NO. 37 Ameriška Domovi ima ERI m— HO AA E tv ■ *i€RICAN IN SPIRIT «GN IN LANGUAG€ ONLY SLOV6NIAN MORNING N€WSPAP€R CLEVELAND 3, O., WEDNESDAY MORNING, FEBRUARY 22, 1950 LETO Lil —VOL. LIL GEORGE WASHINGTON Zed. države praznujejo danes rojstni dan svojega prvega predsednika, George Washingtona, ki je bil rojen pred 218 leti, ali leta 1732. Prvi v miru, prvi v vojni, se je vedno boril za pravice in svobodo Amerikancev. Zato ga po pravici imenujemo: očeta te dežele. Res zasluži, da se ga častno spomijamo. VESTI ŠTANDREž - SMRT v ČUDNIH OKOLIŠČINAH. — Lojze Makuc, znani odbornik iz partizanskih časov, nato funkcionar v stari Gorici do priključitve, se je v septembru 1947 odpravil v Jugoslavijo z nekim kamjonom, zaradi česar je bil obsojen v Vidmu kar v odsotnosti na leto dni zapora, človek je mislil, da se ne bo nikdar več vrnil v Italijo. Pa temu ni bilo tako. že nekaj mesecev se je govorilo, da se bo Lojze vrnil k družini, ki je vedno ostala tostran meje. V nedeljo 18. t. m. je res prišel v Italijo preko bloka pri “Rdeči hiši” pripravljen presedeti leto dni v zaporu in nato ostati pri svojcih. Torej se je vrnil. A se ni vrnil zdrav. Takoj pri prehodu čez mejo je moral stopiti v bliž- njo bolnico za prvo pomoč, ker je imel zlomljeno ramo. Tudi mrzlica je bila visoka. Doma se je moral vleči. Štirje zdravniki so mu skušali pomagati. Pa le ni šlo, ker v četrtek po polnoči je nepričakovano izdihnil svojo dušo. Vsa zadeva utegne biti zelo nerodna zlasti za tiste tovariše, ki bi si radi še rešili že itak zapravljeni ugled. Da ni bila Makučeva vrnitev všeč marsikomu tam preko in tudi tukaj, je čisto razumljivo. Saj se je Makuc prostovoljno vračal in je dobro vedel, da ga čaka celo leto dni zapora. Torej rajši tukaj leto v zaporu kakor pa ostati tam v svobodi! . . . Brezdvomno velika sramota za angeljčke iz raja! bremenski prerok pravi: Danes bo snežilo, drevi bo bcdj mrzlo. V četrtek oblačno in mrzleje. Tri na dan j Morda nismo v pravem, ampak ne moremo se prečuditi, da ameriška vlada ni storila ničesar, ko so madžarski komunisti držali v ječi v Budimpešti nad tri mesece ameriškega trgovca. * * * Tud potem ni ničesar storila, ko je prosil za svojega odvetnika, pa mu madžarska “ljudska” sodnija tega ni dovolila. * * * Saj se menda vendar ne bomo tresli pred nekaj komunisti! Potov je dovolj, da se jim pokaže, kaj je Amerika, bi mislili. Malo več korajže in odločnosti v Washingtonu, prosimo. Pri pogrebu je bilo tudi nekaj, kar so ljudje le opazili. Velika zamišljenost in tišina: fron-taške glave globoko povešane in pomanjkanje vsakega cvetja, napisov in besed nekdanjih tovarišev funkcionarjev! Ljudje se sprašujejo začudeni tudi zaradi tega preloma z navado, ki je ni Fronta nikdar opustila, ker je vedno poslala svoje vence in napise vsem, tudi prav nič zaslužnim pripadnikom! Makucu, ki je vse dal za njihov ideal, pa nič! Kaj se je torej zgodilo? ROMANJE V RIM. — Jugoslovanski vladni krogi širijo vest, da bo vlada dovolila skupini romarjev, da letos obišče za sveto leto Rim. že sedaj pa tudi povedo, da bodo romarjem na meji pobrali vse dokumente in jim jih šele na povratku na meji zopet vrnili. V Rimu bodo ti romarji baje v posebnih zaprtih prostorih in ne bodo smeli nikamor sami, brez komunističnih vodnikov. AMNESTIJE, so bili deležni tudi nekateri duhovniki. Tako je prišel na svobodo frančiškanski provincial p. Tavčar Teodor in bosanski frančiškanski provincial p. Jeličič. CVETIC JE BIL TUDI PRI SANSU Ker je bil v izvršnem odboru, bo vedel marsikaj o gl. odbornikih SAN S JE BIL POZNAN KOT SUBVERZIVNA ORGANIZACIJA Kot poroča nek slovenski levičarski list, je bil Matt Cve-tič tudi v izvršnem odboru SANSa. Kot smo že poročali, je bil Matt Cvetič v Pittsburghu eden glavnih voditeljev komunistov, v resnici je bil pa član FBI (tajne policije). To vlogo je igral polnih 9 let in sicer tako dobro, da sta ga celo njegova dva sinova smatrala za vernega komunista. Njegova mati, ki je umrla lanskega oktobra, si je vse mogoče prizadela, da bi sina “odvrnila” od komunistov. Umrla je v veri, da je sin nepoboljšljiv. Cvetič je včeraj pričal pred kongresnim odsekom o svojem delovanju med komunisti. Povedal je marsikaj zanimivega, med tem tudi o tajnih sejah komunistov v Cleve-1 & n d u, Pittsburghu in Chicagu. Med drugimi je bil navzoč na teh tajnih sestankih tudi John Boštjančič (John Boštjančič je urednik Enakopravnosti) . Cvetič je povedal, kako so organizirali “narodnostno komisijo,” ki je imela namen pordečiti n a r o dnostne skupine v Ameriki. Bolj podrobno o tem bomo poročali jutri. No, tako se je moral obnašati, če je hotel dobro igrati svojo vlogo ter se pririniti v najintimnejše predele komunističnega delovanja. Torej kot čitamo, je bil Matt Cvetič tudi član Sansa, ki ga je justični oddelek proglasil za subverzivno organizacijo. Subverzivne so take organizacije, ki na skrivnem delujejo proti ameriškem vladnem sistemu z namenom, da spravijo komunizem do moči. V glavnem odboru SANSa se je gotovo mnogo ukrepalo, ki bo zanimivo za javnost, za ameriško in za našo. “Naši” voditelji, ki so hodili v Chicago na sejo SANSa, bodo gotovo veseli in počaščeni, če bo Cvetič razgalil pred kongresnim odsekom njih dejanja in nehanja. Cvetič bo govoril in povedal, kaj je videl in slišal pri komunistih teh zadnjih devet let. Upamo in želimo, da bomo kaj zvedeli tudi o notranjem poslovanju SANSa in od vsakega direktorja posebej, kaj je delal, kaj je govoril. Bo jako zanimivo branje. Morda se nekaterim policijskim p r ose kut or jem in urednikom že tresejo hlačice. Aha, še vedno velja tista, da po slabi tovaršiji rada glava boli. ---------------o------- Ne tvegajmo, ne riskirajmo. Življenje je v naših rokah. Kadar hodimo ali sami vozimo, bodimo previdni in modri. Amerika je pretrgala odnošaje z Bolgarijo ZDAJ ŠELE VEMO, KAKŠNI SO NAŠI NAPREDNJAKI V torkovi številki je Peter Kopriva do same potanjkosti narisal žival, ki skače po svetu pod naslovom: “naprednjak” in “liberalec,” slovenski, kakopak. Tako do golega (joj, pa v tej zimi) jih še ni slekel pred njim nihče, dasi smo že poskušali in se mučili. Kdor je slučajno prezrl, ali ne dobiva Ameriške Domovine, naj se potrudi in jo vzame v roke od torka tega tedna. Tam naj prečita, pa ne samo enkrat, “opazke in pripombe.” Tisti, ki se še štejejo za “napredne,” naj se pogledajo v tisto kolono in videli se bodo prav do lasnih korenin. ------o---- Slovenska pisarna 6116 Glass A ve., Cleveland, O. Telefon: EX 9717 Včeraj in tudi že pred včera-njem je prišla večja skupina novih naseljencev v Cleveland, Ohio. Na kolodvonrso jih čakali sponzorji, prijatelji, zastopniki škofijskega odbora ^od Cleve-landske podružnice Lige pa Father Godina. Bilo je prisrčnega pozdravljanja in zahvaljevanja nič koliko. Potovali so v glavnem srečno, le nad razburkanim morjem so se pritoževali. Po pozdra vih in stiskanju rok so jih sponzorji odvedli vsakega na svoj novi dom. Veliki sponzor g. Anton Grdina je prišel s svojo veliko limuzino in odpeljal 7 “svojih.” Za stanovanja za novodo-šle v tej skupini sta se veliko trudila Mr. Joe Grdina in Man- Bolgarski poslanik v Washingtonu je bil o tem obveščen včeraj z naročilom, da takoj odpelje svoj diplomatski štab iz Amerike. - Bolgarija je prva dežela s katero so Zed. države pretrgale diplomatske odnošaje od zadnje vojne sem. k\i bo ameriška vlada zdaj priznala bolgarsko zamejno vlado Washington. — Državni oddelek Zed. držav je včeraj naznanil, da je pretrgal diplomatske odnošaje z Bolgarijo. Državni oddelek je o tem obvestil bolgarski urad zunanjega ministra v pondeljek v Sofiji. Peter Voutov, izvrševalec bolgarskih poslov v Washingtonu, je bil o tem obveščen včeraj ter mu je bilo naročeno od ameriškega državnega oddelka, naj pripravi vse potrebno, da odpelje bolgarsko diplomatsko misijo iz Washingtona. Zed. države so (pretrgale di- plomatske odnošajo z Bolgarijo radj tega, ker je komunistična bolgarska vlada obdolžila ameriškega poslanika Donal-J.a Heatha v Sofiji, da vohuni proti blogarski vladi in ga je zato bolgarska vlada označila kot nezaželjeno osebo. Zed. države so nato posvarile Bolgarijo, da bodo pretrgale diplomatske zveze, ako Bolgarka ne prekliče svojih