Slomšek kot pedagog1. (Dalje.) 5. Slomšek kot šolski pisatelj. Slomšekova slava bi nikakor ne bila tako velika, ako ne bi bil prijel za pero, ako ne bi bil s tiskano besedo razširjeval krasnih misli, ki so se rodile v jijegovi bistri glavi, in blagib čutov, ki so izvirali iz njegovega plemenitega srca. Pisariti je začel Slorašek že zgodaj. Že kot duhovni pomočnik je poskušal svojo pisateljsko srečo, ki je postala velik blagoslov vsem Slovencem. Prvo njegovo delo, so bile neke molitvene bukvice, za katere pa še založnika dobiti ni mogel. Iz Lendovšekove biblijografije Slomsekovih del in spisov razvidimo, da se je prva Slomšekova knjižica natisnila 1. 1832., nararec: ,,Prijetne pripovedi za otroke". Kdor pregleduje le nekoliko Slomšekove knjige, knjižice in spise, mora reči: Slomšek je bil v prvi vrsti didaktično-pedagogijski pisatelj slovenski, čegar spisi so vsi na eni, in sicer na versko - nravno - narodni podlogi. Le pri nekaterih njegovih slovstvenih izdelkih je imel satno cerkveno stališče, še manjše je število popularno znanstvenih spisov, docim je velik broj spisov za mladino in poučnih sestavkov za odraslo ljudstvo. Tu navajamo po Lendovšekovi biblijografiji knjižice njegove, katere je izdal slovenski mladini za pouk inkratek čas: 1.) nPrijetne pripovedi za otroke". Iz nemškiga poslovenili mladi duhovni v Celovški duhovšnici. V Celovci 1832. Natisnil Ferdinand pl. Kleinmayr. V mali osmerki, str. 80Drugi natis jeizšel 1. 1836. pri Janezu Leonu, str. 90. (Sto pripoved.) 2.) ,,Kratkočasne pravljice otrokom v podučenje". Iz nemškiga poslovenil mladi dubovni v Celovški duhovšnici. V Celovcu 1835. Natisnil Jan. Leon, 8°, str. 112. (Tudi teh pravljic je ravno sto.) 3.) ,,Sedem novih pripoved za otroke". Iz pisem Kr. Šmida, poslovenili mladi dubovni v Celovški duhovšnici. V Celovci 1836. Natisnil Janez Leon, 8°, str. 78. 4.) ,,Martin mladi pušavnik, pripoved za otroke". Ponemškem: Gottfried, der junge Einsiedler — Chr. Schmied. 5.) ,,Dober dar za mlade ljudi". Iz pisem Kr. Šmida. 6.) ,,Troje ljubeznjivih otrok". Tri vesele pripovedi za otroke. I. Pavle Hrastovski. II. Zgubljeno dete. III. Kapelica. V Celovci 1838 Natisnil in na prodaj ima Janez Leon, 8°, str. 108. 7.) nDve lepe reči za pridne otroke". I. Velikonočna pisanka ali pirh. II. Kresnica. V Celovci 1838. Natisnil Janez Leon, 8°, str. 76. 8.) ,,Dvoje fantov". Blagi Fridolin in Hudobni Bric. Nekaj za stariše in otroke, iz pisem Kr. Šmida. Poslovenil Felicijan Globoenik. V Celovci 1841.. Natisnil in na prodaj ima Janez Leon, 8°, I. — VI. in 176 str. Lepo je torej število Slomšekovih knjižic za mladino slovensko, a desetkrat večja je zasluga, katero si je Slomšek pridobil kot spisatelj slovenskih šolskih knjig, in če si je on zaslužil častno ime prvega slovenskega pedagoga — in kdo bi mu ga ne hotel pripoznati? — zaslužil si ga je največ s spisovanjem slovenskih šolskih knjig.J Pred njegovo dobo, predno je bil namreč on šolski nadzornik, ni se moglo še go^ voriti o slovenskih šolah, kajti malo je bilo število šol pri nas pred 40 leti, pa še te so bile čisto nemške, kakor je to velevala politicna šolska ustava. Naš blagi Slomšek bil je prvi, ki je hotel to veliko krivico polagoma odpraviti in v ljudske šole po Slovenskem uvesti mesto nemškega ucnega jezika in mesto nemških učnih knjig slovenščino ustno, pisano in tiskano. Začetkoma mu je to delo le počasi napredovalo, kajti dokler je bil v Av- striji nemški absolutizem, ni se bilo nadjati, da bi se za vse šole mogel premeniti šolski zistem. Leto splošnega prerojenja, 1848., prineslo je tudi v šolstvu po Slovenskem novo življenje. Takratni voditelj ucnega ministerstva, državni tajnik Feuchtersleben, iz- dal je ukaz o prenaredbi splošnega šolstva. V tem pa stoji načelo, da mora biti v lj ud- ski šoli materinski jezik učencev, za katere je šola, učni jezik. Z minister- jalno naredbo od 1. 1850. se je sicer želja izrekla, naj se tudi ozira na drugi deželni je- zik, vender se je pa tudi v istem letu ukazalo, da se veronauk nikakor ne sme v dru- gem, kakor v materinskem jeziku poučevati. Na podlogi teh ukazov je bilo tedaj Slom- šeku mogoče, da je za razvitek zauemarjenega šolstva po Slovenskem v resnici mogel kaj uspešnega storiti. Vlada je sama morala skrbeti, da si pridobi moža, kateri bode tudi Slovencem pisal potrebne slovenske šolske knjige. Takratni učni minister Thun je spoznal takega moža v osebi blagega knezoškofa Slomšeka. Kakor se razvidi iz Drob- tinic (1. 1863.) in iz Kosarjevega životopisa, dopisovala sta si naučni rainister in Slomšek štiri leta o slovenskih šolskih zadevah. Iz teh listov zvemo, piše vč. g. Kosar 1. c. — da so škof osnovo vseh šolskih knjig napravili, sami več knjig spisali, druge pa najizvrstnejšim učiteljem spisati naroeili, — da so zopet vse spise sami pregledali in popravili. — Tako so bile po vrsti vse šolske knjige pod njih vodstvom izdelane in od vlade potrjene. Izdelali so dvojno vrsto šolskih knjig: eno za cele slovenske šole, drugo pa za slovensko - nemške šole na takih krajih, kjer je znanje nemškega jezika otrokom zares koristno ali celo potrebno. (Dalje prih.)