PRIMORSKI DNEVNIK
glasilo osvobodilne fronte za slovensko primorje
TRST, sreda, 1. avgusta 1945 ■ leio I. štev. 68
Uredništvo in uprava, Piazza Carlo Goldoni št; 1,-1 Telefon st. 93806, 93807, 93808. Rokopisi se ne vračajo. Poštnina plačana.	Cena	2.-	liri
Reakcionarna
Demokracija
Banes so vsi demokratje. Vse se irh“ na prsi; kdo bolj dmokrat kot "Zt -zTudi mi smo za sodelovanje "'M Slovenci in Italijani, tudi mi f* dovensko-ttalijansko bratstvo;
tega ni mogoče socialno živ-ššnjs Julijske Krajine», zatrjuje voce liber a* in dodaja: «Ce je W>k potrebno, dh to ponovno slo-te»ne izjavimo*. Res ne, gospodje, ^ Potrebno!
Mi pa, ki smo takih in podobnih 'tjov do grla siti, ker smo si o bednosti sličnih izjav popolnoma **• jasnem, se držimo nadela, da ®° besede besede, dejanja pa de->anja. in ta ostanejo. i^rean° preidemo na dejanja, par ed o demokraciji. O demokra-2' je pisalo, se še piše in se $5 pisalo, dokler bo demokrati služila Uidi kot krinka za pri-
vanje interesov reakcionarnih Ktk.
j?' glavnem imamo dve vrsti de-
.	meščansko	in	ljudsko;
J£°kracijo kapitala in dcmokra-
7** delavcev, kmetov in delovne
“~r**gence; demokracijo izkorišča-
človeka po človeku in dernio-
^i)o gospodarske enakoprav-notft'
J^J^bi proti fašizmu je meščan-dalo malo ali nič, če se ni ^to ali odkrito spečalo s fa-delovno ljudstvo pa se je jTjfišizmu borilo dosledno in si i gradi dosledno ljudsko de-Ta prehod si je ljudstvo ^ oorilo -o 'Jugoslaviji, Albaniji, poljski m drugih drža-boro	za	ta prehod si je pri-
, delovno ljudstvo Anglije in »s .T* H0sP0l^a Churchilla. Isto i> ^ blišmji bodočnosti zgodilo ljudflnCi*i’	in	drugod, kajti
^ demokracija je na pohodu d„ gospodje 'Fonda je ne bo-
Odvili.
■?*
Hči jedro nesporazuma: mi j ljudsko demokracijo nove Jč°*lavije, za demokracijo Sovjet-zoeze, za Angleško demokra--j? ja porazila Churchilla in z "2 svetovno reakcijo, ki se je ^Pala za njegovo osebo in Uho na rcvanio; mi smo za zma-H>Čo svetovno ljudsko demokra-%:
Odmevi britanskih volitev
Britanske volitve pomenijo prelomnico v angleški politiki
svetovno vi gospodje okoli «La vooe 11-'vrš*, eVita trnova*, clnformato-\*Lune<tty>, pa ste ostanki stare 'Ž^^tracije, ki je skotila fašizem, A®dl *>3rcva za KV*šjo sintezo za-£*** civilizacije*, za italijansko tZ2*r°’ hi P°stavlja sobrambne zi-..y° Proti drugim svetovom*, ki Sovjetsko zvezo ali o njej aoeuno mo^> k* napada novo, Ju-^ škodoželjno liživa nad (.j ^Pii njene obnove, mesto da *s trkala na prsi in z dejanji rbela da bi pozabili na vsa ro-tt,Ia> požiganja, množična ubija-italijanskega fašizma, i,? bi bila pot resničnih ljudskih <t°k‘*tov. Toda ne! Vi ste za p^stsko-slovcnsko bratstvo na in nočete .priznati, da se ifu Statična stvarnost Trsta in . nskega Primorja ne imenuje HjjJ* witi Komunistična partija ‘!ov Qsvol,odilna fronta, ampak z^^^o-italijanska antifašistična *ku ' Vl°d italijansko - slovenske č4 J>ne borbe ki je v vsakem slu-treljala na oborožene skupi-iaia Mas*, in ni nikoli prepove-lija^l^Mjuti nan je, češ, da so Ita-t>0 ' kakor je to storil gospod scdanji predsednik CLN-a. o ®o fašisti fašisti vedno in slučaju, tudi če se da-'‘on.u^tla^a1° v jugoslovanskih kon-taboriščih, kjer bi po
Prinašamo nekaj citatov iz komentarjev o britanskih volitvah,
London, 31. Reuter. — Popoln učinek laburistične zmage bo svet opazil šele polagoma. V praksi bodo glavne linije sodelovanja med Velikimi tremi ostale. Pričakuje se, da bo nova politika pokazala spremembe pri britanskih zastopstvih v svetu. Troje britanskih zastopstev je bilo stalno predmet laburistične kritike, in sicer lord Ha-lifaz, poslanik v Washingtonu, Sir Res: Leep, veleposlanik v Atenah, in Duff Cooper, veleposlanik v Parizu.
«Dafty Mails. pravi, da je novi zunanji minister Bevin »prvič in predvsem dober Anglež*.
«News Chronicle»: »Laburistična zmaga pomeni poraz konservatiz-ma po celi Evropi*.
Marry Seaton, London: irKako je Attlee postal voditelj laburistične stranke? S itrdim delom, z doslednostjo, z uravnovešenostjo, ki mu jo celo nasprotniki priznavajo. Večini Britancev, se je zdel Attlee negativen značaj, ker laburistična stranka ne veruje v zgradbo osebnosti. Ko so pred volitvami prelepili vso Britanijo z ogromnimi-slikami, nismo nikjer videli niti enega lepaka z Attlejevo sliko, celo ne v njegovem lastnem vodilnem okrožju.
litiko interesnih sfer, temveč sodelavci, ki streme v enaki meri za socialno kot za politično demokracijo. Nemčija je nerešljiv problem le, če se ga lotimo kot varuhi kapitalistične družbe. V trenutku, ko bomo skušali izdelati načrte za njeno bodočnost kot socijalisti, bomo odkrili, da nas Rusi razumejo. Skupno bomo lahko, če bomo oboji zvesti naši veri, odpravili v Evropi razmere, ki so rodile te vojno.»
Gordan Bashell: «Pri teh volitvah je bila udeležba največja, kar jih je sploh kdaj telo. Politična miselnost britanskih volilcev je sedaj v splošnem na isti črti s političnimi težnjami celinske Evrope. Politični angleški kanal je odstranjen. Za laburistično stranko je sedaj položaj poln nevezanih obljub in se bo obdržala na vladi le, če bo krepko in včasih celo grobo posegla za potrdilo njene politike. Njen program je dobil zaupanje ljudstva. Sedaj ga. mora pridobiti tudi njeno delovanje. Pravi boj se bo šele začel.*
Harold King, Pariš: ■»Laburistična zmaga je naletela v Franciji v splošnem na ugoden in prijateljski pozdrav. Mnogi so imeli občutek, da je napetost v franeosko-britan-skih , odnošajih v precejšnji meri posledica politike, ki so Jo zagovarjali desničarji v konservativni stranki. Izid volitev je znak, da
Gospod Attlee pozna dobro Indi-: britanski volllci kakor tudi mno-
k0vni 'demokratičnem* in tčlove-'a tj	V71 mnenju*
morali dobi-tijj. ^eoenko, kljub temu, da po ^ ^uslugi danes v Jugoslaviji tf T^do strada. Tako vi razume-
-slovensko bratstvo. **° ne dvignete svojega svo-\ o c,/a *n «demokratičnega* gla-‘n	*****m	tisočem Slovencev
in	Slovenskega	Primorja
tl ni’2’ ,Ci ®e danes ni nazaj, In bili fašisti niti niso ropali J. •dgan po Italiji t
■Me za italijansko - slo vensko ’*<ti tVo‘ v resnici pa hočete grar-^brambni zid proti vzhodu. »o ^ kakšni nevarnosti! V obram-«oiej	Ljudske demokracijo, mo-
Cts*o slučajno je ta demo-'iarna **“ vzhodu, na tistem \	• ° katerem oi vztrajno mol-
^ cer nimate poguma javno po-c, Sv°joga sovraštva, in proti bi vi radi zgradili o-hi»t	V ^ korišt t V
\ ^Ujo-nsko-slovenskcga brat-^ogoccf Poznamo to eddmo-fašističnega spomina in 1 <L	‘osmo	kaj	se	skriva	za
H^ ^kraoijo <izapadne civiliza-V * **« za tako itdtljansko-bratstvo*, ki bi služilo s^rn imperialističnim inte-ti^na Balkanu, kjer bi Slova-^ Ponižani služabniki tvišje ? **aii*apa<tne ^^izocijc*; za ta-' bi ,v^ans(co " slovensko bratstvo, ^a^asno, a samo začasno 0ten ,Ml bi uši italijansko-jugo-oi*«iJi . ratji, v pričakovanju .. ^<H vS°v'
Vfc0 T1 za
italijansko - slo-in sodelovanje,
‘liko {® rušite najbolj konkretno 2e *eity.a bratsUm, enotne sindi->»01^°^ *n nameščencev in *
hi^h]a°trn beležite vsak poskus “ enotnosti in pozdrav-
jo in Evropo. Ko je leta 1937. obiskal Španijo (prva četa britanskega bataljona mednarodne republikanske brigade je tedaj nosila ime «Ceta majorja Attleeja*) je dejal: «Svet mora rešiti vprašanje vojne in bede, ali pa bo obsojen na propad.*
Brailsfond, London: «Ce bi pni teh volitvah zmagal Churchill, bi drzno in slepo izrabil priliko, da zlepi stari svet, ki se je polomil v tej vojni. Morali smo gledati uporabo Churchillove oeebne politike v Italiji in Grčiji, kjer je nezakrito stremel za tem, da se vrnejo na oblast fašistični kralji in sile osebnega dobičkarstva.
Indija bo prvi poizkusni kamen tako naše iskrenosti, kakor našega takta. Kaj lahko takoj storimo po neuspehu lorda Wawella? Tri stvari Treba je upoataviii pora-Jinsko samoupravo, izpustiti vse politične jetnike in odstraniti prepoved kongresa.
Nekaj lahko ukrenemo že takoj. Amery naj bo zadnji minister za Indijo, njegov poraz naj pomeni začetek nove dobe. S prenosom indijskih zadev na ministrstvo za do-mindiome lahko, jasno prelomimo s preteklostjo, dokažemo našo voljo, da damo svobodo temu narodu.
Imamo možnost, da vodimo pri obnovi Evrope. Prvi pogoj za us-peh je, da se posvetujemo z našimi tovariši z levice. Cim manj se bomo igrali velesilo, tem boljše bomo uspeli. Odkriti moramo, kak0 naj delimo vodstvo z Rusijo. V svetovnih zadevah ne moremo napraviti ničesar trajnega brez sodelovanja z Ameriko.