obdol-žiitev. Bolgarija je popolnoma ignorirala to svarilo. Celo novo obdolžitev je izrekla na-pram ameriškemu (poslaniku in sicer, da je skrival nekega vohuna šest mesecev v poslaništvu. Bolgarija je prva dežela, s katero so Zed. države pretrgale diplomatske zveze od zadnje vojne sem. Bolgarski zastopnik Voutov je predložil podroben načrt, po katerem bo odpe-jal svojo misijo iz Amerike. Državni oddelek je izrekel za- irm prej mogoče. Ameriški državni oddelek je poslal bolgarski vladi v pentelj ek noto, v kateri izjavlja, da je očitno dejstvo, da bolgarska vlada ne želi imeti diplomatskih zvez z Zed. državami, ker se ni hotela obnašati napram ameriškemu uradnemu zastopniku, kot je to mednarodni običaj. Amerika vlada pa bo, je govorila nota dalje, še naprej i-mela do bolgarskega naroda čut prijateljstva ter bo pri vsa-kj priliki skušala dokazati, da ji je blagor bolgarskega naroda ipri srcu. Ob tem času še ni znano, če Po ameriška vlada zdaj priznala kot .polnomočno bolgarsko vlado ono v begunstvu, ki sestoji iz raznih bolgarskih osebnosti v Washingtonu. KAJNOVEJŠEVESTI ca Preša. Vsem novodošlim kličemo : Dobrodošli! Bog vas živi! — Imena družin (in nekaj posameznikov) iz te zadnje skupine so: Vrhovnik, Križman, Majcen, Pograjec, Osenar, Kolarič, Starc, Dr. Kovačič, Turel, Zalar. Informacijski sestanek novih naseljencev bo prihodnjo nedeljo ob 2:30 popoldne v šolski dvorani pri Sv. Vidu. Opozarjamo zlasti, da bo ob tej priliki kazal g. Anton Grdina premikajoče se slike iz Kanade in starega kraja. Vabljeni so tudi drugi, ne samo novi naseljenci. Pri bari se bo mogoče tudi okrepčati. Ne pozabite si nabaviti novi koledar Svobodne Slovenije. — Naj lepša letošnja slove nska knjiga. Dobi se v naši pisarni in pri Ameriški Domovini. Stane $2.75 (po pošti $3). ------o----- SLOVENSKI IZGNANCI SO Sl REŠILI LE GOLO ŽIVLJENJE. POMAGAJMO JIM! NOVrelOBOVI Benedikt Martick Včeraj popoldne ob 2:20 je umrl v mestni bolnišnici Benedikt Mar tick, samski, star 70 let. Stanoval je Pri bratu na 440 E. 143. St. Rojen je bil v Peroviči na Hrvatskem, odko-der je prišel v Ameriko leta 1S99. Bil je član št. 22 HBZ. Tukaj zapušča brata Filipa. Pogreb ijo iz pogrebnega zavoda August F. Svetek, 478 E. 152. St. Čas še ni določen. upanje, da bo tudi bolgarska vlada (storila vse potrebno, da bo mogel oditi iz Sofije,ameriški diplomatski štab. Ameriški poslanik je dobil iz Washingtona naročilo, da odide domov Washington. — Položaj v premogovni industriji je nespremenjen. Nobenega znaka še ni, da bi se premOgar-ji in premogovne družbe pobotale. Nenavadno lepa registracija za angleščino je napravila dober vtis na šolske oblasti v Clevelandu Novi naseljenci in drugi, ki so iskali prilike, da bi se učili jezika te dežele, so uslišani in še bolj kakor so pričakovali. V pondeljek večer je bila registracija v East Madison šoli na Addison Rd. Mnogo truda je bilo, da se je pripravilo šolske oblasti do tega, da dajo na razpolago zastonj prostor in učiteljske moči. (Mislili so pač, da je vse skupaj samo kaprica ali želja nekaterih lin da obisk ne bo tako velik, kakor smo neprestano trobili na ušesa šolskemu odboru. I K registraciji je prišel sam član šolskega odbora, Mr. Joseph Gallagher, da se prepriča, kakšen bo odziv. Prej je reke), če se jih bo priglasilo vsaj 50, bodo napravili dva razreda: za začetnike in enega fela tiste, ki že nekaj znajo. No in registriralo se jih je nad 70, kar je tako navdušilo celo šolski odbor, da je obljubil dati za te učne tečaje kar tri učiteljske moči in sicer bodo napravili tri tečaje za učenje angleščine: za take, ki so šele začetniki, potem enega, ki že nekaj znajo in tretjega za take, ki znajo še nekaj bolj angleščine. Natečaj!} bodo vsak pondeljek in vsako sredo od 7 do 9 zvečer. Učitelji bodo sami porazdelili učence v tečaje: prvega, drugega, ali tretjega. Mr. Gallagher nas je sinoči poklical in o tem povedal. Bil je zelo vesel takega lepega odziva, ker je bil, on, ki se je pri odboru največ potegoval za ta prosti pouk angleščine. Povedali smo mu, da njegovega doprinesa v tem oziru ne bomo pozabili. Tistim pa, ki se žele učiti angleščine poudarjamo: zdaj imate lepo priliko, da lepše ne morete želeti, da se naučite brez vsakih stroškov angleščine. Vsak se je naj priuči čim prej, keh bo to le v njegovo lastno korist. Drugega se ne zahteva od vas, kot da pridno pohajate k pouku. Bodite pritem vztrajni in veseli boste nad svojim lastnim uspehom Ponosni temo na vas vse, ki ste se registrirali ter s tem/ pokazali, da sledite apelu Ameriške Domovine. Le zanesite se na to, da vam želimo samo dobro! | Razne drobne novice Iz Clevelanda in te i okolice Lepo finančno poročilo — Zavaroralna družba Sun Life of Canada je izdala za prošlo loto sijajno finančno (poročilo, ki je bilo priobčeno včeraj tudi v našem listu. Kako močna je ta zavarovalna družba dokazuje to, da je plačala lansko leto dedičem in lastnikom certifikatov nad $114,000,000. lastniki polic bodo dobili letos nič manj kot 18 milijonov dolarjev v dividendah, kar je mnoge več kot lansko leto. Vsota skupne zavarovalnine maša $4,187,000,000. Družba ima 48% svojega premoženja investiranega v Zed. državah. Ta zavarovalna družba je bi-a ustanovljena leta 1871. V Clevelandu sta edina slovenska zastopnika te močne zavarovalne družbe, Michael in John Telich, oče in sin. Urad se nahaja na 2121 NBC Bldg. Telefon: CHerry 7877. Še na mnogo /et— Poznana in obče priljubljena ter spoštovana Louis in Mal-či Oswald sta včeraj praznovala 25-letnica srečnega zakonskega življenja. Uspešno gro-cerijo in mesnico vodita na 17205 Grovewood Ave. To obrt vodita že 24 let. Louis Oswald je doma iz Jurjeviče pri Ribnici, ženka Malči je pa Blaževa U Begunj nad Cerk-riico z imenom Škerl. V ožjem družinskem krogu sta srebr-noiporočenca včeraj praznovala ta vesel dan. Tudi mi se pridružujemo številnim iprija-• el j eni in znancem ter jima kličemo: še na mnoga leta idravja in sreče! Vesela vest— Pri družini Mr. in Mrs. Bar-mes so dobili krepkega sinčka na 18. februarja, materino dekliško ime Mary Hiti, pri družini James Požar pa tudi sina. Stari oče Jacob Požar je prav vesel vnukov. Vse je zdravo in vršelo. Čestitke! Zahvala za pomoč— Mrs. Mary Urbas iz 15312 Holmes Ave. se želi s tem potom iskreno zahvaliti prijateljem in sosedom za obiske in kartice v njeni bolezni. Na ledu je padla tako nesrečno zunaj pred 'hišo, da ji je počilo dvoje reber še meseca januarja. Vaje za Pasijon — Nocoj ob 7 fco na odru SND vaja za Pasijon; jutri večer bo pa vaja v Knausovi dvorani in sicer ob 7, toda samo dejanje za zadnjo večerjo. Naj bodo vsi igralci točni. Televizija poceni— Mr. Jerry Bohinc, lastnik Northeast Appliance and Furniture, 22530 Lake Shore Blvd. naznanja, da ima zdaj razprodajo na raznih modelih za televizijo, imajo jih 18 raznih izdelkov in nad 100 modelov na razstavi. Nikjer v mestu ne vidite toliko modelov razstavljenih. Cena zdaj je od $79 naprej. Razkažejo vam ga zastonj na domu. Zdaj imate priliko priti poceni do dobre aparata za televizijo. --------------o------ Komunisti v Argentini ne bodo volili Parana, Argentina. — Voli-vni tribunal je odločil, da komunisti ne bodo smeli voliti v En-tre Rios 5. marca, ko bodo provinci j alne volitve. Ameriška Domovina 3L3TE e wi »*o/vn r4~ (JAMES DEBEVEC, Editor) G117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland 3, Ohio Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays_____ BESEDA IZ NARODA NAROČNINA Za Zed. države $8.50 na leto; za pol leta $5.00; iza četrt leta $3.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6.00, za 3 mesece $3.50. SUBSCRIPTION RATES United States $8.50 per year; $5.00 for 6 months; $3.00 for 3 months. Canada and all other countries outside United States $10 per year. $6 for 6 months, $3.50 for 3 months. FEBRUARY 1950 SUN MON TUE WES THU FU SAT 12 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 29 212223 2425 26 37 28 Entered as second class matter January 6th 1908. at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act ofMarch 3rd 1879. 