Trideset let Elektroprojekta
»Elektroprojekt« slavi letos 30-letnico obstoja. Poslovnost in natančnost je v tej delovni organiza-ciji čutiti na vsakem koraku. To viško podjetje je največja slovenska delovna organizacija na svo-jem področju. Ob prvotnih 31 delavcev se je »Elektroprojekt« razširil danes na 375 delavcev. Kljub temu pa v »Elektroprojektu« menijo, da bi bilo potrebno še bolj združevati sile v republiki in državi, da bi lahko uspešneje nastopali na tujih tr-žiščih. Zato je težko govoriti o občinskih dimenzi-jah delovne organizacije, saj IBE (to je njihova kratica) posega odločilno v gradnjo vseh po-membnih jugoslovanskih projektov.
»Elektroprojekt« je sodeloval pri gradnji in tudi načr-toval nekatere velike objekte. Od prve hidroelektrarne »Savica« preko savske verige elektrarn in »Formina« dft velikanke na Plivizenim na jvišjih jezov na svetu, vse to je delo IBE. Tudi največji agregat z močjo 355 megavvatov v termoelektrarni Šoštanj IV so projektirali v IBE. Če bi še naštevali velike objekte, ki so jih projektirali v IBE^ne smemo pozabiti: prva plinska elektrarna pri nas (v Bre-stanici) 2000 km daljnovodov, slovenski del 400 kv elektrozanke »NikolaTesla«, ki vključuje okoli sto raz-delilnih transformatorskih postaj, toplovodno ogreva-nje mest Velenja in Ljubljana, slovenski plinovod, rud-nik urana Žirovski vrh, prva jedrska elektrarna pri nas (Krško), kompleksni objekti za proizvodnjo iverk v Na-zarjih, Novi Gorici, Otiškem vrhu, vlaknenk v Ilirski Bi-strici, kemični obrati »Iplas«, »Belinka«, farmacevtska industrija »Krka« in »Lek «, tovarna soli »Droge«,to-varna sladkorja v Ormožu itd. Z vsemi temi projekti se je »Elektroprojekt« uveljavil v Jugoslaviji in si pridobil zavidanja vredno mesto. V IBE se zavedajo, da je po-trebno posegati tudi v svetovni prostor, ker je tako mo-goče plasirati veliko jugoslovanske opreme.
»Še bolj se bomo usmerjali v tujino, kjer smo že doslej dosegli nekaj lepih uspehov. Čeprav smo se srečevali s hudo konkurenco. Gradili smo vojaške objekte v Alžiri-ji, stanovanja v Libiji, petrokemijske tovarne v Nemški demokratični republiki. hidroelektrarno v Nepalu, hi-droenergetske objekte v Kongu in v Indoneziji v okviru OZN. Naša gradbena operativa je v ZRN in sedaj smo skupaj z »Lekom« ponudili izgradnju tovarne zdravil v Sovjetski zvezi. Vse to je rezultat našega lastnega znanja in dela. Mislim, da moramo ostati pri tej usmeritvi. Naš prodor na tuj trg pomeni tudi plasma naše jugoslovanske investicijske opreme. To je za našo državo — kot vemo — zelo pomembno. Zato bomo nadaljevali z našimi pri-
zadevanji, posebej v dežalah v razvoju« pravi direktor inž. Natan Bernot.
V  določenem obdobju med letom 1960 in 1967 je IBE rasel počasneje. Vzrok za to je bilo sklepanje po-godb s tujimi partnerji »na ključ«. Pri takšnih projektih tujci seveda niso iskali sodelovanja IBE. S tem nismo le zanemarjali lastnega denarja, temveč tudi izdajali nepo-trebne devize. Tudi pri gradnji sedanje NE Krško so premalo upoštevali možnosti IBE. V tej delovni organi-zaciji so namreč zmožni izdelati 70 odstotkov celotnega projekta povsem sami in za toliko bi torej lahko prihra-nili pri devizah. IBE sodeluje v gradnji NE, vendar z manjšim deležem. Njegovo sposobnost pa bi kazalo upoštevati pri gradnji naslednje jedrske elektrarne pri nas.
Osamosvojitev Jugoslavije pri nastopih v tujini je v veliki meri odvisna od zmožnosti projektiranja in potem kompletne ponudbe. Tu smo Jugoslovani sposobni na-rediti zelo veliko. Od projektov do kompletne industrij-ske opreme. Vse bi Iahko izvažali in za to si moramo pri-zadevati. Že večkrat smo dali ponudbo za ustrezno zdru-ževanje v jugoslovanskem prostoru in to vedno znova ponavljamo. Veliko združenje v okviru celotne države lahko pomeni na tujih licitacijah ogromno in lahko do-sežemo velike uspehe. O tem moramo v Jugoslaviji razmišljati in se lotiti konkretnih akcij,« poudarja inž. Bernot.
Kakšen pomen sploh ima projektiranje? Laik bi po-mislil, da tistih nekaj papirjev in črt na njih pa še nekaj izračunov res ne more pomeniti kaj dosti. Dejansko sta-nje pa je ravno nasprotno. Izdelava projekta je po stro-ških resnično manjša stvar, saj predstavlja le nekaj od-stotkov stroškov celotne gradnje. Resnica in s tem po-membnost projekta pa je v tem, da vpliva ravno projekt odločilno na nadaljnje stroške. Vse gradnje in drugi pri-jemi lahko vplivajo le na nekaj več kot 10 odstotkov stroškov.levji delež vpliva pa je pri projektu. Zato dober projekt lahko pomeni izreden prihranek in slab projekt izredne izdatke. Od tod torej izredna pomembnost
Elektroprojekta.
V zadnjem času v IBE veliko delajo tudi pri projekti--ranju varstva okolja. Na tem področju bodo izkušnje za Jugoslovane zelo pomembne, saj delajo praktično šele prve resnejše korake v smeri varstva okolja. Delež, ki ga lahko pri tem doprinese IBE, je precejšen. Z ustreznimi projekti, ki bi upoštevali maksimalno varovanje okolja ob čim manjših stroških, so lahko tudi odločilen argu-ment^s katerim bi se IBE uveljavljal na mednarodnih na-tečajih in z njim vred vsa jugoslovanska industrija.