Prepričati moramo Ruse, da nismo tekmeci, ki skušajo voditi po-
žice francoskega naroda žele naj-
tesnejše in najbolj prijateljske od-nosaje med Britanijo in Francijo, V Franciji se le najbolj konservativni krogi čutijo potlačene ob izidu britanskih volitev, ker se boje, da se bo zaradi tega povečal dotok na levo tudi pri bodočih francoskih v6litvah.»
«Nerw» Ohranicle*: ^Razočaranje in cinizem, o katerih se je zdelo, da sta se polastila našega povojnega mišljenja, sta izginila. Z današnjim dnem začenja Britanija novo pot. Vsej življenjski pobudi in pogumu je sedaj dana možnost, da se usmerita k velikemu cilju.* Harold Baski, predsednik 'izvršnega odbora laburistične stranke, je izjavil: cKončno smo napravili vse možno za popolno prijateljstvo s Sovjetsko zvezo, končno smo prišli v položaj, da damo polno.pravico španskim tovarišem. Kot laburistična vlada ne bomo pomagali niti propadlim monarhistom niti zastarelim družabnim sistemom.* Radio London: »Moskva je-po radiju izjavila, da je treba pozdraviti zmago delavske stranke kot najvažnejši dogodek v mednarodnih odnošajih, odkar je bila v juniju 1942. podpisana zavezniška pogodbe, Sovjetsko časopisje se je napram izidu volitev zadržalo skromnejše. Casopial so sicer prinesli rezultate na vidnem mestu, toda brez komentarjev.*
Madrid: Španski uradni krogi in pristaši generala Franca so, preše-
Anglija stopa v novo dobo
Pomembne besede Harolda Laskija
London, 31. Tanjug. — Agencija Reuter prinaša pismo prof. Harolda Laskija, predsednika narodnega iz-Vršnega odbora laburistične stranke, v katerem med drugim pravi: «To pišem, ko je še vedno težko razumeti- polni obseg socialistične smage. Nihče mod nama v glavnem stanu laburistične stranke so ni upal nadejati takega absolutnega mandata. Ob 11. uri dopoldne 26. julija imajo laburisti 390 mest, prišla pa bodo še nekatera, To pomeni večino 130 meet med vsemi ostalimi strankami skupaj,
20 Churchillovih ministrov -je izgubilo pri volitvah mandat, med njimi tudi Branden Bnacken, ha je z lordom Beaverbrookom izdelal strateški načrt za te volitve. Liberalna stranka je popolnoma poražena. Celo Sir WfTUam Beveridge ni mogel obdržati svojega mesta. Stranka Comnionvvealtha je izgubila svojega voditelja. Postala je stranka z enim članom. Churchillov sin in zet sta bila premagana v vblilnih okrajih, ki so jih smatrali za varne torijevske trdnjave. Laburisti bo dobili absolutno večino glasov.
Nikdar volile i nišo odločnejše izrazili svoje volje, odkar je bi* premagan BaMour leta 1906. Niti en laburistični voditelj ni izgubil svojega mesta. Morrison in Bevin sta iz. vojevala ogromno zmago, dočim so morali mnogi znani torijeve!, kakor so Amery, Branden Bnacken, Sir
James Grigg sedaj zginiti s pol iti č. nega obzorja.
Laburisti sestavljajo svojo prvo vlado z absolutno večino, a Velika Britanija stopa v novo dobo svoje zgodovine.
Nihče ne misli, da bo naloga lahka. Pomagati moramo, da Japonsko čim prej premagamo. Pomagati moramo pri obnov! opustoeene Evrope in pri vzdrževanju plamena v srcu njene civilizacije. Ne skušamo samo zgraditi neuničljivega prijateljstva z Združenimi državami In Sovjetsko zvezo, temveč tudi jasno izrazit!, da smatramo vlade, kot sta Francova in Salazarjeva za nevarno miru in demokraciji. Želimo takoj podpreti demokratični Francijo, želimo prenehati s podpiranjem omahujočih monarhij in zastarelih gospodarskih testemov, do katerih je imel Churchill tako čudno slabost. Doma se moramo lotiti ogromnega dela izpreminjanja kapitalistične družbe v socialistično, medtem ko moramo obenem rešiti hitro vprašanja, kot so vprašanja zgraditve hiš jn demobilizacije, ki so tako ozko povezana z našim na-
nečeni nad britanskimi volilnimi rezultati. Opozicija je naravno zadovoljna. Madridski krogi, ki stoje brizu Francove vlade, so v skrbeh zaradi britanske zunanje politike. Trgovski krogi so potlačeni, visoki vojaški dostojanstveniki začudeni. Neki diplomatski uradnik je bil tako skeptičen, da je vprašal, če številke niso samo propaganda.
Churchiil odklonil odlikovanje
London, 81. Reuter. — Kralj je ponudil Winstonu Churchillu red podveze, ki je najvišje plemiško odlikovanje, toda bivši ministrski predsednik je prosil,.da bi smel odkloniti to odlikovanje v sedanjih okoliščinah. Smatrajo, da je to prvi primer, da je neplemič odklonil red podveze. Zadnji neplemič, k! Je odlikovan s tem redom, je bil sir Austin Chamberlain po svojih uspešnih pogajanjih v sveži z Lokarn-»kim sporazumom.
Odmev laburistične zmage v Grčiji
Beograd 31. Tanjug. — Agencija Reuter prinaša poročilo diplomatskega urednika lista «ReynOld Nevvs*, Davida Reymonda, a vtisih, ki jih je zapustila laburistična zmaga v Grči ji.
Reymond piše med ostalim: «La-buristična zmaga je popolnoma spremenila položaj v Grčiji. Desnica je prestrašena in. pololnoma o-samljena, kar predstavlja dejstvo ogromnega pomena. Splošno vlada mnenje, da se kralj sedaj n® bo vrnil in da bi plebiscit celo v sedanjih razmerah privedel do popolnoma drugačnega izida, kakor se je mislilo pred nekaj dnevi. Odpoklic britanskega veleposlanika Lee-pera, ki je bil intirčno povezan, kakor Grki to menijo, s Churchillovo politiko, je predmet splošnega razpravljanja in mislijo, da bo odločitev o tem vprašanju prva prilika, da se ogleda laburistična politika pri delu.
Treba je biti tu v Grčiji da razumemo kaj pomeni odločitev, ki jo je pri valitvah izrazil britanski na* rpd za evropsko demokracijo. Bri-fenskl laburisti*, zaključuje Rey-mond, »imajo eedaj največjo priliko, da konsolidirajo angio-grske odnošaje, s tem da se naslonijo na tukajšnje demokratične sile*.
Franco
in laburistična zmaga
Beograd, 31. Tanjug. — Iz vesti agencije Reuter je razvidno, da je nastala ob priiiki zmage laburistov •med pristaši generala Franca velika vznemirjenost. Iz krogov, ki' so v tesnih stikih s Francovo vlado.
rodnim življenje. Predvsem ne sme j se je Izvedelo, da vlada zaskrblje-laburistična stranka pozabiti, v j ucwt zaradi 'splošne britanske zu-kak&nl meri je usoda naše cdvlliza- ! nanje politike, zlasti zaradi stali-oije povezana z njenim uspehom, j šča do Francovega režima. Prav ker je to trenutek, v katerem mone- tako javljajo, da bo imel španski
mo zares reči, da bomo rešlH Evropo s svojim vzgledom, ako rešimo sebe s svojo energijo*.
kabinet sestanek, na katerem bodo razpravljali o novo nastalem položaju.
WflWWWWVSflftWrtWWj^VWW^WWWiVWWWWWWVWVWWWWV% 'VMčWWWW^WUlWWWUW
Albanski narod si končno kuje svojo usodo sam
Tirana, 31. Tass. — Priče nemške okupacije trdijo, da se je po osvobojenju Tirana popolnoma iz-premenila, piše posebni dopisnik «Izvestij», ki je obiskal albansko glavno mesto.
Nemci so požgali in oplenili cele skupine hiš v središču mesta kakor tudi v trgovskih okrajih. Mesto je bilo mrtvo. Sedaj je v polnem razvoju, tako da bo resnično kulturno in politično središče prerojene domovine. Izhaja mnogo časopisov, šole in druge kulturne ustanove delujejo. Demokratična vlada Albanije, ki izdaja širokopotezne ukrepe
Sele sedaj prvič v teku svoje zgodovine so Albanci začutili, da je usoda naroda v njihovih lastnih rokah. Zmagoviti zaključek vojne je vzbudil v tem malem, toda delavnem narodu veliko vero v njegovo lastno moč in sposobnost, da si bo mogel ohraniti svobodo in neodvisnost, ki »i je to priboril proti vsakemu vmešavanju od zunaj.
V predelih južna Albanije se nahaja komaj pol procenta grškega prebivalstva. Ti Grki so se poleg tega skoro brez izjeme borili v par. rižanskih odredih ramo ob rami z
ljudska armada, ki je osvobodila deželo.
Dopisnik, M je videl parado albanskih det v Tiran! ob priliki obletnice ustvaritve redne narodne albanske vojsk«, je toplo pohvalil vojake albanske armada Sijajno obnašanje, ki so ga pokazali bataljoni in brigade, ko so defillnaU pred člani demokratične vlade Albanije in zavezniškimi vojaškimi misijami, njihov odločen korak, idealen red, vse to je bil dokaz visoke discipline, k! ni nikakor produkt mehaničnega vež banja, ampak plod težkih preizkušenj, prestanih v vojni za narodno osvoboditev, ki je rav-
no končala. Prebivalstvo je navdušeno pozdravilo vojake, ki so se tako junaško borili v. Jugoslaviji, in jo metalo vojakom cvetlica.
Dopisnik Je poudaril navdušen sprejem, ki ga je bil od strani ljudstva deležen vrhovni komandant albanske armade, general Emver Hodža. Ko je pozneje Enver Hodža šel po pločniku, ki je bil natrpan z ljudmi, ga je množica obsula epetjem. Njegov govor, ki je bil naslovljen četam Jn ljudstvu Alba-* nije, je bil mnogokrat prekinjen navdušenim odobravanjem tisočev ljudstva. Albanci ljubijo svojo armado, ki je bila etvorjena v trdih bojih, in verujejo v njeno moč.
v korist razvoju kulturnih in pro- j Ailbanci za svobodo in neodvisnost
duktivnih sil države, ima svoj sedež v Tirani.	>.
V času svoje zgodovine je Albanija doživela mnogo črnih dni: Tegobe mnogih okupacij, brezkončne delitve v ,«cone upllva*, krvava obračunavanja podplhovana iz tujine, zaaovražen tiranski režim kralja Zoga, terorizem črnosrajčnikov in bitlerjevcev.