83 No. 37 Wed., Feb. 22, 1950 Še enkrat: Po slabi tovaršiji -glava boli! ... V velikem ameriškem magazinu “The Saturday Evening Post” od 18. februarja je bil objavljen kot glavni uvodnik članek o komunizmu, katerega so pričeli v Ameriki vendarle pravilno in po njegovih “zaslugah” ocenjevati. V tem članku je rečeno, da je komunizem že davno pričel izgubljati svojo privlačljivost in da se zdaj nevarno maja tudi med onimi intelektualci, ki so ga dolgo zagovarjali in opravičevali vse njegove nasilnosti in ukane. Ruski eksperiment s svojo policijsko tiranijo, s svojim fevdalnim življenjskim standardom, s svojo brezobzirno agresivnostjo proti šibkim državam, vse to je dokaj povezalo roke apostolom in razširjevalcem komunističnega evangelija po vsem svetu. Komunisti in njihovi sopotniki so končno sprevideli, da tako ne bo šlo in da to, kar je zdaj potrebno, je neke nove vrste marksizem, ki bi ne bil omadeževan z ruskim imperializmom in tiranstvom. Zato je pričelo več in več rdečih bratov uvidevati, da je odgovor in nadomestilo za to sovjetsko imperialistično komunisijično tiranijo v “titoizmu.” ^ Tisti, ki zasledujejo miselnost sopotnikov in njihovih smernic, so gotovo opazili spremembo, ki se je pričela zdaj pojavljati med njim. Max Lerner, ki zelo skrbno zasleduje levičarsko gibanje, pravi; “Komunizem, kateremu bi se odvzelo imperializem, bi bilo morda nekaj, kar bi mogel svet sprejeti.” Radijski komentator William Gailmore^ki je pristaš Wallacove progresivne stranke, pa je izjavil: “Če bi bil jaz Stalin, bi sklical skupaj svet najboljših marksističnih glav, ki naj bi iztuhtale najboljši način za umik. Vedno več in več krajev je, kjer se nagibajo ljudje (komunisti in sopotniki) k Titovi analizi komunizma, in je možnost, da se bo res prijel (namreč Titov komunizem).” Tako se zdi torej možno, da bo igral Stalin glavno vlogo v drami komunističnega gibanja, če bo slednje izbralo drugega pilota ali voditelja. Toda ali to pomeni, da bi bil Tito, ki bi imel največ koristi od Stalinove nepopularnosti, boljše nadomestilo za zapadne demokracije? Ne! Najboljši misleci in opazovalci položaja menijo, da bi Titov uspeh pospešil, ne pa zavrl svetovno komunistično revolucijo. Tisti ljudje na zapadu, ki mislijo, da se jim bo Tito končno pridružil, se bridko motijo. Nobenega izgleda ni, da bi se jugoslovanski komunisti pridružili zapadnemu bloku. Oni niti malo ne mislijo na to, ker so slejkoprej trdno prepričani, da je kapitalizem nevaren in potencialen sovražnik socialistične skupnosti, zato spada njihova dežela v fronto socialističnih (komunističnih) držav. Maršal Tito sam je povedal italijanskim partizanom, ki so ga obiskali lanskega novembra, da je “velika zgodovinska značilnost” njegovega boja s Stalinom “v resnici in v korektnih odnošajih med socialističnimi državami”; in je dodal, da se socializem v Rusiji ne bo izjalovil zaradi njegovega (Titovega) preloma s Kremljem. Vladimir Dedijer, Titov glavni propagandist, je dejal v svojem sporu z listom “Daily Worker,” da jugoslovanski komunisti ne dezertirajo iz komunistične fronte, temveč da si prizadevajo samo uveljaviti princip enakopravnosti med socialističnimi državami.” Nato je pozval stalinovce, naj navedejo ‘ zgled, da bi bila ena sama tovarna v Jugoslaviji izročena kapitalistom.” Komisarji v jugoslovanski armadi pridigajo častnikom in moštvu, da je Stalin ponižal in omalovredil komunizem, ki ga bo pa Tito rešil in popeljal do zmage svetovne komunistične revolucije. Walter Lucas svari v listu Christian Science Monitor, da “karkoli Zed. države store (z ozirom na Tita), naj bo ameriškemu ljudstvu jasno, da utegne postati njihova dežela (Amerika) sv. Miklavž jugoslovanskega komunizma.” Z drugimi besedami povedano: Če Tito prevzame Stalinovo dediščino, bo komunizmu lažje, da se v tej ali oni obliki naredi bolj sprejemljiv za zapad. Zato mora zapadni svet odločiti, ali hoče komunizem ali ga noče. Ali moremo sprejeti idejo, da sta lahko dva komunizma — dober in slab? Ali naj vztrajamo pri svojem uverjenju, da je komunizem v vseh svojih oblikah slab in sovražen našemu načinu življenja? Komunizem v Jugoslaviji je isti kakor komunizem v Sovjetski zvezi. V Jugoslaviji vidimo isto brezobzirno zatiranje svobode in svoboščin, iste masne obravnave, isto tajno policijo kakor v Sovjetski zvezi. Če pričnemo zdaj pestovati komunizem, bomo s tem samo odprli vrata novi komunistični infiltraciji zapada. In v tem slučaju bi utegnilo priti v rekord, da je Titovo komunistično “krivoverstvo” rešilo svetovni komunizem — za kar se je zahvaliti moralni in materialni pomoči Zapada. Predpust je minil Cleveland (Newburg), O; — Komaj je utihnila božična pesem, že je med nami velikonočna doba. Predpust je šel mimo nas, da bi skoro ne vedeli kdaj. V starem kraju so rekli stari ljudje, da je predpust čas, ko človek človeka vzame. No, tukaj pa ni tako, ker se ljudje ženijo kar vse leto, seveda tam na kmetih pa ni bilo časa . za svatbe v poletju. Pa tudi tukaj imamo več svatb pred pustom in poleg tega pa še veliko društvenih in družabnih prireditev, da smo vedno zaposleni in nam čas vse prehitro mini. Prišel je čas pokore. Treba nam. bo v tem času vzeti v roke knjigo našega življenja in pregledati, kakšni so naši duhovni računi in če jih lahko predložimo večnemu Sodniku vsak čas, ali pa je treba še veliko popraviti, kar je pomanjkljivega. Vse to lahko storimo, če naš bo Bog ohranil pri življenju, v tem postnem času in še posebno letos, ko obhajamo sveto leto, ki nam deli toliko posebnih milosti. Prosimo Boga, da da milost in razsvetljenje vladarjem sveta, da se pomirijo in dajo narodom človeka vredno življenje. V Ameriški Domovini od 31. januarja sem brala dopis, ki ga je napisal Cvetko z Dolenjske, ki piše, kako je v Ajdovcu, od-kjer sem jaz doma. Povem naj mu samo toliko, da cerkve še nič ne popravljajo, Prosvetni dom so pa toliko popravili, da ga rabijo za šolo. župnik stanuje v Vel. Lipovcu mašuje pa na podružnici v Selih. Tudi Vidrihovega Štefana sem poznala, saj so mu bili moja mati krstna botra. Dopisujemo si tudi s sedanjim župnikom ajdovšek fare, kakor tudi z g. Gregor Malijem, ki so sedaj v Argentini. Prav lepa hvala g. Cvetku za njegov dopis, ki je bil posebno zame zelo zanimiv. Anton Perpar iz vasi Globo-dol št. 8, pošta Mirna peč, prosi čitatelje Ameriške Domovine, če morda kateri ve za naslov njegovih dveh bratrancev Antona in Franceta Glavan, ki sta doma iz Vel. Lipovca, po domače Komlajnčeva. iče sama čitata, to prošnjo, naj se zglasita omenjenemu, ker je v potrebi in bolezni, ali če ju kdo izmed čita-teljev pozna, je prošen,'da jima sporoči to prošnjo. V nedeljo 5. marca "priredi ženski odsek kat. Lige lepo igro “Begunka” in ob tej priliki bo oddanih več lepih nagrad. Le z veseljem sezite po listkih, ki jih prodajajo članice Lige in bo morda tudi vas sreča pogledala s ta ' srečnim očesom, da boste deležni ene izmed lepih nagrad, ki so jih darovali v ta dobrodelni namen naši zavedni trgovci. Prepričana sem, da boste vsi z veseljem sodelovali in pomagali po svojih močeh do čim lepšega uspeha te prireditve, ter boste na ta način pomagali brisati solze in tolažiti žalostno srce naših nesrečnih rojakov v begunstvu! Vsak, ki bo kaj storil v ta namen, bo imel občutek zadovoljstva, ker je pomagal dobri stvari in oni pa, ki bodo deležni pomoči od te prireditve, vam bodo hvaležni. Torej na svidenje v nedeljo 5. marca v Slovenskem narodnem domu na St. Ciair Ave. Mrs. Apolonia Kic. Fakta o ruskem riiktalorjuJtalinu To so izvajanja preje omenjenega uvodnika, s katerimi se mi docela strinjamo. Dodatno želimo povedati ie to, da smo vse to mi že neštetokrat in neštetokrat v podrobnostih ‘povedali in svarili, sumirali pa smo nedavno vse skupaj z enim edinim stavkom, ki smo ga dali za naslov našemu tozadevnemu uvodniku: “Po slabi tovaršiji — glava boli! — Louis Fischer, znani levičarsko orientirani časnikar in avtor mnogih knjig, med njimi knjig o Rusiji in sedanji Sovjetski zvezi, čigar spise se slovenski “napredni” in “progresivni” listi nekdaj zelo radi prevajali, objavlja v reviji “Look” življenjsko zgodbo o Stalinu. Na tem mestu bomo objavili drugi del njegovega članka. Louis Fischer piše: “Samo oseba z nečloveškim a-petitom po oblasti in z nadčloveško sposobnostjo za delo je mogla zgraditi tako birokratič-no piramido, s