvolili še devetčlanski izvršilni odbor v katerem so: Alojz Bačovnik, Miran Drev, Jože Fece, Stane Grudnik, Vlasta Hočevar, Jože Kolar, Renata Mrak, Miloš Pleteršek in Peter Radoja. Prostore, imajo jih nad pošto, pa je treba še opremiti. Borut Korun nam je povedal, da je v Šoštanju prišlo že tudi do prvih zapletov. Tu naj bi na hitro sklicali svet krajevne skupnosti, ne da bi s tem seznanili koga izmed članov Slovenske demokratične zveze ali koga od krščanskih demokratov, ki imajo tudi v Šoštanju krajevni odbor. »Vabilo za ta sestanek je bilo res izobešeno, vendar le en sam dan. Mislim, da je bil to zelo nefer način, kako priti še za eno mandatno obdobje do oblasti. Na tem sestanku so izvedli tudi volitve. Svet bo še naprej vodil gospod Natek,« pravi o tem Borut Korun. (mkp) t Velenjski miličniki odkrili skupaj s sodelavci celjske UNZ storilce mnogih kaznivih dejanj VRTEC BRINA DVAKRAT TARČA DOLGOPRSTNEŽEV V zadnjem času so velenjski miličniki v sodelovanju s strokovnimi sodelavci iz celjske uprave za notra- ] nje zadeve izsledili mnogo storilcev v zadnjem času storjenih kaznivih dejanj. Poleti smo pisali, kako je nekdo vlomil v vzgojno varstveni zavod Brina v Šoštanju. Uničene je bilo nekaj opreme, izgini] pa je tudi radiokasetofon. Dejanja so osumljeni R. C., P. B. in I. P. Enota vzgojno varstvenega zavoda Brina je bila tarča dolgoprstnežev tudi v decembru. Takrat so se tam gostili R. C., B. Š., S. K., P. B. in R. V. Osumljeni so velike tatvine, saj naj bi odnesli veliko drobnih predmetov, dodatno škodo pa naredili z razbijanjem in ugašanjem cigaret na otroških posteljicah. VOZILI SO SE Z AVTOBUSOM Naši bralci se gotovo spominjajo tudi, kako se je nekdo vozil konec decembra z avtobusom APS v Šoštanju. Dejanja so osumljeni R. C., B. Š., S. K., P. B., R. V. in R. K. V avtobus naj bi nasilno vstopili in ga spravili v pogon s pomočjo ključa za viličarje. Vožnje seveda niso bili vešči, zato so avtobus tudi poškodovali, vrnili pa so ga na isto mesto, kjer je bil parkiran pred odvzemom. AVTO PUSTILI V ŠENTVIDU Sredi novembra lani je izginil osebni avtomobil fiat v Šoštanju. Odpeljali naj bi ga bili R. C., S. K. in B. Š., ki so osumljeni, da so se ponoči vozili po Šoštanju in okolici. Svojo turnejo naj bi nadaljevali še naslednjo noč, ko so jim je menda pridružil še P. B. Potem pa so vozilo- pustili na Slemenu. Predno so se »ločili« od »svojega« prevoznega sredstva pa so ga še nekoliko poškodovali. KRADLI ŽARNICE R. C., S. K., in P. B. so osumljeni tudi, da so v decembru pokradli barvne žarnice s strehe koče ribiške > družine v Šoštanju. To pa so storili tudi pred lokali gostinstva Paka.