Albanije in nimajo nlkakih želja, da bi bili sploh ločeni od naroda s katerim so stopili sedaj v sorodstvo S krvjo, prelito v skupni borbi.
Mesti Korca in Argjrocastro »ta bili vedno zibelka osvobodilnega gibanja albanskega ljudstva Vsi narodni voditelji prihajajo odtod. Prvi partizanski odredi so bili sestavljeni tu in so narasli ln postali
Ijate vsak sindikatič, izključno italijanski sindikatio slomnsko-itali-janske neenotnost\, slovtnsko-itali-janskt sovražnosti in nacionalne mržnje. V čigavo korist, vprašamo zopet1 V korist italljansko-sloven-skega bratstvat Kakšna demokracija je to, gospodjet	•	<
Mogoče so gospodje okoli omenjenih listov osebno prepričani da so demokratjs; a to je postranska zadeva. Mi stojimo n« stališču, da človek, ki se je resnično boril proti fašizmu, ne e besedami ali v zaključenih kavarniških krožkih, temveč z orožjem v roki, ne more niti govoriti, niti pisati s takim
žolčem proti svojhft sbborc .n, -Vt i proti fašizmu.
njihova krivda, če so, resnični boroi proti fašizmu za ljudsko demokracijo, za de-mokračijo delovnega ljudstva, za demokracijo bratstva med narodi, in se ne morejo ogrevati za demokracijo zvije sinteze zapadne oivitizacije*. Oni dobro vedo, da jim je ta višja sinteza naprtila fašizem, in bi jim ga ponovno naprtila, čim bi se razredni interesi te višje izkoriščevalske sinteze znašli v nevarnosti. Zato ste Vi, gospodje okoli omenjenih listov formalno demokrat je, dejanski reakcionarji. In prav zato bomo mi branili slovensko-italijansko bratstvo, ker je to največja in najdragocenejša pridobitev v njeni borbi
wwyvwwywwwwiwwwav;wwwwwi
Po istih stopinjah
Bavarski ikoffje na potu namSklh militaristov
Moskva 31. Tass, — »Berlinska [ nesti za vojno Izhodiščna točka, iz konferenca voditeljev treh zavez- katere so nemški militaristi na vse niških velesil simbolično predstav- načine začeli s svojo »mirovno cilja enotnost Združenih narodov*, fenzivo*. Izredho značilno je, da je
iniciativo v tem oziru prevzela reakcionarna nemška katoliška du-
piše »Pravda* y svojem nsednarod-nem pregledu.
«Ta enotnost je bila sBno orožje protibitlerjevske koalicije v dnevih težke vojne ln to tudi ostaja ob uri zmage. Popolnoma naravno je, ako smatramo, da je vprašanje o bodočnosti premagane Nemčije v središču pozornosti na konferenci. Nemčija, ki je odgovorna za vojno, 'je prisiljena izpolni tj vse zahteve, ki hi jih ji postavili zavezniki.
Zato je tem bolj značilno, da »e v nekaterih krogih zapadne Nemčije slišijo glasovi, ki zanikajo’ nemško odgovornost za vojno ln za njene posledice. To izpričuje poslanica sedmih bavarskih katoliških škofov z ne neznanim muemohenskfan nadškofom kardinalom von Faul-haber na čelu.
Slog, v katerem se izraža ta poslanica, bb v ničemer ne loči od onega ki so ga nemški mfUtarietl upa. rabljall po prvi svetovni vojni. Leta 1914. jo bilo vprašanje odgovor-
hovščina.
Problem odgovornosti za vojno je v gotovih ozirih nekak preizkusni kamen ki kaže .pravo naravo različnih nemških političnih skupin. Nič čudnega ni, da zavzema važno mesto v programu 4 proti-fašističniih strank, ki so bile v zadnjih tednih ustanovljene v Berlinu.
Od vsepovsod
London, 31. Reuter. — Praški radio poroča, da je Jan Masaryk, češkoslovaški zunanji minister in sin T. G. Masaryka, prvega predsednika Češkoslovaške republike, danes prvič stopil na češkoslovaška tla od časa tik preden so Nemci vkorakali marca 1939. V svojem govoru po radiu za Britanijo, ki ga je imel po prihodu v Prago, Je Masaryk dejal, da se bo po nekaj dneh vrnil v London na konference.
Goebbelsovi ostanki
Moskva, SL Tass. — Opazovalec lista »Pravda* piše, da še nadalje neovirano izhajajo v Združenih državah Amerike Goebbelsovi listi v nemškem jeziku.
Brez pomena je, da so ti listi že pred dolgim časom nehali dobivati ukaze od nemškega ministra za propagando. Ponavljajo to, kar bo so ge naučili od Goebbelm pred' njegovim neslavnim koncem.
Nemški list «Abendpcst*, ki izhaja V Chikagu, poziva Američane in Britance, naj iprlčno z vojno pfo-ti Sovjetski zvezi. Tednik «Wande-rer», ki izhaja v St. Paulu, Minnesota, zagovarja izključitev Sovjetske zveze jz organizacipe Združenih narodov.
Najbolj zlobno protisovjetska je ■verjetno <cNeue Vclkszeitung*, ki jo ivjdaja skupina nemških soclatao-demoknatičnih emigrantov v New Yorku. V številki za številko poziva Ameriko in Anglijo, naj pričneta borbo proti ZSSR.
Isti Msti opravičujejo hitlerizem z izjavami, da so poročila o nacističnih grozodejstvih »pretiravanja* in zahtevajo obnovo nemške vojaške sile. Seveda ti Goebbelsovi posnemovalci nikdar ne bodo uspeli, ,v tem, kar se je ponesrečilo njihovemu mojstru. Vendar tako pisanje razširja fašistični strup. Najmanj 60 nemških listov e skujmo naklado 340.000 izvodov izbaja v Združenih državah. 340.000-krat se torej sistematično razirja oeGGel-eov strup.
Ali ni zadn ji čas, da zapremo usta Goebbelsovim ostankom?
Francoski glas o Petainu
Beograd, 31. Tanjug. — V pariškem listu «Voix de Pariš* piša Albert Vaillet o Petainovem j>etdnev-nein procesu naslednje:
»Ali se bo Petainova razprava odprla širši javnosti Včasih se človeku zdi, da se tu izvaja neko platonsko zasliševanje, na katerem se pojavljajo veliki tenorji politike, da dajo ,jx>jasnila o sebi, medtem ko je j*ravi motiv sojenja apretno zakrit.
Skupno s celo Francijo, ki je sodelovala v gibanju odpora j*ravi-mo: »Dosti je! Pštain je izdal Francijo leta 1940. Ce bj mogel, bi jo bil izdal tudi preje. Izdal jo je tudi po letu 1940. Iz sovraštva proti republiki in proti narodu jo je izročil nemškim nacistom. To je treba osvetliti z močno svetlobo*
Zalsaj? Zato ker gre za čast Francije?*.
Začetek delovanja čeikoslovaškega ljudskega sodiiča
London, 31. Reuter. — Praški radio Je v soboto zvečer povedal, da bo češkoslovaško ljudsko sodišče v Pragi začelo kmalu delovati. Prvi bodo prižK pred sodišče Nemci, mied njimi bivši župan Prage in S S ' Ober3turmfii hrer Walter •Schmidt. Briča/kujejo, da bo Herman Frank prišel pred sodišče v začetku oktobra.
Radio je dodal, da se bo sojenje bivši/h članov vlade Protektorata vršilo kasneje. Do sedaj so ljudska sodišča delovala samo v Bmu in v nekaterih mestih na Slovaškem.
  	f
Davek na kapital v Franciji
Pariz, 31. Reuter. — Francoska posvetovalna skupščina je danes potrdita predlog o <Javku na kapital s 293 glaBovi proti dvema Davek znaša 3%. vseh kapitelov preko 100,000 frankov s skalami popustov za poročene in otroke ter z dodatni! olajšavami za vdove in vojne sirote. Sklenjen Je bil tudi davek na dmovino pridobljeno po letu 1939 brez olajšav.
IZ JUGOSLAVIJE
Udarniško delo na Krškem polju
Ljubljana 3L, Na Krškem polju tekmuje na delu po vinogradih in poljih okrog 1200 Ljublančanov. V svojem delu je ljubljanska mladina dosegla že prav lepe uspehe. Najpoprej je mladina počastila hiše, šolska in druga poslopja ter senik, jer je nastanjena, uredila si je prehrano in si ustvarite dobro intendantsko organizacijo. V svoje javljen je in delo je vnesla disciplino.
Mladinci in mladinke žanjejo žito in ga povezujejo v snopa Pri tem delu tekmujejo med apboj posamezniki in bataljoni.
Bataljon rajona Moste je povezal 6558 žitnih snopov. V enem Kameni dnevu so mladinke ln mladinci iz rajona Bežigrad poželi žito na površini 2000 kv. metrov in povezali 1500 ehopov.
• Bataljon rajona Poljane je povezal žitne snope na površini 128,000 kv metrov. Ta bataljon je tudi zelo dvignil produktivnost dete. Prve rini je bilo za vsakim strojem 30 mladincev in mladink, ki so vezali snope, nato 20, sedaj pa jih to delo opravi že samo 10.
Tudi v vinogradih delajo, obrezujejo in povezujejo trte. Bataljon rajone Bežigrad je jjovezal 12.356 trt. Mladina je okopala tudi korenje, peso in repo, nabirajo gobe in obirajo sadje.
Udarniško pa delajo tudi inten-
danti v kuhinjah, kjer neredko delajo po 16 do 18 ur dnevno in dekleta po ambulantah. Tudi na kulturnem polju se delo živahno razvija Dva člana društva »Prvi mladi u-metniki* sta v enem dnevu izdelala 230 spominskih srčkov.
Prosta prodaja rezanega tobaka in cigaret
Beograd, 31. Tanjug. Potem, ko so domač tobačne tovarne dosegle potrebno proizvajalno zmogljivost, bo uprava državnih monopolov po-čem»i s prvim avgustom t. i. pristopite k svobodni prodaji tobačnih predelav (cigaret in rezanega tobaka) na vsem ozeml ju demokratične federativne Jugoslavije, V Srbiji in Makedoniji se že nahajajo na trgu količine tobačnih izdelkov^ ki omogočajo svobodno oskrbovanje kadilcev.