katere pomočjo Stalin danes dominira Rusijo. On je trdo delal in vsak drug je moral trdo delati. Zmožnost delati dolge ure je eden prvih pogojev, ki jih zahteva Stalin od svojih podrejenih. Vse do zadnjih časov ni samega sebe nikoli varčeval. Poleg nadzorovanja vsake posamezne podrobnosti sovjetske zunanje in notranje politike in ekonomije, je našel še vedno čas za cenzuriranje novel, filmov in iger. Stalin ljubi moč in oblast Oblast je sladka za one, ki jo ljubijo, zato je nimajo nikoli dovolj, v življenju diktatorja ni ničesar, kar bi ga navajalo k zmernosti in ponižnosti. Tudi katerem je bila šoštakovičeva opera neusmiljeno raztrgana. Gospa Macbeth je nemudoma izginila z vseh odrov sovjetskih gledišč, časopisje in revije, ki so imele dotlej za opero samo čast in hvalo, so jo nemudoma neusmiljeno napadle. Stalinov slab glasbeni okus je onemogočil to lepo opero. Moderna diktatura prodre v salon, spalnico, v studio ali a telje, kakor tudi na kmetije, v tovarne in urade. Vsi diktatorji hočejo velike rodbine; Stalin je, kakor tudi pokojni Mussolini, razpisal posebne nagrade za matere, ki imajo nad deset otrok. Vendar je bil tudi on. tisti, ki je svoječasno odredil a-bortacije ali splavi jan je plodu. Ko sem leta 1936 razpravljal o tej zadevi s Kaminskim v Moskvi, je slednji rekel: “Hm, vožd (vodja) hoče Pač več otrok.” Besedica ‘‘vožd” ali “boss” konča namreč v Rusiji vsak argument. Stalinova slavohlepnost Ker ima oblast nad življenjem in smrtjo v svojih rokah, česa naj si torej diktator Stalin še želi? On hrepeni po časti in slavi. On zahteva mnogo časti. Pod njegovimi migljaji in sunki je Sovjetska zveza zgradila Stalin se je razširil na mnoga mnogo novih mest ter razširila polja, med temi tudi na polje svojo industrijsko produkcijo. muzike, v kateri je neizšolan a-mater. .Januarja leta 1936 sta šla Stalin in Molotov gledat opero “Gospa Macbeth iz Mcenska,” ki jo je uglasbil slavni ruski glasbenik Šostakovič. To opero so dajali v razprodanih hišah že dve leti v vseh večjih mestih Sovjetske zveze. Sovjetska vlada jo je subvencirala tudi v drugih deželah. Toda Stalin je ni maral, češ, da v njej ni zanj dovolj melodij. Poklical je torej v svoj urad Davida Zaslavske-ga, in že čez nekaj dni se je pojavil v moskovski Pravdi od Za-slavskega podpisan čianek, v On je silno ojačil oboroženo silo dežele. Pod njim je bilo otvor-jenih mnogo novih univerz, vojaških akademij in drugih šol. In končno je Stalin vodil Ruse k zmagi nad nacisti. Stalin je bil upravičen do kredita za vsa ta dognanja, in ga je tudi v polni meri dobil. Toda hotel je še več. Hotel je, da se ga proslavlja, že dvajset let je deležen Stalin klečeplaznega obožavanja, neokusnih superlativov in saharinskega laskanja, ki bi obrnilo želodec vsaki normalni osebi. Razen morebitnih orientalskih potentatov v davni preteklosti, ni še nobena živa duša na svetu pomlaskala toliko laskavosti in poveličevanja kakor Stalin. “Največji znanstvenik” “Naš dragi oče, prijatelj in učitelj, naš ponos in slava, Veliki Stalin,” je zapisal dne 26. januarja moskovski dnevnik Trud v tipičnem članku, ki je bil ponovljen v skoraj vsakem sovjetskem časopisu in reviji. “Največji znanstvenik današnje dobe,” je pribil mesečnik “Bolj-ševik” meseca julija 1945. — “Brez Stalina,” je vzkliknil u-rednik moskovskega vladnega časopisa Izveatija, “ne more nihče razumeti ničesar in ničesar zanimivega napisati.” “Vprašajte me,” je zapisal pokojni sovjetski predsednik Kalinin, “kdo najbolje razume ruski jezik, pa bom odgovoril — Stalin!” (Stalinova mati ni niti znala ruščine). — “Po pravici rečeno,” pravi časopis “Kulturna fronta, “gotove stavke A-ristotela je pravilno pretolmačil in izrazil šele Stalin.” Itd., itd., se nadaljuje to ogabno in pasje laskanje. Po Stalinu je bilo imenovanih več ruskih meet in krajev: Stalingrad, iStalinogorsk, Stalin, Stalino, -Stalinir, Stalina-oul. In tisoč šol, tvornic in kolektivnih kmeitij se imenuje “Stalin.” Sovjetska ustava je “Stalinova ustava.” Petletni načrt ali petletka je “Stalinov plan.” — Naša doba je Stalinova doba. Stalina prispodabljajo soncu in goram. Sam si je nadel naslov “maršal,” toda še nezadovoljen s tem, se je nato povišal v generalisima. Otroci se mu zahvaljujejo “Hvala iti, tovariš Stalin, za našo srečno otroško dobo,” tako uče recitirati malčke Sovjetske zveze. Stalinu se zahvaljujejo za vse, kar gre v Rusiji po sreči. Po zelo nemarksisti-čnem načinu ga osebno proslavljajo za vse uspehe in dovršitve v deželi. V Rusiji je bilo izdelanih že tisoče in tisoče njegovih kipov, soh, poprsij, relifov in slik, kljub velikemu pomanjkanju materiala. Po Rusiji je tisočero kot hiša visokih Stalinovih slik kakor tudi nešteto manjših slik “vožda.” V čehoslovaških šolah in tovarnah so izvešen Stalinove slike. Madžarska je izdala nove poštne znamke s Stalinovo sliko. Stalinova slika visi (ozi roma je vsaj visela) na promi-nentnem mestu nad modeli topov in tankov nad Titovo pisalno mizo v Belgradu kakor tudi v glavnih stanih vseh ostalih južnoevropskih diktatorjev. — Prvo darilo, ki ga je dobilo poljsko ljudstvo od zavojujo-čih sovjetskih armad, je obstojalo v več vagonih Stalinovih slik. Vse to poveličevanje bi Stalin lahko ustavil Leta il'945 je bila izročena Stalinu tipčina peticija proslave, s podpisi 2,547,360 prebivalcev Beloruske republike. Dne 18. novembra 1945 je “New York Herald” v New Yorku objavil poročilo iz Moskve, da je dva in poj milijona prebivalcev Kaza-ške republike podpisalo Stalina proslavljajočo listino. V tej azijski republiki pride na vsako kvadratno miljo po šest prebivalcev, torej si lahko predstavljate, koliko potovanja je bilo potrebnega, da se je nabralo to ogromno število podpisov! (Ali si je kdaj kak ruski car dovolil kaj takega?!). Taka proslavljajoča ga pisma so tisto, česar si Stalin najbolj želi. Zdi se, da izpolnujejo pri njem neko globoko, psihološko potrebo. Politične vrednosti nimajo nobene, kajti teatersfci manager ji, ki vprizarjajo to komedijo, se jim cinično posmehujejo. Egoizem ni marksizem V Leninovi Rusiji je obstojala nepisana, toda strogo bolj-ševiška postava prolti poveliča- vanju vsakega posameznika. — Stalin pa je na popolnoma ne-boljiševistični način obrnil to pravilo narobe. Jaz sem skrbno pregledal in primerjal moskovsko Pravdo od 7. novembra 1922, to je ob petletnici sovjetske revolucije, ko je Lenin dajal ton, :z dvema Pravdama iz Stalinove dobe. Pravda od leta 1922 je imenovala Lenina dvanajstkrat, Trockega štirikrat, -Stalina pa niti enkrat! V Pravdi od 7. novembra 1937 je ime Stalin imenovano 88krat, “stalinist” pa petnajstkrat. Ob-letnična izdaja Pravde od 8. novembra 1947, ki je bila zaradi pomanjkanja papirja zmanjšana iz osmih na štiri strani, imenuje Stalina 66krat. Ampak vse to poveličevanje Stalina ni še nič v primeri z njegovim poveličevanjem po radiju, v knjigah, igrah, dnevnikih, tednikih in mesečnikih. Predvsem je povsod vidno prizadevanje, da bi se identificiralo Stalina z Leninom, zato mu poje alelujo ves vladni in oficielni zbor. Nekdaj se je dal Lenin fotografirati skupno s Kamenevom in Stalinom; Kamenev je stal na Leninovi desnici, Stain pa na levici. Kameneva so nato s te slike odrezali, nato pa sliko prefotografirali ter jo razpečali v celih tonah. Slika Lenina in Stalina naj »vedoči, kako tesno sta bila povezana. Ruska komunistična partija je pariti j a “Lenina in Stalina.” Stalin je zmerom “naj-ooljši Leninov učenec.” Stara boljševiška laž Stotine starih boljševikov, ‘ki so vedeli, da lažejo, je podpisalo na Stalina naslovljeno odprto pismo, objavljeno v Pravdi dne 7. novembra 1947, v katerem ponavljajo laž, ki je po stala zdaj oficijelna verzija; “Pred tridesetimi leti ste vi, skupaj z Leninom, na čelu bolj-ševiške stranke povedli naš delavski razred na boj proti kapitalizmu.” V Rusiji so se že pojavile knjige o boljševiškem prevzemu oblasti, v katerih ni niti omenjena glavna vloga, ki jo je pri tem igral Trocki j. — Sicer si pa na vso moč prizadevajo, da bi se pozabilo dvojno svetništvo Lenina in Trockega in. da bi se uveljavilo ter utrdilo dvojno sivetništvo Lenina in Stalina. Malokdaj se bo pojavila kje v Sovjetski zvezi slika Lenina, ne da bi bila kje blizu ali na isti strani tudi Stalinova slika. Stalin zasenčuje Lenina Iz objavljenega besedila glavnega govora na Leninovi spominski seji v Moskvi dne 21. januarja 1948 je razvidno, da je bil govornik prekinjen z aplavzom petkrat, in sicer vsakpot, kadar je imenoval Stalinovo i-me. Konec tistega poročila se glasi: “Gromovit aplavz. Vsi vstanejo. Zaslišijo se klici: ‘Živel, tovariš Stalin!’ ‘Slava Velikemu Stalinu!’ ‘Živio, Stalin’!” Komemoracija Leninove smrti se spremeni v Stalinovo ovacijo. . . Stalin ve, da ga je Lenin podredij Trockemu in da ga je odklonil v svoji oporoki. Prav zato si kremlinska propaganda taka mrzlično prizadeva utrditi med ljudstvom bajko o Stalinovi intimnosti z Leninom. — Toda te propagande ni nikoli dovolj, kajti naj jo ponavljajo, kolikor hočejo, bo to ostala vedno velika laž. Stalina ne ljubijo, temveč se ga boje Stalinove oblasti se boje. — Njegova osebnost je spoštovana, toda ona ne vzbuja ljubezni med ljudstvom. Propaganda ga neprestano poveličuje, toda nikoli ga ne naredi človeškega. Ta propaganda obrača.yse preveč pozornosti na sleherni njegov gib. Ko se je smehljal nacijskemu zunanjemu ministru Ribbentropu je bilo to važno za svetovne zadeve. Njegova politična maši-na je tako uspešna, da ga je mehanizirala. Toda z vso pub- liciteto, ki je je deležen, je iStalin še vedno misterija. Ruska publika ne ve za njegovo hišo v Moskvi ali na podeželju. Kadar Stalin potuje, vozi njegov privatni vlak vedno tajno in nenapovedano. Nihče ni o tem obveščen," nihče se ne .sme približati železniški progi. Znano je, da je bil Stalin dvakrat oženjen. Iz prvega zakona je živ sin Jakob. Njegova druga žena, Nadežda Aleluje-va, mu je rodila sina Vazilija, ki je služil v sovjetski zračni sili ter se boril proti nazijem, in hčer Svetlano, ki je zdaj v svojih zgodnjih dvajsetih letih. Alelujeva je umrla leta 1932. Takrat' so se razširile nepotrjene govorice, da je izvršila samomor. Za njenim pogrebom je šel tudi Stalin, toda tajna policija je izpraznila vse ulice, po katerih se je pomikal sprevod, in ljudem je bilo ukazano, da ne smejo k oknom hiš ki so stale na teh ulicah. Se boji smrti Nek astrolog je napovedal, da bo umrla neka dama, katero je Ludvik XI. zelo cenil, tekom enega tedna. Ludvik XI. je bil tako razkačen, da je sklenil odstraniti zvezdoslovca. Naročil je služabnikom, naj na njegov znak vržejo zvezdoslovca skozi okno. Dal ga je poklicati in mu rekel: Ker že toliko veš, boš vedel tudi za datum, kdaj ti je umreti. Da, gosod, tri dni pred vami, veličanstvo. Ker je bil kralj zelo praznoveren, ni dal znaka služabnikom. Pustil je živeti zvezdoslovca in se je le bal, da bi u- mrl. Prebrisan odvetnik je zagovarjal možaka, ki je bil obtožen tatvine. Odvetnik je bil z vsemi žavbami namazan, kakor morajo biti dobri odvetniki, da se pošteno preživijo in je svojemu klijentu obljubil, da ga bo gotovo izmazal iz precepa, če bo lahko plačal nekaj več, kakor je pa “trifa.” Zatoženec je imel aenar in tako sta šla kar dobre \olje pred sodnika. Po nekaj formalnostih sem in tj e, je končno odvetnik povzel besedo ter govoril ali razkladal takole: “Vaše blagorodje, naj mi bo dovoljeno trditi, da moj klijent ni vlomil v hišo. Slučajno je šel mimo hiše in našel okno odprto. Pa je stegnil svojo desno roko skozi okno ter vzel nekaj stvari. Ampak vaše blagorodje, dovolite mi zatrditi, da roka mojega klijenta še ni vse njegovo bitje, ampak samo del njega. Zato mi dovolite, vaše blagorodje, če si upam podvomiti, da bi bilo pošteno in prav, če bi vse njegovo' telo obsodili za nekaj, kar je storila samo njegova roka.” Sodnik si je gladil brado, nekaj časa premišljal pa povzel: “Pa, dobro! Imenitno ste zagovarjali obtoženca in jaz mislim, da ste bili na mestu, ko ste rekli, da še ni vsa oseba kriva, če • en ud nekaj zakrivi. Zato bom tudi jaz pravičen ter bom obsodil roko vašega klijenta na eno leto ječe. On roko lahko spremlja v ječo, ali pa ne, kakor ga je volja.” Sodnik se je natihoma smejal, da je tako poplačal odvetnika, ki se je hotel očividno noi'-čevati iz sodnika. Ampak odvetnik se je samo smehljal in ukazal svojemu klijentu, da si je slekel suknjič, nato mu je pa pomagal odpeti njegovo umetno roko, ki jo je položil pred sodnika, nato sta pa veselih obrazov odšla iz sodne dvorane. Sodnik je debelo gledal in premišljal o potegavščini, pa ki je bila popolnoma poštena. KARL MAUSER: KAPLAN KLEMEN ROMAN Pravda za petelina grmovju onkraj potoka zarežal, nato pa ziginil brez sledu. ____ Janezu Pucu je bilo za hip Matija Medmved in Janez Puc neprijetno. Vedel je, da je bil Po govoru je bij sprejem v Marijino kongregacij o. Klemen kakor v sanjah poklekne na oltarno stopnico, začuti, da mru je nekdo pripel svetinjico na prsi, in se spet vrača v klop. Potlej so pete litanije. Klemen poje tenor. Po večerji je v semenišču živahno kakor že dollgo ne. Prvoletniki so tarča. Nerodno motovilijo v širokih talarjih po hodnikih, spotikajo se in padajo. Na kapitlju je smeh. Zdaj se pelje Moškaj izza ovinka. Kakor labod. Nevo dno mu je. Vsi strme vanj. Nenadoma mu zmanjka tal. 'Skuša se loviti pa stopi z nogo na predolgi talar. Pogrnil se je kakor deska. Na kapitlju krohot. Moškaj je pri priči izginil v pritličje. Po 'večeirni molitvi Klemen kar ne more iz kapele. Luči ipočasi ugašajo, še diši po kadilu, ki sladko vonja pod stropom. In kakor da iz kadila počasi taplja bolečina, skrita Vse do tega tihega trenutka. Klemen se nenadoma počuti odrezanega od domačih, od zraka, ki z mrzlo sapo liže kapelična okna, od življenja, ki utriplje na cesti. Kakor da se je sam hudič 'Pritihotapil v to sveto tišino in se zarogal sko'zi somrak. Kje je tvoja svoboda? Sam si nalagaš jarem, ki te bo žulil in grizel do smrti. Še očetu si. se včasih uprl doma, komu se upaš upreti tukaj ? “Hudič govori iz mene,” rine Klemen pokonci. Z ihto odpre KempičaJna. Prva knjiga, deveto poglavje. Zelo velika reč je, živeti v pokorščini pod višjim, in ne biti sam svoj. gospodi Mnogo varnejše je slušati, kakor zapovedovati. Mnogi so pokorni bolj zaradi sile kakor pa iz ljubezni, zato trpe in radi mrmrajo1. Taki ne bodo nikoli dosegli prostosti duha, če se he vdajo zavoljo Boga iz vsega srca. Tekaj sem. ali tja; pokoja ne najdeš, ako se ponižno ne ukloniš vodstvu predstojnikov. Misel, je drugod boljše, in želja po spremembi jih je že mnogo prevarila. Besede zbadajo kakor šivanka. V tej, s kadilom prepojeni tišini Klemen čuti, da je ramo pomankanje svobode tisto, kar ga najbolj grize. Doma je imel vsaj nekaj besede pri vsaki stvari, tu mora samo poslušati in ubogati. To je najtežje. Kakor otrok si, kakor da nimaš lastne volje. Zvonec je, ki ti odmerja čas, ravnatelj, ki strogo pazi na red, spiritual, ki odkriva pota in isteze v novo življenje in v nove križe. Tako težko j e zataj iti sebe in dati prav samo drug i m. Mrak dobro dene. Še luč nad DO YOU GET ENOUGH VITAMINS? You can't feel and look your best unless you do. If you are in doubt, we invite you to make the following test at our risk. Get a package of sixty, One-A-Day (brand) Multiple Vitamin Capsules. Take one capsule every day for sixty days. If you are not satisfied your druggist will refund yout^ money. Be sure to get One-A-Day (brand) Multiple Vitamin Capsules, the kind that has this trademark ONE> DAY MLTIPLE VITAMIN CAPSULES MILES LABORATORIES, INC. g._.