V ostalih federalni^ edinicah je organizacija svobodne prodaje v teku. Od 1. avgusta t. L bodo pooblaščeni malojkodajalci v Beogradu dvigniti potrebne količine tobačnih izdelkov v določenih prodajnih in monopol, skladiščih zaitadi svobodne prodaje potrošnikom. Posvetila se bo pozornost, da se bo vsako kupovanje tobačnih izdelkov z namenom spekulacije in tihotapstva strogo kaznovalo po obstoječih predpisih. Iz pisarne uprave državnih monopolov^
WVWWWWVWiSVWM,VWWVWAVlWAWVV.V
v
Na Švedskem nova vlada
Stockholm, 31. Reuter. — Sestavljena je bila nova švedska vlada s Peroni Albinom Hansonom kot ministrskim predsednikom ln Geste-nom Undenom kot zunanjim ministrom, Ta vest je prišla skoraj istočasno z vestjo o razpustu Šved-■ske koalicijske vlade, ki je bila se-Btaivljema pred 5 to pol teta. Per Albin Han san je bil ministrski predsednik koalicijske vlade.
Švedska koalicijska vlada je bila sestavljena po zadnjih volitvah in jo bite seddj razpuščena zaradi znatnih sju-emiemb v moči posameznih strank. Zadn je volitve sedale socialnim demokratom točno polovico mandatov v parlamentu, drugih 150 glasov pa ja bilo razde-
ljenih med konservativce (39), kmetsko stranko (36), ljudsko Btranko (25) in komuniste (15),
Stockholm, 3L Reuter. — Novi švedski ministri so: Minister za o-brambo Aljah Vougt, (član parlamentarnega odbora za zunanje zadeve), minister za pravosodje Herman, Zetterberg, minister za promet Tersten Nitesom, minister za trgovino Kunar Myrilal (gospodarski izvedenec), minister za polja deljstvo Per Albin Skoeld (bivši minister za obrambo), verske zadeve Jage SaJander (bivši minister brez listnic®), minister zai preskrbo Ernst Witforss, minister za socialne zadeve Gustav Moeillesr, zadnji trije obdrže mesta, ki so jih imeli v prejšnji) vladi.
WWWWWWflftWWWWW^WIVWWWWW
IZ SOVJETSKE ZVEZE
Delo leningrajskega zavoda za kirurgijo
Leningrad, 31. Tass. — 30.000 zamotanih operacij je bilo izvrženih v leningrajskem zavodu za kirurgijo, ki je bil ustanovljen pred 22 leti.
Ta zavod vodi član 'akademije Sergej Girgolov, namestnik glavna ga kirurga Rdeče armade. Profesorji in zdravniki zavoda so dosegli sijajne uspehe pri operacijah poškodb na obrazu, ki so bile posledica rane ali nezgode, z novo edinstveno metodo presajanja kosti in kože. Člani osebja so priobčili več tisoč razprav o zdravljenju ran, prelomu' koeti, o poškodovanih kitah, o osrednjem živčnem! sistemu; itd. Med; vojno je večilna osebja zavoda delovala kot kirurgi v frontnih bolni&nlcah. dan Akademije Sergej Girgolov
■yww"vvvtfvvvvvv1
ri v«	•	m	viti
rasistični teror v Grčiji besni dalje
Skoplje 31. Tanjug. — Grške fašistične čete, ki so prižle v vas Lobanj, so nagnale vse prebivalstvo vasi pred cerkev in so javno bičale Lazarovsko, ker ni bilo njenega moža v vasi. Ista usoda Je zadela petnajst drugih žena.
Živila ki jih Je poslala UNRRA, so bila razdeljena v vseh vaseh, razen nekaterih (med njimi sta vasi Kosinec in Labanjlca), kjer so raz. delitev odklonili z motivacijo, da imajo te vasi borce v Titovi arma-
di, Vas Zugučl Je bila nekolikokrat oropana. 26 fašistov je zaplenilo v vasi Melantij 900 ovac in 80 volov j>oleg druge živine.
Ko so se vasi pritožile pri oficirju »edeskih* odredov Hiasu .Skeviskl, je ta zahteval od njih zlato, sir in volno.
V Grčiji je bilo aretiranih skupno 80.000 oseb, od tega samo v A-tenah 11,00, kakor sledi izjave, ki1 jo je dal Georg Kopulos, presedsedi nik atenskega sodišča
"WVWWWWWWUWVWW^
Japonska pred samomorom
Mogoine zračne sjle v pripravljenosti, da zdrobijo Japonsko
San Francisco, 31. VZN. Po ameriških neuradnih podatkih, ki jih je priobčila agencija Reuter, je jxri-pravljena mogočna skupina letal, k! bo spremenila Japonsko v prah, preden bo napočila ura izkrcavanja. To skupino tvori 800 letal, ki imajo svoja oporišča na kopnem, 1500 leta!, ki imajo oporišča na la-tallonosiilkab, in nedoločeno število drugih letal. Med temi Je mnogo »Super-liberatorjev* nove izdelave.
General Spaatz, ki Je pred kratkim prevzel poveljstvo zračnih strateških sil Združenih držav na Paoifiiku, Je dane* naznanil, da bo
število veletrdnjav pod njegovim poveljstvom več kot dvakrat zvišano to' da bodo skupine z več kot tisoč letali tega ttpa pripravljene, da udarijo na Japonsko.
Na japonska mesta dežujejo letaki, lq begajo prebivalce, mogoče prav toliko kot bombe. »Pričujoče mesto bo objekt prihodnjega napada letel Združenih držav*, je z velikimi črkam! zapisano na teh. leta-kih Na drugi strani letaka i»a napisano: »Tu uničevanje se nadaljevalo, dokler Jjo narod sle-dH militarističnim voditeljem*.
Z
Je v razgovoru z našim dopisnikom dejal: »V našem zavodu 'so posebni oddelki, za nujno traumafologl-jo, za plastično kirurgijo, obrazno kirurgijo in kirurgijo za zmečkanine to poškodbe živčnega sistema. Osebje teh oddelkov se -bori z vztrajnostjo, da bi rešilo življenje in lepoto ljudi.
Pred kratkim je odšel iz zavoda 42 let stari polkovnik Mikto Nika-norov. Granatni drobec je hudo poškodoval njegov obraz. Kost spodnje čeljusti je manjkala. Zdravniki so presadili 11 cm dolgo kost, ki so mu jo vzeli' iz reber, to tako prenovili njegovo čeljust. Polkovnik Nikahorov lahko sedaj čisto normalno j« to govori. Vrnil se je v Rdečo armado. "
Rdedearmejc Vladimir Ivlikov je hil ranjen na Kanalskem polotoku. Njegov obraz je bila krvava brezoblična krinka. Ni mogel ne govoriti ne jeata. Na njem so izvršili celo vrsto operacij. Kožo s prsi so mu presadili na obraz. Zdravnik z našega zavoda mu je presadil nove ustnice to nos. Začel je govoriti to obraz je dobil znova stari izraz.
Dr. Aleksandrova obnavlja qbraz junaka iz Wiborga Vasili ja Galak-tiona, ki ima obe čeljusti poškodovani. Galaktion je sedaj zdrav in Ima nove ustnice in lica. V kratkem bo zapustil zavod y najboljšem zdravju.*
Tungovl nasadi
Tbilisi, 3L Tass. — V bodočih dveh letih bodo georgijsk! kolhoz-niki razširili plantaže dreves «tung* na površina 17.000 hektarjev.
Zelo dragoceno tehnično olje se pridobiva iz sadežev te subfcropične rastline. Sedanja .površina nasadov drevesa »tung* prekaša sedaj v Georgiji 10.000 hektarjev. Ugodne vremenske prilike to skrbna nega bodo zagotovile letos bogato letino tungovih sadežev. To jesen bo večje število kolhozov to sovhozov pridelalo dvakrat bogatejšo letino od' lanske.
, Izredna vrsta ril
Almaata, 31. Tass. — Izredna vrsta rži zori na nekem, poskusnem polju azaškega oddelka Akademij« Sovjetske zveze. Vrgojit jo je moj. star biološke ved« Alcev la odlikuje jo visok žetvooi doprinos to nenavadno velika zrna. Lansko Idtp so navzlic neprimernim vremen!* skim jrm pc/fli 45 centov nit ,na ha na tem poljtu
PRIMORSKI DNEVNIK
— J —
1. avgusta
1045.
Kako dolgo še?
V A >iglifi ao zmagali laburisti.
Kaj je privedlo angleško demokratične množice do tega, da so z tako prepričevalnim izidom volitev odklonilo dosedanje voditelje angleške politike T Odgovor ni težak.
Angleški narod je ves vas vojne sprejemal s pozitivnimi novicami s front tudi neravno povoljne vesti o upravi okupiranih ozemelj, Težave vojne, ki so jih angleške množice občutile doma in na fronti in razočaranja nad neizpolnjenimi obljubami začasno okupiranim narodom pa bodisi pri nas na Primorskem, na \Koroškem, v Grčiji, v Franciji ali Belgiji, ki so se sprevrgle v postopanja t* dejanja popolnoma v nasprotju s hotenjem in zahtevami prizadetih ljudstev, v ščitenje fašistov in vseh vrst reakcionarjev, krivcev vojnih groeot, je bilo razumljiv • povod, da je angleško ljudstvo začelo dvomiti v iskrenost vladnih krogov glede antifašistične politike.
Se bolj pa bi sprevidel angleški narod kam je in pripeljala reakcionarna konservativna angleška politika, oe bi bil poučen o vseh podrobnostih in najmanjših krivicah, ki jih je dan za dnem povzročala taka politika ravno narodom m posameznikom, ki so za skupno zmago največ žrtvovali!
Mi Primorci imamo tudi po tej vojni, čeprav smo upravičeno od svojih zaveznikov vse kaj drugega nričdkovah, srečo, da nad nami samimi doživljamo kričeče primere dosedanje politike angleških konservativcev. Danes so se na tvojih starih, visokih položajih in se nanje dan za dnem vračajo, največji
V silah naroda le naša moč
Predkongresno zborovanje ASIZ-a za Tržaško okrožje. Novoizvoljeni odbor: predsednik Branko Babte, podpredsednik Bersa Ruggero-Caivo
•i
Kot priprava za kongres Protifa-Jistltjn« slovensljo-it^iijanske zveze za Primorsko, Trst in Ist-o je bila 30. Julija na Opčinah pri Trstu II. okrožna konferenca protifašistične slovcnsko-italijanske zveze za tr-laiko okrožje. Konference se je u-deložllo 180 delegatov iz vsoh »tirih okrajev. Konferenco je. otvoril dosedanji tajnik okrožnega odbora ASIZ-e za tržaško okrožje tov, Bianko Babič-Vlado. Prod začetkom delovne konference so sc vsi navzoči z enominutnim molkom spomnili za svobodo padlih borcev..
Po izvolitvi predsedstva konference j« tovariš Bukovec Jvan-Voj-mir prevzel vodstvo konference in v imenu strokovne organizacije delavcev ip nameščencev Slovenskega Primorja in Trsta pozdravil zbrane delegate To je bilo prvo pomembo zborovanje italijansko-slovenskega sodelovanja po zmagi ljudske demokracije v Angliji.
de, IX korpusa in garibaldinskih
edinic nad krvavim fašizmom v naših krajih. Bila Je v času, ko je Narodna zaščita zrastla iz borbe proti okupatorju, stala kot buden
damo nastanek in razvoj OF. Ka-
kor je OF. mogla zbrati, vse zdrave sile jugoslovanskih narodov ih
jih bratsko povezati med seboj v trden protifašistični blok, tako je
čuvar na braniku pridobitev naš« ASIZ znala pri nas zajeti sioven-borbe, naše resnično demokratične j ske in italijanske zdrave in res oblasti. Danes pa je Narodna za- i prave demokratične ljudske sile in Ščita razpuščena, ukinjena so naša I med njimi skovati v času borbe in ljudska sodišča, na vsakem koraku; skupnega žrtvovanja trdno In brat-se kršijo pridobitve naše narodno i sko sodelovanje kljub temu, da je osvobodilne borbe, ovira se delo | med obema narodoma zijal globok riaše narodne oblasti in kar je j prepad, ki ga je ustvaril fašizem, najhujše, skušajo se uvajati zakoni, Osnovo bratstva med obema na-od 8. septembra 1948.	;	rodoma je tvorila naša borba v se-
Vse to postopanje opravičujejo z j stavu IX. korpusa, v' katerem so nesposobnostjo naših organov pri. godelovale tudi garibaldinske edi-narodnl oblasti in skušajo na ta j mce, kar je ravno rodilo v za-
Tovarlg Jelinčič Zorko je v svojem govoru dejal da j. zmaga laburistične stranke v Angliji porok, da sklepi konferenc« tudi v »vezni čki Angliji ne bodo naleteli na gluha ušesa, kot so doslej pri onemogli angleški demokraciji. Novi fašizem in svetovna reakcija si ne bosta mogla opomoči niti v Angliji niti Pri nas, kjer preprečuje reakciji razvoj zlasti nezlomljiva demo-kratlča zavest Italijansko-sioven-skih ljudskih množic, da ne bo Slo-
In pa
fašisti, tako znani po svojih fašističnih značilnostih, da 'je vsaka j venec sovražnik Italijanov pomota ali nevednost izključena, i narobe.
Ali bi ne bilo prav in po vseh pravilih protifašistične, borbe, da bi ti gdšpodje zaradi svojih izrednih zaslug kot fašistični zločinci sedeli v zaporuf ■Toda, poglejmo danes za stene proelulega <tCoronea» im drugih zaporov, kjer so še nedavno fašisti mučili in ubijali svoje najhujie nasprotnike — antifašistične borce za resnično svobodo in demokracijo. Danes, po zmagi nad fašizmom sedijo zopet isti najboljši, naj-doslednejši borgi protitašisti. Tudi
to ni pomota ali nevednost. Angleško ljudstvo jo dokazalo, da
je proti f<m«v Zato je storilo svoje z votttrami. Čakamo, v koliko se bodo upoštevale želje samega an-gledkega nar^fa, če že ne želje trpečih narodov.
Ni potreba, da tukaj ponovno go-vorimo o ravnatelju dnevnika *H Lavorato res, Juriju JaklatHu. Predobro je poznan resničnim proti-» jfstom, zavetnikom, še posebno pa faMstonj. V zaporu sedita danes is dva člana natega uredništva: Grab. nar Boris in Pagon Andrej. Kdo sta ta dva novinarja, ki ušivo ta goštoljubjg sCoronea* f Grabnar Borit, študent slavist«. ke, je bil eden prvih ljubljanskih vtsokoiolcev, M je stopil v borbo i moti fašizmu. Zaradi tvoje proti-fašistično delavnosti je bil tnfernt-an v fašističnih taboriščih, kjer je bil dnevno izpostavljen psovamju ,t pretepanju poživtnjenih italijan-.ih fašističnih oflcnrjev (Cernu te ih ne spomni »Vita nuovas in tLa \>ooe Ufccrasl).
Ob razpadu fašistične Italije mu je uspelo pobegniti iz taborišča in še teti dan je vstopil na Primorsken v partizansko vrste, kjer se je boril do zmagovitega zaključka herojske osvobodilne borbe vsega slovenskega^ naroda. Boril se je kot
horeo in 'zato je prejel hrabrostno odlikovanje Red hrabrosti». Boril na se je tudi kot vojni dopisnik s tem, da je t svojimi poročiti pripomogel, da je prodrla v svet kljjub močni fašistični propagandi resni, oa o' naši borbi. Kot borzo, vojni dopisnik, dosledni borzo za zmago resnice v preslepljenem svetu si je po mnenju že opisane politike angleških konservativcev Grobner Rorts, odkkovaneo z redom hrabrosti, osemnajst mesecev interniran, dvajset mesecev borec z orožjem v najtežjih okoliščinah gverilske vojne, danes zaslužil zapor.
Kmdt iz Primorske Pagon Andrej nam je včasih, ko nas je pot goljata mimo Ooronea prlpovedo-'oš: Tam zgoraj za tistim oknom pod fašisti presedet tri leta,
Borba do konCnaga uničenja naia reakcija
Tovariš Laure n M je med ostalim
opozoril zborovalce, da se ne smejo od zmage laburistov v Angliji opijaniti, ampak da l^ihko pričakujemo le nekoliko več razumevanja pri reševanju naših vprašanj. Borbo moramo voditi sami .dalje do končnega uničenja naš« reakcije in dosege naših cttjev. Ta amaga nas mor« samo podžgati in nam dati novega elana pri delu. Govoril Je, kako skuša reakcija -razdreti sedaj to, kar »{no mi v času štiriletne borbe s skupno prelito slovensko in italijansko krvjo zapečatili. Kako »kuža italijanska reakcija preko svojih strank blatiti Slovence in Jugoslavijo. Jim očita imperialistične sile, medtefo ko Je vsem znano, da se borimo in da je naš edini cilj osvoboditev naroda izpod fašističnega Jarma. Reakcljo-narna propaganda hoče prikazati našo Primorsko kot italijansko o-semlje ne glede na njem slovenski živelj. Prijateljstvo Itlalljanov in Slovencev, združenih v ASI Z-i ni prijateljstvo . »navidezne demokracije*, temveč prijateljstvo, prekaljeno v borbi, v kateri smo drug drugega spoznavali, spoznavali medsebojne napak« in Jih skušali odpravljati. Na* napak« ne smejo nikakor služiti reakciji za podlago v njeni škodljivi propagandi. Le v tesnem sodelovanju bomo lahko razkrinkavali vse poizkus« reakcije, ki hoč« razbiti naše bratako sodelovanje.
Tovariš Vlado Je v daljšem referatu obeležil politično situacijo in smernice za bodoče delo. Orisal Je razliko med okoliščinami v katerih J« bila prva konferenca AffIZ-e in v kakšni se vrši današnja. Prva Je bila takoj po zmagi IV. arma-
način vriniti reakcijo, katera sl je nadela najrazličnejše demokratične plašče v naše odbore. S tem hočejo našim odvzeti tisto demokratičnost, ki jo imajo. Naši organi oblasti so nastali v borbi, so sestavljeni iz ljudi, ki so se dosledno borili proti fašizmu, ki so v borbi prekaljeni, katere Je ljudstvo samo izvolilo in jim izkazuje zaupanje. To dokasšujejo številne demonstracije po vsej naši deželi ob razpustu naše Narodne zaščite. V naše odbore se hočejo vriniti ljudje, ki so v času našo borbe stali eb strani ali celo aktivno pomagali okupatorju in skušajo is« rahljati trenutno situacijo, ki jim j« naklonjena. Saj mi nismo proti njihovemu sodelovanju nasprotno is celo pozvali smo jih. Zahtevamo 1«, da pristanejo na program ASIZ-e, ki je dovolj širok in sprejemljiv za vsakega resničnega demokrata.
Kdor ugovarja temu programu, ni dovolj demokratičen In nima Iskrenega namena, sodelovati z nami, ta njegovo govoričenje o de-mokraoijl Je samo krinka reakcijb-narnih tendenc. Kričijo o demokraciji, niso se še nikoli postavili v bran kršitvi naše narodne oblasti, niti ne proti temu, da se bivši črnosrajčniki še svobodno sprehajajo po Trstu in sedijo dane« celo na vodilnih mestih, medtem ko se zapirajo pravi protifašistični borci.
Delovni program
Mi ne smemo pričakovati rešitve od zunaj, ampak se moramo opreti
ledju skupno ltalijansko-slbvensko protifašistično gibanje. To gibanja je dalo svojo najjasnejšo organizacijsko obliko s formiranjem CEAIS-a v Trstu in drugih mestih v prvih dneh aprila t. 1. Iz te prve osnove se j« nato formiralo enotno pokrajinsko vodstvo, ki je organizacijo ASIZ-e razširilo na vso pokrajino.
V okviru ASIZ-a more vsakdo sodelovati
Po govorih omenjenih tovarišev se je razvila živahna diskusija, h kateri se je javilo mnogo to var i-šey in tovarišic. Omembe vredna je diskusija tovariša Calve, ki je govoril o tistih strankah, ki zahtevajo danes pravioo sodelovanja pri narodni oblasti. Poudaril je, da so se te stranko pojavil« šele po 12. juniju, ko je bila zmaga nad naci-fašizmom ze izvojevana, da se pred 12. junijem te stranke niso hotele odzvati pozivu delavcev in kmetov, ki ao se že 26. let borili proti fašizmu in v tej borbi žrtvovali vse, v premnogih »lučajih svoja življenja. Takrat, ko bi morale te stranke v borbi tudi nekaj žrtvovati, jih ni bilo na dan, sedaj, ko je zmaga priborjena, se pritožujejo, da Jim odrekamo sodelovanje. Kje so bili ti «figlt di papši* pred 12. junijem. Vsi do takrat »o na vsakem kotraku sabotirali naše delo in niso pokazali nobene volje za sodelovanje s protlfašisti. Takrat so svojo politično aktivnost razvijali zahrbtno.
Čudimo se, da so se ti »demo-
na svoje lastne sile. V »vezi s tem ; bratje* javili šele po prevzemu o-Je tovariš Vlado postavil pred de-
1 blasti s strani zavezniške vojaike legate najvažnejše naloge:	oblasti. Vendar jih mi niti danes
1. Krepiti in poglabljati Italijan- . ne »vračamo, ampak jim celo nu-sko-slovensko bratstvo (borba pro- ai mo moinost za sodelovanje pod
ti šovinizmu).