* . Elkhart, Indiana __^ seboj ugasi in zdaj utriplje samo še večna luč pred oltarjem. Na tlakovani cesti ropoče avto, na hodniku je slišati samo drsanje copat. Za mud-mki hodijoi po vodo. Misel, da je drugod bolje, jih je že mnogo pirevarila. Kempičan je deber učitelj. Razume (se na duše. Klemenov svet se oži. Vedno manj ga je, stisnjen je v 'p sivočrno hišo z dolgimi ozkimi hodniki, ki imajo okna na tlakovano samotno dvorišč# Pred Klemenom vstajajo gore, oblike z zarjo, svobodni vetrovi, ki vejejo prek grebenov, vriski planšarjev in zvonci pasočih se krav. Ni mojgel več misliti. Vzdignil se je, pokleknil skonca klopi in odšel po hodniku. Po prstih je šel po stopnicah. Povsod tišina. Od nekod šume racasti koraki ekonoma, ki gre ugašat luči. Jernej se je ravnoi odpravljal spat. Moškaj se je obračal v postelji. Morda ga je motila lulč, ki je ugasnila ravno v tistem hipu, ko je Klemen stopil v sobo . “Dolgo te ni bilo,” je polti-ho dejal Jernej. “Včasih že tako pride,” ni hotel biti dolg Klemen. “Silentium!” je zarežal Moškaj. Videti je blio, da je na-raknjen. “Molči in spi,” je štogotilo Klemena. “Tudi pohajanje po .vbah med1 študijem je prepovedano. To si ne jemlješ k srcu. Farizej !” Moškaj je utihnil. Klemen in Jernej sta legla. Čez čas je Moškaj prosil za oproščenj e. “Silentium!” ga je ošvrknil Jernej. Klemen se je moral nasmeh-hniti. * V četrtek zvečer po večerji je bil občni zbor karitativnega društva. Klemen in Jernej, oba sta prisluhnila poročilom. Ko je predsednik poročal o stanju v “SlSibiriji,” v barakarski četrti ljubljanskega pred-mestja, so se Klemenu širile oči. Čudno zamišljen se je vrnil v sobo. Jernej je nekaj časa koračil od vrat do okna, potlej pa vsekal. “Kar verjeti ne morem, da bi bilo vse res. Da bi ljudje mogli živeti v bajtah, podobnih svinjakom.” Moškaj je kljub ukazanemu molku spregovoril. “Sami šo si naj j več krivi. Delo jim ne diši, cerkev tudi re, Poznam jih.” Klemenu so se stisnile oči. “Si bil že kdaj pri njih.” “Dovolj sem slišal. Ne mika me, da bi se prepiral z nji-ini.” Klemen je obmolčal, samo v grlu se mu je nabiralo nekaj kakor prezir. Meščan, potopljen v manire in zapreden v scrkljanost edinčka naj oosoja ljudi, ki jih je življenje z neizprosno silo porinilo na rob ceste. Bel kruh je, namazan z maslom in strdjo in govori o krivdi teh, ki črnega ■muha stradajo. Molk je v sobi. Klemen leži v postelji in premišlja. Hladno je, glinasta peč se rahlo svetlika v kotu. Zakaj žive ljudje v .barakah? Saj so na svetu vendar hiše. Misli se mu premjetadajjo po glavi, omahujejo'in iščejo odgovora, se zaletavajo in vračajo kakor učarane'V zakleti krog. Mora videti te ljudi [n govoriti z njimi. Že tik pred spancem je sklenil: v nedeljo grem k njim. (Dalje prihodnjič). z Dalnjega vrha sta bila dobra soseda in prijatelja. Imela sta lepe grunte, polne kašče žita in polne hleve živine. Mlada po-'estnika sta se poročila pred štirimi leti. Pridni ženki, Lenka in Meta sta jima porodili vsaka po dva otroka, deklice in dečka, tretji pa je bil pri obeh na potu. Bila sta v botrinji. Zakaj bi tudi hodila, pa čeprav k sorodnikom, iskat botrov? Pomagala sta drug drugemu pri oranju, setvi, košnji, žetvi in mlačvi. Tako sta živela Matija in Janez v božjem miru daleč od mesta skozi štiri leta. V petem letu spomladi se je pa hudobec Zdrahar zaklel, da ju spre. Na vsezgodaj nekega jutra, ko še ni pokukala prva jutranja zarja izza gora, je sedel na plotu med dvoriščema obeh sosedov, si podpiral brado, se popraskal za ušesi in zlobno smejal. “Nekaj moram ukreniti, da mi poglavar ne posmodi čeljusti, ko se vrnem s potovanja. Hud je in divja po peklu, da vse trepeta pred njim, če ne delamo ponosni in lepi petelin Medvedovi Lenki naj ljubša žival pri hiši. Toda le za hip. Takoj nato je zamahnil z roko in si mislil? “Zakaj pa ne pazijo na svojo kurjo zalego.” Dvignil je petelina in ga odnesel pred vrata Medvedove hiše. Lenka je videla skozi kuhinjsko okno, kaj se je zgodilo z njenim ljubljencem. Srce jo je zabolelo, in silno ogorčenje popadlo. Stekla je v hlev k možu in mu med jokom pripovedovala o krvavem dogodku. Matija je bil hiter kot burja in je kmalu vzkipel kot mlado vino. “O ti grda nesramnost, še opraviči se ne. Iz zlobe ti ubija žival in jo vrže pred vrata. O le čakaj, Janez! Ta petelin te bo drago stal.” “Matijec, vrzi petelina pred njihova vrata. Jaz ga ne bom jedla. Preveč se mi smili ta lepa žival,” je tarnala Lenka. Matija je pograbil petelina in ga zagnal pred vrata Pucove hiše. “Na, tu ga imaš. Požri ga sam! Da te ni sram, ubij alec, zdrahe. Moram jo napraviti med razb°jnik,” je rohnel razjarjeni Matijo in Janezom. Kako pa?” Tuhtal je, da bi si izmislil kaj Medved. Puc je pritekel s svojo ženo prav izvirnega. Tedaj je zapelPre(^ vrata in začele so se Medvedov petelin v kokošnjaku. ^ vožnje, prerekanje in prekli- Pucev se mu je odzval z enako močnim glasom. O ta Medvedov petelin. Gospodinja Lenčka je bila ponosna nanj kot na svoje svinje pleme-njakinjo, ki jo je krmila z vso skrbnostjo, da srečno porodi tro-pico mladih prašičkov. “Jo že imam,” se je zlobno zasmejal peklenšček m zakikirikal] tako glasno, da je zvabil Medve-! dovega petelina iz kokošnjaka. Počasi so mu sledile kokoške.' Skočil je na plot in mogočno za-, pel. Tedaj se je prikazala na! vrhovih gora zarja in kmalu na-J to so zlaplesali sončni žarki v j mlado jutro. Hudobec Zdrahar je skočil s! plota na Pucevo dvorišče, odprl! leso in zopet glasno zakikirikal. Medvedov petelin mu je sledil na, Pucovo njivo, posejano z ječmenom, za njim pa so pritekle kokoši. Tudi Pucev petelin je zvabil svojo jato za prijateljem. Obe kokošji družini sta se pasli na njivi, kjer je poganjalo zeleno žito. Tedaj je stopil Janez Puc iz hleva. Ko je zagledal svoje in sosedove kokoši na ječmenovi njivi, ga je pograbila jeza. Zagrabil je debelo poleno in stekel na osredek, ga zagnal med pasočo se jato in zadel Medvedovega petelina v glavo. Kokoši so se razpršile na vse strani, petelin pa je omahnil na tla. Za-frfotal je še parkrat med zelenim nizkim ječmenom in obležal. Hudobec Zdrahar pa se je vi njevanje. Da ni pomirjeval raz- Polka Dots for Spring jar jenih sosedov Medvedov stric Groga, bi se soseda stepla in sosedi zlasali. Mrtvega petelina ni maral Medved ne Puc. Stric Groga jima je svetoval prav. “Skupno snejnio žival, pa prijatelji ostanimo in drugega petelina kupimo in mir besedi.” “Kaj se vtikate v to reč,” je godrnjal Medved. “Sedaj naj dobi še nagrado, ker je razbojniško ubil živalco.” je vpila Lenka. “Grdun je bil! Zakaj pa je šel v lesko?” je ropotala Meta. Groga je bil pameten človek. Pobral je petelina in ga odnesel stari bolehni Tafenci, ki je še komaj hodila ob palici in oseben-kovala v soseskini hiši na koncu] vasi. Med sosedoma se je vnelo sovraštvo. Niti pogledala se nista več, niti ogovorila, če sta se srečala sta se ognila drug drugemu. Tako sta delali tudi družini. Le stric Groga je gledal to zdraho z žalostjo, a razprtih sosedov ni mogel pomiriti. Kar je Medved obljubil, to je tudi storil. Letel je v mesto k odvetniku in na dolgo in široko pripovedoval zgodbo o ubitem petelinu. Odvetnik je vložil ovadbo zaradi zlobne poškodbe tuje lastnine in za žaljenje časti. Puc ni molčal. Tudi on je pohitel k možu pravice in vložil zasebno obtožbo zaradi žaljenja časti. Ko je bilo to prvo pravdanje končano in sta bila soseda obsojena zaradi žaljenja, Puc pa oproščen zaradi prestopka poškodbe tuje lastnine in sta oba morala plačati po 50 goldinarjev stroškov, nista odnehala. Pritožila sta se na okrožno sodišče, ki je pa njune titemeljene prizive zavrnilo. Zopet sta si olajšala mošnjičke vsak za 10 goldinarjev. Pravico sta pa hotela doseči. Medved je tožil za odškodnino, ker mu je Puc ubil petelina. ' Puc je tudi tožil za odškodnino, ker mu je Medvedo-kokošja jata napravila na ■ “Sramota za soseda, da še ubogima otrokoma iz trme in medsebojnega sovraštva zadržujeta krst. Počakajta še dan ali dva. ameriške mere 34, 44 je 36, 46 je 38, 48 je 40, 50 je 42 in 52 je 44. Isto je pri meri za deklice. Evropska št. 38 je ameriška 12, 40 je 14, 42 je 16, 44 je 18, in 46 je 20. Pri moških oblekah pa začenjajo mere v Evropi s št. 42, kar je enako ameriški meri 33, št. 44 odejami ter ponesem J"e ameriška 34, 46 je 36, 48 je naprosim cerkovnika! 