2. Krepiti ta razširiti ASIZ. Vse kar je poštenega v narodu, J« treba »ejetl v AFTZ.
pogojem da sprejmejo program ASIZ. Protifašistična slovensko-ltv lijansko zveza ni nlkakšna, kakor oni mislijo levičarska stranka, am-
Iz tržaškega
življenja
Zborovanj« prosvetnih delavcev v Trstu
Pred nekaj dnevi je bilo v Trstu zborovanje slovenskih prosvetnih delavcev Trsta. Zborovanja se je udeležilo nad 100 prosvetnih delav. cev Iz Trsta in zastopniki prosvetnih institucij tržaškega in go riške, ga okrožja.
Zborovanje je otvoril tovariš Turk —- Joco, predsednik iniciativnega odbora. V svojem govoru je obrazložil navzočim pripravljalno delo iniciativnega odbora in nujno potrebo izvolitve sindikalnega odbora slovenskih prosvetnih delavcev v Trstu kot važen pogoj za nadaljnjo udejstvovanje prosvetnih delavce v veliki skupnosti delovnega ljudstva Trsta in Primorja.
Tovariši Vojmiir, predstavnik pokrajinskega odbora enotnih sindikatov za Primorje ta Trst, je imel politično sindikalni referent, v katerem je orisal tromesečno delovanje enotnih sindikatov r Trstu in slovenskem Primorju ta je med drugim dejal:
»Nikdar bolj kot danes čutimo enotno fronto z veliko delavsko množico v borbi za svoje delovne pravice, ki so bile delovnemu ljudstvu kraten« dolgih 25 Tlet fašističnega režima. Reakcionarni elementi skušajo razbiti enotnost delavnega ljudstva s tem, da svarijo nameščence in Inteligenco, da bi »e ne družili »kupno z delavskim razredom v en »kupen blok solidarnosti, ki bi bil branik pravic delovnega ljudstva fn velikih pridobitev demokratične svoboščine 6/našega ljudstva.
Naša naloga Je, da take reakcionarne elemente razkrinkamo pred očmi ljudskih množic kot nevarne razkrojevalce enotnosti delovnega ljudstva. Naše geslo Je sledeče: Trdna enotnost v delavskem razredu! Samo s tako enotnostjo bomo dosegli velike dlje, blagostanje in boljšo bodočnost*.
Ari volitvah v odbor enotnih »tn-dikatov prosvetnih delavcev j« bil izvoljen za predsednika Ljudevit Tavčar, ‘tajnika Josip Kosovel, bla-gajnico Rokovsdek Marija in člani.
Proglas sindikalnih pododboru) ladjedelnice Sv. Marka
Danes še nihče ne vej kdo hoče povzročiti razdor v sindikalnem gibanju v Tre tu. Pravi povzročitelji ostajajo zavestno še vedno v ozadju. Radi tega delavstvo upravičeno sumi, da je vodstvo tega zločinskega dela v rtjkaJn takih elementov, ki so sovražni delavstvu.
Privolitev tega gibanja Splošni zvezi dola je demagoška, lažnjiva in varljiva ter sloni na prevari. Skupina, ki vodi to razdiralno sindikalno gibanje, je skupina, ki je bila vedno izven delavskega sindikalnega gibanja, Ta fašistična ta reakcionarna skupina je vedno služila kot orodje fašistični sindikalni politiki. Dandanes kaže isto sindikalno brezvestnost s tem, da se niti za hip ne obotavlja razdirati sindikalno gibanje.
Kot pravi izdajalci sindikalnega gibanja opravičujejo svoje razdiral, no delo s trditvijo, da so enotni sindikati jugoslovanski sindikati.
Delavci se še gotovo spominjajo, kako so v predfašistični dobi na enak način obtoževali tržaško delavsko zbornico, da je rdeča m slo-vensko-komunistično, ki Jo plačuje Sovjetska Rusija. Na podlagi tega so takratni nasprotniki tržaškega proletariata ustanovili' neko »Italijansko delavsko zbornico* s se-
dežem v via del Po^zo Bianco. Ti | kot člen 9. Splošne italljantk*^ nasprotniki »o bili.fašisti.,	ze dela, ki je napisan v tem
Tudi danes obtožujejo organlza- (Neodvisnost sindikatov od, P* cljo enotnih sindikatov, da je jugo- j tičnih strank ta od države n* *
slovanska. Tudi pa, ki izrekajo take obtrožbe, so prežeti z istimi- narodnostnimi čustvi in z isto voljo, da bi razkrojili sindikalni ustroj, katerega so si tržaški delavci ustanovili v svojo obrambo.
Gornji gospodje trdijo tudi, da morajo biti sindikati nepolitičnega značaja, da je volitve izvršila neka ekstremna politična partizanska skupina, da Jjudske množice niso bile nikoli o tem vprašane ta da je bilo vse vsiljeno kar se je v Trstu napravilo glede predstavniških organov. To je laž!
Clen 4-5 osnutka pravil enotnih sindikatov, o katerem se je že to-.liko razpravljajo, »e je prav zato, ker smo v demokratični napredni fazi, izoblikoval in obnovil v sle. deči člen: Pokrajinska zveza enotnih sindikatov izjavlja, da je združenj« delavcev čisto protifašističnega značaja. Z ozirom na etniške posebnosti pokrajine sl je zveza vsled potrebe, da se doseže ttaljensko-slovensko bratstvo, postavila ta smoter kot enega svojih glavnih programskih načel.
Ta člen v ničem eri ne nasprotuje, je pa bolj skromnega značaja
meni agnosticizma sindlkatovjjj
pram vsem problemom polltkt®
značaja. Splošna Italijanska
»v*
(k
WččAViWčW<WAVI<;VV.VjWiiS%VJW.VVčASW.WV.VčAVA*AWi
dela bo zavzela svoje stališč Sj vseh političnih problemih, ki tičejo te ali one stranke, splošnosti delavstva, kakor n» P mer problem izvojevanja kracije ta ljudske svobode*. J Ce se to imenuje nepolitični potem so tudi naši sindikati 9*JI lirični.’	|	''•)
Trditev, da so demokratične ? dobitve Trsta sad manjšine, j* j Jasnejšega dokaza nismo moš^c čakovati od tržaškega ljudstv*. ae Je v nad stotisočglaVi tN1" zgrnilo na ulice, ko je šlo **	.
davno odobritev. Prav gotovo J4^ jih nihče ni tekal na dom", v kor tudi prav gobovo niso bi® ^ ljeni prispevki za delavski ljjj so v pičlem mesecu dosegli Si vj milijon lir. Prav gotovo nlst* i usiljeni kar dve stavki, peš rih je stavkalo 80 odstotkov d*!1! cev, katerim ni bilo potrebo® I šiljati tozadevnih pozivov. 4« Naj kaj podobnega poizkusil®^ spodje pri »Sindacato GiuM#0*^
bn
M
m
tot Pn tm »ti t« n«! 4el Hi mi
Pn
ti
H
Od Triglava do Jadrana
ILIRSKA BISTRICA
PREHRANA
Plikoti za otroka
Od 1. avgusta se v nekaterih tr-
govin ih lahko kuplijo namesto kruha piškoti za otroke do 4 let. Kupi ze lahko 10 mesečnih obrokov na odrezke za kruh ta na odrezke št. 96, 96 živilske nakaznice.
8. Vse nw*t ljudske sil« moremo pak Je svobodna ljudska organi-
posvetttl Izgradit«? ta obrambi na-it ljudske demokratične oblasti.
4. Z delom v množicah moramo stremeti za čim večjo akblviaocijo in politi nacijo najširših ljudskih množic. Odstraniti moramo našo naj večjo "napako — birokratizem. Preko vsakih mitingov ta zborovanj moramo seznanjati množico s konkretnimi vsakodnevnimi vprašanji borbe proti reakciji in fašizmu. Važnost vaških zborov za reševanje gospodarskih, kulturnih in socialnih vprašanj. S svojim delom bomo doprinesli h končni zmagi demokracije v tem delu Evrope.
Nastanek protifašistične sloven-sko-italijansko zvezo moromo razumeti pravilno le, če preje pregle-
štiri pa v internacijah. Danes sedi morda v isti oelioi. Toda danes niso več n« oblasti fašisti, m vendar...
Sedem let so ga mučili fašisti zaradi svoje nacionalne zavednosti in protifašističnega mil len ja. Kljub nečloveškemu mučenju mu tega /ošteti tueo mogli odvzeti.
Pagon je »opu-*(i| domačijo v za-veZti, da ni sreče zanj, če je ni za ves narod, ta je (el v borbo. Tudi on je bil borec in vojni dopisnik.
Kmet-doplenik, ki je svojo novinarsko šolo plačal s preiskulnjaml v trdih bojih, dnevni življenjski nevarnosti in z rano fašistične krogi je. (Novinarji, ki o nekaterih tržaških listih odkrito ali prikrito za-
preti fašizmu, borili zanj s svojim pisanjem). Pojdite na deželo, v pofgano cerkljansko, trnovsko, v Vipavo ta Kras. Povsod bodo poznali Pagona kot govornika no tajnih sestankih nekaj korakov od fašističnih postojank- V uredništvo pri. hajalo pisma mladine, ki vprašuje po njem ta ga vabi k sebi. Toda s težkim srcem moramo odgova. rjati: vat Pagon je v zaporu. Upamo, da bo kmalu prost.
Toda stvar se vleče. Mnogo fa-štet*o jo bilo med tem ie nastavljenih.
hnglelko ljudstvo za ta primer gotove ne ve. Pa če bi vedrilo bi tudi za ta primer odgovorilo: pre-
govarjajo fašiste, so se med tem, j H takemu postopanju smo oddali ko sta se Grabnar in Pagon borila | svoj glas.
zacija, ki bo lzvojevala končno zmago proti fašizmu. Ml hočemo, da sodelujejo vse etranke z nami, ne »prejmemo pa v »voj« vrste nekaterih voditeljev od teh strank, ki še danes blatijo Jugoslavijo in ime maršhla Tita.
Po končani diskusiji je skupščina prešla k volitvan novega okrož-neba odbora ASIZ-e za Tržaško o-krožje. Z odobravanjem vseh prisotnih delegatov je bil izvoljen nov odberr, katerega predsednik je postal Branko Babič-Vlado, podpredsednik pa Bersa Ruggero-Calvo z dvema tajnikoma in devetimi člani.
Z navdušenimi vzkliki maršalu Titu, enotnosti delovnega ljudstva, velikim zaveznikom, protifašistični slovensko-ltalJanški zvezi se je konferenca zaključila. Delegati so se razšli na svojo okraje, da bi tam z novimi močmi ta elanom na-daljevall'delo, ki mora roditi uspeh.
Mok« jn testenine
Od L avgusta se bodo delila sledeča, živila: moka: 600 gr na osebo na odrezek za tretji teden ▼ juliju.
Testenine: 600 gr na oeebe za otroke do 4 let na odrezek do 4 let na odreanek za četrti teden v juliju.
Marmelada: 600 gr. na osebo za otroke do 9 let na odrezek št. 76.
Cene so: za moko po 6 lir za kg, za testenine po 65 Ur za kg za marmelado po 77 Mr za kg, Delitev »e zaključi 4. avgusta.
Kva«
Od 1. do 7. avgusta bodo preko trgovcev na drobno delili kvas, ta sicer po 80 gr na oeebe, za skupine V. do tHI. na odrezek št. 76. Cena Je po 56 Mr za kg.
Nove cene kruhu, moki in testeninam
Vozni red vlakov
je v veljavi sledeči
Od danse vozni red:
Odhodi: v Vidom (»kozi Cervb n Jan): 5.36, 17.22; v Gorico: 925, 16.40; v Redtpulje: 8.25 (za delavce), 15.10; v Reko ta Postojno: 6.40, 16.40.
Prihodi: iz Vidma: 7.49, 20; iz Goric«: 8.11, 16.30; iz Redipirtj: 9.16, 18.10; is Reke in Postojne: 9.38, 19; ta Tržiča (za delavce); 7.10.
Dane« so objavili nove cene kruhu, moki in testeninam. Cene stopijo v veljavo z dnem 1. avgusta 1945. Kruh bodo prodajali po 16 lir kg. Moko bodo prodajah po 17 lir kg in testenine po 21, 60 lir kg. Moko za testenine, ki se dobiva sedaj na nakaznice, bodo prodajali za zdaj po stari ceni. Nora moka bo zlužlla za izdelavo belih testenin.
Obvestilo delodajalcem
Zavod za bolniško pomoč delavcem v Trstu sporoča: Od 1. avgusta 1945 ae hrana dn stanovanje, kž so ju bili do sedaj nameščenci deležni v Imenu odškodnine za delo, prt šte jeta v svrho odmere bolniških pristojbin ostalim prejemkom, 'ta sicer: 80 Ur za hrano, 10 lir aa stanovanje.	.
OBJAVA
Mladina iz Jelenščanje vasi je te dni priredila svoje prvo kulturno in zabavno prireditev. Govoril je vaščan tov. Hrabar Jože, tajnik KNOO. Sledile so razne recitacije in igra »Slovenska mati*. Zelo dobro e« j« izkazal tudi mešani pevski zbor.
KNEŽA
11 članov. Sprejet je bil tudi sklep, da bodo odbori OF nudili vso "pomoč odborom Rdečega križa. Poslane so bile resolucij« maršalu Titu, izvršnemu odboru OF in PNOO.
VRTOVIN
Mladina je-posvetila veliko pazl jivost na študijske sestanke. Polog razne politične literature čitajo tudi Cankarjeve spisa Tovarišica, ki je odgovorna za dopisništvo, skrbi, da bodo mladink« same pisale in na ta način informirale druge kraje o svojem delu ter se izobraževale. Po vasi bodo nabrale knjige za čitalnico. Dobil« so Se prostovoljne prispevke, da bodo vse nabrane knjige na novo vezale.
BUKOVEC
Bukovski vaščani »o se v štiriletni borbi pokazali kot zelo zavedni borci za svobodo. Tudi sedaj s svojim delom ne zaostajajo. Kot
Mladina Vrtovlna tudi n« zaostaja za mladino ostale Jugoslavije. Pričela Je z vso vnemo z delom za obnovo svojih porušenih domov. Mladinke so si postavile svojo delavsko četo, h kateri so pritegnile tudi starejše vaščane. Odločile so se, da bodo dvakrat na teden po eno uro priredile tekmovalno delo. 8 tekmovanjem so že začele.
Vse »o brez izjeme tekmovale, katera bo več naredila. Bilo Je zelo težko določiti končni izid, ker so bile vse v delu udarne. V najkrajšem času hočejo zgraditi vse, kar J« okupator porušil.
TRŽAŠKI RADIO
Spored za sredo, 1.
dokaz njihov« zavednosti je slo-
6.58 otvoritev, 7. glasba za dobro
PIRAN
Pred kratkim sem sla sko®1 . Požan, ki je bila skoraj v« . pod nadzorstvom okupatorja, ji je že v popoldanskih urah, W opazila skupino okoli tride*L
b
ta
ie
»e
J
»k
H
»0i
ta
H
h
ne
mladink, ki so prale, žival«
kale perilo našim partizanom. *. znalo se Jim je, da so utrujefšj dela na polju. Toda to jih ni H nič motilo. Veselo so prepeval« r) rižanske pesmi. Dolgo časa j man želele, da bi mogle pom*f naši hrabri vojski, ker Jim stalno za petami okupator. B pa hočejo nadoknaditi tisto, J
jim je bilo preje onemogočeno'
J--— J—	"J"	™
to s takim veseljem pomagajo " Ji vojski.
Objava
Pedagoški tečaj,aa učlteljek*u pravnik« v Šmihelu pni St. * na Krasu.	_
Ker se Je tečaij pričel že 1®-
in ker so prostori ^ . novi tečajniki Pj
Am VIA	ninffll
meseca
polnjeni, beolm pogojem ne bodo mogH
»prejemati. Vodstvo bečaja-
venska zastara, ki vihra nad njihovo vasjo.
Sami pravijo: Za to zastavo so padli naši najboljši sinovi naše vasi, zato nam je svetinja in jo bomo čuvali in spoštovali. Hočemo, da plapola nad našo vasjo v pozdrav junakom, ki počivajo po naših gozdovih.
KROMBERO
V Krpmbergu so imeli pred kratkim zbor voltlcev, na katerem so sklenili med drugim, da bodo postavili poljskega čuvaja, ker hodijo nekateri reakcionarji iz mesta na polja, kjer kradejo Si veš. Do. tlčnemu, ki bo 'opravljal ta posel, bodo vaščani odstopili gotovo količino živeža.
jutro, 7.10 čltanje sporeda v slo-
KOZINA
V Kozini je bila svečanost v spomin padlim boroera za svobodo. Ob
tej priliki so odkrili tudi spominsko ploščo, Govoril pe g, župnik iz Klanca, zastopnik 1» Krpelj. Tubelj, Kozin« in v imenu vojske oficit X. brigade.
KANAL
Jhvnl tožilec za mesto Trst se j« preselil ts via Cicerone it. 10 v vi* _____________
"°PJe' Istični odbor
V Kanalu J« bila druga okrajna konferenca OF, kise Je je udeležilo 56 članov krajevnih odborov OF. Na tej konferenci so predelovali 13 temeljnih točk OF, nadalje j« bil referat o nalogah odborov OF in protifašističnega odbora, ki ga je podal tovariš Dujc.
Izvoljen je bil okrajni protifaŽI-Kanalsko, ki šteje
WtfWVAV4VVWWVSAWV*VVtSVA'WWAVWAVtWWVlWW.WAV
Iz dnevnika Titovega mornarja
VIL
„Nai učitelj« . Stalin
pp predavanju v lnterklubu o grozotah vojne in hitlerjevskih verstvih v okupiranih predelih lovjetske »vez«, sem predavateljico \i je bila neka potujoča učtteljtca-ikrajinka, povabil v bar na čaj, tjer sem ji pripovedoval o nem-kih zverstvih v Jugoslaviji. V ob-indfbi teh hijen sem bil menda pre-trog, ker sem Ji rekel, da bi bilo reba vse pobiti in do temelja iznebiti, ker bi le tako mogli ohra-,lti trajen mir v Evropi. Pazljivo ie je poslušala in, ko sem končal, ul je dejala: »TovariM Ivanovič, vi ste prestrog in po taojem mnenju ne na pravi poti. Naš Učitelj aš uči: Ml moramo strogo kazno-ati ubijalce, a otrok« ubijalcev vaučiti, da vzamejo v rok« namesto puške koristno motijto. namesto rušilnega tanka traktor, »katerim bodo obdelovali senoljo. Vse vojake šol«, v katerih »o se učili uM-iiinja in mseovnega uničevanja na-: odov, je treba spremeniti v narodne univerze, v katerih ze bedo vzgajali ljudje in ne vojaki. Be-sedo vojak je treba izbrisati lz slo-
varja.' Generale, ki študirajo načrt« za čim uspešnejše uničevanje ljudi in lmovln«, je treba spremeniti v inženirje, ki bodo ustvarjali načrt« za izgraditev domov, šol,
•utoimo, da člmprej premagamo Hlj tlerja in da se povrnem v mojo lepo in toplo Ukrajino. Hišo ml bo postavil naš Učitelj in tudi očeta bo zamenjal mojemu malemu sinu, ki ml je ostal »e edini spomin na lepe čase mojega življenja*. Čeprav je Nemec pregazil
gledališč, bolnic, ki	bodo	koristno	1 skoraj, vso Ukrajino in velik del
služile človeštvu*, je	zaključila	uči-	\ drugih ozemelj Sovjetske zveze ta
teljtoa Ukrajinka.	|	čeprav •» Je žele začela prva ofen-
s .,	.	,	,	živa in še ni bilo jašno, na katero
Govonl »etn z garderoberko, kt	^	yoJna
pazi in čisti gornje prostor, inter- ■ ^ ^	gl„hoko	uvel	jena	v
I njihovo zmago. Njihova vera v svojega velikega Učitelja in vodjo
delovnega ljudstva je zmagala in
kluba. Tudi ona J« Ukrajinka. Bi la j« le en dan pod Nemci, pa Ji Je uspelo pobegniti s sinkom, ker so čete Rdeč« armade ponovno osvojil« njeno mesto. Njen mož J« bil težko ranjtn v prsa in ga Je negovala doma. Ko so prišli Nemci, so ga našli v postelji. V svojem divjem besu so mu z bajonetom prebodli glavo ln zažgali hišo. Rešila se je s »Inkom in pustila mrtvega moža v goreči hiši. Bežala Je od meeta do mesta. Bežala Je s sinkom v naročju in obenem pomagala Rdeči armedl vleči topove In vosov« ta ukrajinskega blata. Najtešj« ji j« bilo zaradi otroka, kt je Imel komaj Ittrl leta in »1 mogel razumeti kaj ee z njim dogaja: »Vojaki so s menoj delili hrano. Sedaj je minulo vse*, je končala,
njihova domovina je očiščena hitlerjevskih »veri. Sedaj s« bor«, da mu vrnejo milo as drago, da jih odvadijo bojoVsnja, da primerno kaznujejo ubijalce in da spreobrnejo rušitelj« in požigalce ] hiš v graditelje, i
Vcati
Prav tako, kot »o bili zvočniki pa vseh »obah, eo bili tudi skoraj pe vseh cestah, Veako uro »o ljudem eprott Javljali vesti sovjetski ga informbi roja.