50 je 39, 52 je 41, 54 je 43 Ali ne vesta, da otroka lahko čez noč umreta. Take male stvarce so nežne. Vsaka sapica jim škoduje. A jaz ne bom več gledala tega pohujšanja. Otor-ka vzamem, pripravim povoje in odenem z v Zaplet, in njegovo ženo za botra in dam! in 56 je 44. krstiti. Kaj porečejo ljudje in' Pri moških srajcah pa je razli-župnik, se pa brigajta vidval! ^ y označbi sledeča; št. 35 po-Meni je le to mar, kar poreče! meni ameriško mero 13i/2, 36 je Bog.” 114, 37 je 14i/2, 38 je 15, 39 je Pepina pridiga je zalegla J 40 je 15%, 41 je 16, 42 je I6i/2, 43 je 17. (Po “Oteoru.”) ------o_----- Pomagajte Ameriki, kupujte Ker ženi nista mogli bonde in znamke. Medved in Puc sta se pražnje oblekla in s težkimi koraki pri-, šla drug do drugega in prosila! za botre. k fari, ju je nadomeščala Pepa. Ko so se vrnili od krsta, so, napravili pojedino. Pri dobrij. vinski kaplji se je vsem razve-! zal jezik. Soseda sta sklenila,! da končata neplodno in nepo-] trebno pravdanje zaradi peteli- nila pokličite MU 1092 dne. MALI OGLASI Soba se odda Opremljena soba se odda 2 .iokletoma. Za nadaljna pojas- popol-(39) na in živita poslej zopet v miru in slogi. Najbolj je bil ta dan ' “ T~r; 57: vesel stari Groga, ki je dejal:. Sorodnika isce “Ali je bilo treba, da sta se sko-: Sorodmk-Begunec v Avstri- raj pol leta prepirala za oslovo! bi rad zvedel 0 umrlem senco? Povabila bi bila drug'^rankuvStange,J’’doma Hru-drugega na petelinjo pečenko in t,ice; °'kcina mihel Stopice, za-mir bi bil v sošeščini. Tako seiratb zapuščine. Dolgo let je je vama pa smejala vsa vas, ko bd v Clevelandu. V Ameriko sta metala denar odvetnikom. >ie prišel leta 1900. Kdor kaj Skromno nevestino doto je požr-: Te 0 niem> naJ piše na Mary lo to neumno pravdanje.” ] Bulic, 451 E. 149. iSt. ali pokli- Matija in Janez sta poslušala^ ^ 1249.___________________ in se praskala za ušesi in rekla “Kar je bilo, je minilo. Prav dala pa se ne bova več.” Trčili so s kozarci in še peli: “En hribček bom kupil, bom trte sadil, prijatelje povabil, še sam ga bom pil.” 9 sob hiša naprodaj j Blizu Bellaire in W. 130. St. 2 milji od nove Ford in Chevro-I let tovaren, je naprodaj 9 sob hiša s kopalnico. Se lahko rabi za 2 družini; zraven je tudi cot-itage 2 sob na lotu 80xll2V2-; Lastnik odide iz mesta. Pokli-čite CL 8226. (39) There’s a grown-up air to this teen-age outfit. The fabric is a fine rayon crepe made of Avisco ] rayon yarns, and the Polka dots] add a note of charm. Soft rayon j, crepe, with its firm body and love-j ly sheen, is a perfect springtime fabric. The blouse and skirt of j \ this dress are also sold as sepa-] rates, and may be corhbined with] y other clothes in your wardrohe}/^ va mladem ječmenu škodo. Pravda je tekla in tekla. Sodnik je skušal soseda poravnati, a bila sta trmasta in se nista hotela podati. V septembru je porodila Medvedova Lenka čvrstega fantka. Treba je bilo nesti h krstu. Babica Pepa iz Podkraja je debelo gledala, da se Matija ni zganil in stopil k sosedu povprašat za botre. Matija se je popraskal za ušesi, a storil ni ničesar. Drugega botra tudi ni šel iskat. Zdelo se mu je sramotno, da bi menjaval botre in kršil stari običaj. Zgodilo se je, da je čez dva dni porodila tudi Meta krepkega fantka. Tudi Janezu je bilo narodno prositi Matijo za botra. Tedaj je pa babica Pepa vzkipela in se razhudila v obeh hišah. Hudobec Zdrahar je oprezo-! Naprodaj v Kaliforniji val okrog oglov, mrmral in sej v valleV0, Kalifornija, sta napihoval, ker mu je zdraha; naprodaj 2 hiši, leseni, stari po nehala s krstno vodo in soseski-18 let( vsaka ima 4 sobe, mestno no spravljivo ljubeznijo. Tola-jvod0) plin, elektriko, vodnjak, žil se je s kletvijo in mrmral:, nionterski in odvodni sistem, Jot 100x120, ena pa 54x150; hiši sta oddaljeni od mesta 2 milji. Za obe hiši je skupna vsota 39,-000 v gotovini. Za podrobnosti pišite na upravo Ameriške Domovine, 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio, pod naslov: Val-ieyo, Cal. (38) “Kaj se bom jezil. Vedno ne morem zmagati. Pri pijancih in igralcih bo pa več sreče.” ------------o----- Ameriška in evropska označba me* Pri čevljih je razlika v označbi mere za približnih 321,4 d° 33 točk, ki jih je treba odšteti od evropske mere, bodisi pri moških ali ženskih čevljih. Na primer: če vam sorodnik piše, da potrebuje čevlje Št. 39 je to ameriške mere 6i/2; št. 40 je 7, št. 41 je 8, 42 je 9, 43 je 10, 44 je 11 ] ženski čevlji so navadno manjši; kot gornje mere. Tako bi na pri-] mer št. 38 bila ameriške mere 6, 37 bi bila 5 in 36 pa 4. Pri ženskih oblekah pa je razlika v označbi mere vedno za 8; točk. Na primer, če vam sorod-; nik piše, da nosi obleko št. 40, je to ameriške mere 32, št. 42 je Vas muči glavobol? Nabavite si najboljše tablete proti glavobolu v naši lekarni. Mandel Drug 15702 Waterloo Road Cleveland 10 .Ohio Kadar potrebujete zavarovalnino eroti ognju, viharju, za avtomobile, se lahko in zanesljivo obrnete na obrnete na L. Petrich — IV 1874 19001 Kir.nEFR ATI. Generali na lovu. — General George C. Marshall in njegov gostitelj, James C. Ber-trad, ogledujeta goloba, ki' ga je predsednik ameriškega Rdečega križa pravkar ustrelil med tem, ko ostala dva upokojena generala Iva 7. Wythe in Stuart Cutler držita že vsak svojega. Ti trije generali prezimujejo v Pinehurst, N. C. kjer ima Bertrand svoje 2,000 akrov obsegajoče posestvo. QmessiBSXsssKm POLOM POSLOVENIL YLAD, LEVSTIK tiiiiimiKHumii In !ko ga je žena smeje poprosila, naj govori o snažnej-ših rečeh, dokler so pri jedi, je zaključila kratko: i!Bogme, ribe iz Meuse bodo dolgo časa na slabem glasu.” Toda bili so gotovi, in prišla, je kava; takrat pa je naznanila hišna, da gospod von Gart-luaben prosi dovoljenja, da r,me za trenotek vstopiti. Nastalo je splošno presenečenje, kajti nikoli prej ni prišel ob tej uri, o belem dnevu. Dela-hreche ga je takoj ukazal privesti v sobo, videč v tem srečno priliko, ki mu bo omogočila p redstaviti Henrijeto. In ko je stotnik zagledal še drugo mlado žensko, je podvojil svojo vljudnost. Sprejel je celo čašico kave in j o pil brez sladkorja, kakor je videl, da jo pije mnogo ljudi v Parizu. Sicer pa je bila vzrok njegovega prihoda .samo želja, obvestiti milostljivo takoj, da je pravkar dosegel pomiloščenje enega izmed njenih varovancev, nesrečnega tovarniškega delavca, ki so ga bili zaprli vsled spopada z nekim pruskkim vojakom. Takrat je Gilberta porabila priliko, da izpregovori o očetu Fouchardu. “Gospod stotnik, predsitav-Ijarn vam eno svojih najdraž-,ih prijateljic . . nečakinja je tistega najemnika v Remilly-u, saj veste, ki so ga zaprli zaradi one reči s prostovojniki.” “Ah, to je zadeva z vohunom, s tistim nesrečnežem, ki so ga našli v vreči . . Da, to je resna stvar, zelo resna! Bojim se, da ne bom mogel opraviti ničesar.” “Gospod stotnik, napravili bi mi takšno veiselje!” Pogledala ga je s svojimi laskavimi očmi, on pa se ji je v blaženi zadovoljnosti galantno in poslušno naklonil. Vse, česarkoli se ji zahoče! “Tako hvaležna vam bom, gospod!” je trudoma izprego-vorila Henrijeta, ki jo je zagrabila nepremagljiva tesnoba ob misli na svojega m;dža, ubogega Weissa, ki so ga ustrelili tam idoli v Bazieles-u. Toda Edmond, ki je takoj po stotnikovem prihodu rahlo- Sedaj kažejo Zadnji dali 26. febr. A/$p*ait C*» ■Mali TTTV7TT<3 moški, ki stoji na ii U O svojem prstu. JOE WALCH’S sijajna nova predstava z- divjimi živalmi. WALLENDAS predstava na napeti žici — in mnogo drugih. PRESKRBITE SI REZERVACIJE CENE—Dnevno popoldne (razv. 13. feb., 14, 20, 21) $1.50 in $2.00 davek vklj. ZVEČER—(Razven nedeljo zv. feb. 19 in feb. 26), $1.50, $2.00, $2.40, in $3.00. Cene za pop. ob sobotah in Washington rojstni dan, kakor zvečer. TAKOJ ZA UDOBNE SEDEŽE Vstopnice za splošno vstopnino v vseh Marshall lekarnah. Jt POB1IC URI PUBIIC H Rit MCHWAV'S 6- BVRROVS čutno odšel, se je vrnil ter rekel Gilberti nekaj na uho. Ona je živahno vstala, povedala zgodbo o svojih čipkah, ki jih je trgovka zdaj prinesla; oprostila se je ter odšla za mladim možem. Henrijeta, ki je ostala sama v družbi obeh gospodov se je mogla umakniti ter sesti k oknu, dočim Sta se onadva glasno razgovarj ai a. “Gospod stotnik, saj pač sprejmete kozarček konjaka . . . Vidite, nič se ne tesnim, povem vam vse, kar je moje mnenje, ker poznam svobod-nost vašega mišljenja. Torej, zagotavljam vas, da vaš prefekt nima prav, ko hoče izžeti mestu še teh novih dvainštirideset tisoč frankov . . Premislite vendar vse naše žrtve, odkar se je začelo . . Najprej, na 'predvečer bitke, vsa francoska armada, upehanat in sestradana, nato zopet vi, ki ste prišli istotako z dobrim tekom, prehodi čet, rokvizicije in vsakovrstni izdatki — vse to nas je stalo poldrugi milijon. Računajte enako vsoto za razruše-nje, opustošenje in požare, ki jih je povzročila bitka; so trije miljoni. In naposled cenim škodo, ki jo je tnpela trgovina in industrija, na dobra dva milijona . . . Tak kaj pravite? Tu imava pet milijonov za mesto s trinajst tisoč previvalci! lin vi zahtevate še dvainštirideset tisoč frankov vojnega davka, ne vem, s kakšno pretvezo! Ali je to pravično, ali je to pametno?”’ Gospod von Gartlauben je zmajal iz glavo ter odgovoril samo: “Kaj hočete? Vojska je vojska!” In čakanje se je nadaljevalo, in Henrijeta, ki so ji šumele po glavi vsakovrstne nejasne in žalostne misli, je skoraj zadremala pri svojem oknu, dočim je dajal Delaher-che častno besedo, da Sedan v Popolnem pomanjkanju (gotovine ne bi bil mogel prestati teh stisk brez srečne msili, izdajati lokalne kreditne papirje, papirnati denar obrtne kreditne blagajne, ki je rešil mesto gmotnega poloma. “Gospod stotnik, še kozarček konjaka . . .” In pretekočil je na drug predmet. “Vojskovala se ni Francija, vojskovalo se je cesarstvo . . Ah, cesar me je hudo prevaral. Z njimi je vse končano, rajši se damo razsekati na kosce . . . Glejte, edini človek, ki je gledal meseca julija z jasnimi očmi, je bil gospod Thiers, da, ono njegovo sedanje potovanje po prestolnicah Evrope je nov velik čin modrosti in doma! j ub j a. Vse želje razumnih ljudi ga spremljajo na njegovi poti; samo da bi mu bili sreča mila!” Z vzmahom roke je zaključil svojo misle, kajti neumestno bi se mu bilo zdelo, izraziti vpričo Prusa, pa naj si še tako priljudnega, željo po miru. Toda ta želja je gorela v njem, kakor je gorela v srcih vsega starega plebiscitarskega in konservativnega meščanstva. Kri in denar sta pohajala, trdba se je bilo vdati; in nema jeza nad Parizom, ki se je upiral v svoji trmi, je vstajala iz vseh zasedenih pokrajin. In nato je zaključil tiše, namigavaje na plameneče oklice Gambettove: “Ne, ne, mi se ne moremo pridružiti tem besnim norcem. To postaja klanje . .. Jalz sem za gospoda Thiersa, ki hoče volitev; in kar se tiče njihove ljudovlade, moj Bog, ona mi ni napoti, ohranili jo bomo, če je že treba, dokler ne pride kaj boljšega.” Gospod von Gartlauben je silno vljudno pritrjeval s kimanjem glave in ponavljal: “Nedvomno, nedVomno ’ Henrijeta, ki ji je prihajalo čimdalje tesneje, ni mogla več ostati. Brez gotovega vzroka je začutila v sebi jezno raz-i burjenost in željo, da poišče Gilberto, ki se je dala toliko časa pričakovati. Ko pa je stopila v 'spalnico, je obstala osupla ,videča prijateljico na ležalki, -vso v solzah in vso potrto, v največjem razburjenju. “Kaj pa je vendar? Kaj se ti je zgodilo?” Jok mlade žene se je podvojil; branila se je odgovoriti. Zdaj jo je navdala zmedenost, ki ji je pognala vso srčno kri v obraz. Naposled pa se je iskrila med 'razprostrtimi rokami, ki so se iztegnile proti njej, in zajecljala: "Ah, draga moja, če bi vedela . . . Nikdar si ti ne bi upala povedati . . In vendar, saj nimam nikogar razen tebe; ti edina bi mi nemara vedela dati dober svet ...” Vztrepetala je in jecljala še bolj. “Bila sem zi Edmontom . Takrat pa, pravkar, me je presenetila gospa Delaherche. .” “Kako presenetila?” “Da, bila sva skupaj, on me je držal in poljuljal . In poljubljaje Henrijeto, objemaj e jo z drhtečimi rokami, je povedala vse. “Ah, draga moja, ne sodi me prehudo, to bi me tako bolelo! . . Dobro vem, prisegla sem ti, da se nikdar vdč ne ponovi! In poleg tega, premisli vendar, ta ubogi mladi clove, ranjen, bolan in tako daleč r,d svoje matere! Vrhutega ni bij nikdar bogat; vise so porabili doma, da so ga posijali v šolo .. . Zagotavljam te, nisem mu mogla odreči.” Henrijeta |je .'poslušala v največji zavzetoti; ni se mogla otresti svojega začudenja. “Kaj, bilo je torej z malim seržantom! . . Ali, draga moja, vsi te imajo za ljubico Pru- sovo!” Gilberta je mahoma vstala, obrisala isi oči ter se uprla: “Ljubica Prusova . . . Ah, kaj ši misliš! On je ostuden, zopern mi je . . Za koga me imajo? Kako me morejo 'smatrati za '.sposobno takšne nesramnosti? Ne, ne, nikoli! Raj še bi umrla!” ’ V svojem ogorčenju je postala resnobna in polna bolestne, srdite lepote, ki jo je delala vso drugačno. A nenadoma se ji je vrnila koketna veselost in neodoljivi smeh njene brežkrhne lahkomiselnosti. “To je res, da se zabavam z njim. Obožuje me, treba mi gn je le pogledati, pa me uboga . . Če bi ti vedela, kako me zabava', norčevati se iz tega debeluharja, ki menda trdno veruje, da bo nazadnje poplačan !” “Toda ta igra je zelo nevarna”, je dčjala Henrijeta resnobno. “Aid meniš? Kaj pa tvegam? Kadar zapaJzd, da ne sme računati na nič, se more kvečjemu razjeziti in oditi . . In potem, — ne, nikdar ne bo zapazil! Ti ne poznaš možake, on je izmed tistih, s kateri- mi gredo ženske lahko brez nevarnosti kakor daleč hočejo. Za te reči, vidiš, imam čustvo, ki me je vselej prav vodilo. Mnogo preveč je domišljav, on si ne ho nikoli priznal, da sem ga imela za norca . . In vse, kar mu bom dovolila, bo to, da vzame s seboj spomin o meni, in tolažbo, da si bo mogel reči: ravnal sem pravilno, kot galanten mož, ki je dolgo živel v Parizu.” In veselo je dodala: (Dalje prihodnjič) r~ NEW (or 1950 The most amazing value on the market today. Philco Advanced Design at a real saving! True zero zone full-width Home Freezer, Fully Adjustable Shelves, Balanced Humidity. 7.6 cu. ft. capacity, 14.9 sq. ft. shelf area. Prices Begin j at and up NEW EASIER TERMS >1895» Odprto v pondeljek, četrtek in soboto do 9:00.—V torek in petek d0 6:00. Zaprto cel dan v sredo. BRODNICK BROS. APPLIANCES & FURNITURE STORE 16013-15 Waterloo Rd. IV 6072 Zakaj bi še nadalje trpeli na VNETJU ČLENKOV in REVMATIZMU Dva splošno znana kemista: Dr. Albert Fisher, in Dr. J. Lewis od M.C.D. korporacije sta po mnogih letih raziskavama odkrila v bolnišnicah preiskano in preiskušeno zdravilo, ki vam prežene bolečine v členkih in revmatizem. SUMAN se imenuje to zdravilo, ki je hitro učinkovito. Vsak, ki trpi na, omenjeni bolezni bi moral poskusiti to zdravilo in ne bo več trpel na bolečinah v členkih in. revmatizmu. Naročite takoj — cena je $3.00 in ?c davek Pošiljamo po C.O.D. ali priložite svoi ček ali poštni “Money Order” M. C. D. CORPORATION 1243 WEST 3rd ST. DEPT. H. CLEVELAND 13, OHIO Če vam zdravila ne pomagajo, vrnemo denar. SE PRIPOROČAMO ZA POPRAVILA FENDERJEV. OGRODJA IN ZA BARVANJE AVTOMOBILOV. SUPERIOR S0DY & PAINT CO. 6605 ST. CLAIR AVENUE FRANK CVELBAR, lastnik. OBLAK MOVER Naša specielnost je prevažati klavirje in ledenice. Delo garantirano in točna postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem do vašega starega znanca JOHN OBLAK 114$ E. «1. St HE 2780 | Za ločno, zanesljivo postrežbo glede f dohodninskega davka se obrnite na JOHN ROŽANC % 15604 Waterloo Road v uradu Lakeland Realty Co. $ * * * * --------------- * KE 6681 | * t Roman o ljudeh, ki jih žeja po svobodi # Zgodba o globoki ljubezni dveh mladih ljudi, njunem gorečem idealizmu in samožrtvovanju za svobodo. “Ljudska pravica” in “ljudska demokracija” razgaljeni v ostri luči satire. Trdo vezan, 274 strani. Cena $3.00; po pošti $3.25 (Kanada $3.50.) Denar pošljite z naročilom. Naroča se pri: AMERIŠKA DOMOVINA ali IVAN JONTEZ 6117 St. Clair A ve. H 07 E. 74 St. Cleveland 3» O. Cleveland 3, O. Na prodaj pri AMERIŠKA DOMOVINA GRDINA GIFT SHOPPE, 6113 'St. Clair Ave. STEVE F. PIRNAT, 6516 St. Clair Ave. A. KOLLANDER, 6419 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio Special Sale on Television Sets! , 18 DIFFERENT MAKES 100 Models on the Floor at all times WE HAVE THE LARGEST AND BEST SELECTION IN TOWN Call Us for Free Demonstration Prices $JO and up NO DOWN PAYMENT Easy Terms YOU CAN NOW SEE AND HEAR FRANKIE YANKOVIC IN YOUR HOME ON TELEVISION NORTHEAST APPLIANCE ( WNHURE JERRY BOHINC, Owner 22530 Lake Shore Blvd. REdwood 2303 Next to Shore Theatre WE GIVE and REDEEM EAGLE STAMPS SECURITY OPPORTUNITY ACTIVITY for YOUNG MEN EDUCATION ADVENTURE TRAVEL STEADY PAY If you can meet the following requirements the Coast Guard under the Treasury Department has a job for you. 1. American Citizen 2. 17 to 25 (single) Good physical and mental health Good Character “THE DESIRE TO GO AHEAD” in one of our many fields of opportunity. For further information write or visit U. S. COAST GUARD RECRUITING STATION 3. 4. 5. ROOM 1612, KEITH BLDG. CLEVELAND 15, O. -AND THE WORST IS YET TO COME —in najhujše šele pride