Na veeh straneh »e J« pričela velika ofenziva Rdeč« armad« od Ladošksga jezera pa prav do Stalingrada in Kavkaza. Med poro-
čanjem J« v hotelu vladala mrtvaška tišina In vsakdo je najpoaorne-1« sledili vestem boljšč, Nato se
Je skoraj v vseh družbah razvila debata o napredovanju Rdeč« armade. NIČ več s« ni govorilo, ko-liko ta do kam so »e .naši umaknili, temveč 1«, koliko so »sanjali kraanoarmejet*, koliko »o »unlčto-ilil gitlerovcev* in kolik »plen zahvalili*.
Sovjetski informblro ni javljal samo zmage, temveč tudi svoj« poraze. Nekako v polovici januarja j« sporočil, da je padla najračjl heroj sovjetskega letalstva, žena ma-yor xy, imena se točno ne spomnim. Vem le, da j« bila strah ta trepet za N«mce in da J« zbila okoli ,100 nemških letal. Toda ni bila heroj »amo v boju, temveč tudi v miru je bila junak sovjetskega letalstva
»e vraži v Ameriko.
S težkim srcem se poslovil od tega dobrodušnega in bratskega naroda, ki sem ga začel boljše ta brez posredovalcev spoznavati. Drugače sem pričel razumevati teto današnjega vojnega položaja in v meni se je prebudil duh vere za zmago pravioe nad zasužnjenimi narodi. Težko je bilo slovo. Ponovno sem se moral vračati po isti poti in preživeti vse arktične strahote. Morda se bom ponovno srečal • kakšnim fanatičnim nemškim admiralom, toda drugačnega izhoda ni bilo kakor »brod ln sreča junaška*.
Najbolj me je sedelo slovo z našo Natašo, lepo plavooko »istrebi-teljico. Pozdravil sem jo in ji dejal: »Na svidenje, tovarišica Nataša, morda ■« bom kmalu povrnil v
ln učiteljica mnogih letašskih jun«- J Murmansk ln želim, da se do ta-kov. Bila j« učitelj ta komandir j krat popolnoma pozdraviš. Na »vš-naie Nataž« ta In turist hotel«, j denjei* Stisnil sem ji junaško, to-NJen* slika krasi vse sobe, hiš« ln 1 da vendar nožno žensko roko. »N«
klube In ponosni so na njo. Tovariši ta njeni učonoi verna sledijo njeni poti in nadaljujejo njeno delo,
Vfnltav
Moj« bivanj« v Sovjetski -veal s«
je bližalo h koncu ta nekako sredi februarja sem bA dodeljen neki ameriški ladji, s katero »em
tako, tovariš Ivanovič*, j« odgovorila ta pridržala mojo roko, »temveč na svidenje v tvoji Jugosiavlpš, kamor se boš tl vrnil s tvojo ladjo in Jaa s mojim letalom. Tam se morava srečati. Globoko so vplivale njvne bescvje name ln v dno srca sem občutil toplin« ln še bolj sera vzljubil to ponosno plavooko
letalko, toda ne kod ženo, temveč kot iskreno ta pravo tovarišico. Mar Je mogla boljše ta iskrenejše želeti kot to, da se ponovno najdeva v moji, 'takrat še zasužnjeni, Jugoslaviji? To mi je želela že takrat, ko tudi njena domovina ni bila očiščena vseh hitlerjevskih tolp in ko je Rdeča arihada šel« pričela svojo veliko ofenzivo.
Danes, ko Je Rd«ča armada o-svobodlla veo svojo domovino, ko je osvobodila bolgarski narod hi-tlcrjsvega nasilja, ko j« premagala zapeljano Romunsko, ko je o-»vobodlla noš Beograd, ko občutljivo ksartujejo Hitlerjeve vazale v Bullmpešbi, ko je osvobodila prvo okrvavljeno prestolnico Evrope, Varšavo, ko Je prestopila meje nekdaj nepremagljiv« Pruske, tvorni-o* ubijaloev in morilcev, zibelko nekdaj čudežnih nemških generalov, ubijaloev in požigalcev, da tam dostojno kaznuje krivce barbarskih dejanj, danes sem radoveden, če »e je Nataši izpolnila želja ta če J« že prišla v mojo domovino. Da, tudi če ni prišla Nataša iz Murmanska, so prišle drug« Nataše. Ako ni našla tam man«, da bi jo pozdravil ln želel dobrodošlico, j« našla tam moje hrabr« tovariše, ki so jo sprejeli in ji tudi v mojem imenu dejali: »Dobrodošla!*
vemščtel, 7.15 poročila v slovenščina 7.80 poročila v Italijanščini, 7.46 koledar, 8. glasba za vse okuse, 8.80 zaključek.
13.38 otvoritev, 12.30 mati radijski orkester pod vodstvom dirigenta Orgollje, 18. napoved časa in poročila v slovenščini, 13.30 30 minut z Lelio Lutazzi, 14. kino ta gledališče, predavanje od Pccaido Quadr, 14.10 Obvesti la svojcem, 14.30 zaključek.
18.58 otvoritev, 19. obvestila svojcem, 19.20 slovenska ženska ura, 19.50 violinet Paul Nero (ploščo), 20. napoved časa ta poročila v italijanščini, 20.15 poročila v aloven. ščlnl, 20.30 slovenska glasba na ploščah. 21 »Usmiljenje meniha Marina*, predavanje Marije Coppola, 31.10 pianistka Use Matiaek, 21.40 Deoncavallo: «PagHacci», I ta H dejanje (plošče), 22.50 Štrausa: Valčki. 23. zadnje vesti v itafljnm-ščini, 23.10 zadnje vesti v »loven-ščftji, 28.20 sekstet Corradi, 24. zaključek. *
Živinski semeni v 00^
Dne 2. avgusta bo živinski f*1* trF ,
nj v Goriot na običajnem
prostoru. V poštev pridejo vsem plemenska goveda ln prašički. Kmetijski odsek.
Za Rde« križ
Tovariš Makovec Anton iz je daroval za RKS 600 Ur.
I	________
V*
Popravek
.4
V 64. številki našega Usta tumom 27. t. m. Je tiskarski zagrešil, da je v članku: «N» jj z«, lepše življenje*, v stavku: sb mladenke iz Sežane izročite A cem 9. brigado 20. udarne ^ S dve zastavi* izpedlo: «mladln*''*j Opčin in Sežane*; V isti je pri »Zahvali* zamenjal im« ’y lega borca Cirila Oetrovška ** mita. — Urednik.
POIZVEDBE
NARDUCCI GIOVANNI, roj. 1925, parkiran od leta 1943 v Zagre. bu. — Družina Narducci, Trst, viole XX Se ttembre 6-II.______
BIRSA JOZB, občinski uradnik iz Rihenborke, roj. 9, S. 1894, bil 5. 5. še živ ln zdrav, v Mauthausom, njsgova Št 88.919, Block 9. — žlna Birsa, Trst, vla Costaldt 7.
Odšel iz domače hiše ob 18. uri 20 junija 12 letini VLADIMIR (ML RO) AVIANI, stanujoč v ul. 6. Te-ree« 4. Deček je po postavi močan, blond s »vctloplavtml očmi, nad levim očesom tena malo črno znamenje. Noeil Je rumeno bluzo, kratke črne hlače s belimi pr<^ami. Kdor kaj ve, naj javi staršem Avlanl, Trst via S. Terasa 4.	-------
ŽBOGAR STANKO, rol. 1. 6.1913 Avčah 41, partizan
Gradnikove brigade, MUNIH LOJZ roj. 1 8. 1911 v Avčah 41, id 22. 9. 1943, KLAVŽAR ALOJZ. roj. 25. 6. 1913 v. Zakštču pri Cerknem, stanoval v Avčah, partizan od 22. 4. 1943. Kdor kaj ve, naj javi Ehogar. Avče 41,
ZGUR FRANC, Ložice, roj, 13. 11, 1916, bil iital. vojak, pozneje v Grčiji, interniran v okolici Beograda. — Marija Zgur, Ložice 63, VI-pava-Gorica,
zahvala
Zahvaljujemo se vsem vaščanom za sočustvovanje med boleznijo našega sina oziroma brata MARIJA
Ravno tako ae iskreno zehvalju-Jemo zastopnikom voj. edinic kakor tudi predstavnikom naših oblasti m vsem, iti »o spremili našega nepozabnega k večnemu počitku po tolikih mukah ta trpljenju interne, clje v Buchenaraldu, kjer si je nakopal bolezen, kateri je podlegel dne 21. t, m. v 19. letu svoj« najlepše mladosti. Zahvaljujemo »e posebno še a pretresljive žaiostlnke kakor tudi za presunljiva nagrobna govora. Pogreb je bil 23 t. m, ob 11. uri.
Salujoča rodbina ARMAN IVAN-«., Podbrdo.
Oče, mati ANA, brat IVAN, scr.tre ANA ta DANICA ta sorodniki.
HRAST, nazadnje bival *
Sterntal firma Isola Tirouvref^j
Pcitau, Untersteiermark. Marij«, Borjane, Kobeirld.
2GUR MILAN, vojak Mari 203 P. O. Comp. p. O. W Bureeiu Ehe Provost Maršal / ral Wa»Rltat.or D. C. U. S. ' Zgur Marija, Ložice 63, Vlp*^V
rite
PIRGAR STANISLAV, 1928, bil je prt V. D. V, kurir korpusa. — Pirgar Ajd. Dol št. 94, Predmeja.
FABRI-KOVAC ANDREJ, G/ 1886 v Postojni, ta Koronej« JU* Ijan 16. decembra 1943 v D* JJ ta Dachau-a v Lublin, kjer 'Jf naha jaj 9» aprila 1944. — Okrip
odbor Postojna (egit. prop. Ana Fabri-Kovač.
t
Za svobodo naroda Je < življenje kot talec GABRIJEL GRMEK + dne 38. aprila 1944 v Trsta’
Ghega.
Dene prt Sežani.	j
Žalujoča soproga G11 .
JOŽEFA ^Q
MAL.1 i»OLA*^
STARK J SA GOSPA IfičEM
BO v pisarni ali vodstvo r** t,f olj« od »osno hotnla. Govorli'ul v venski, srbohrvaški; italij«11 -» ^ nemški. Ponudb« pod »Trst* f . pravo »Primorskega dneritaj?-^
HARMONIJE dobavlja - . mM cin, Gorica, vla Torrlenl j*te'
V*«#«
jemajo ze tudi popravila,
nje klavirjev, harmonijev,-. -STANOVANJE ENOBOBNr » 'O
menjam zr dvosobno. N«b1oV
 -sŽ
OPREMLJENO SOBO
oziroma n« daleč Išče B°*P ,
ves dan odaotna. Naslov V
PRAZNO, CISTO SOBO
»lov v upravi.    ,
—A« vpiflU/ fl
SRBSKA SOLA v Trstu troko za prihodnje šotako ulici Gonom 12-1.
mzm
Odgovorni Urednik JOŽE KOREN
rednik
IEN |