65_I KRONIKA
Jubilej
Jubilantka Anamarija (Anka) Vidovič-Miklavčič
V	letu 2016 je kolegica dr. Anka Vidovič-Miklav-čič praznovala lepo okroglo obletnico. Rodila se je 21. marca 1936 v Gornji Radgoni. Osnovno šolo in nižjo gimnazijo je obiskovala v Tržiču, nato pa se je šolanje nadaljevala na učiteljišču, ki ga je v letih 1950-54 obiskovala v Ljubljani. Leta 1955 se je odločila za študij zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani in ga zaključila leta 1961. V letu 1964 se je zaposlila na Inštitutu za zgodovino delavskega gibanja (danes Inštitut za novejšo zgodovino). Od leta 1998 je znanstvena svetnica. Njena osnovna zadolžitev ob prihodu na inštitut je bilo pripravljanje bibliografij. Zamudno delo, ki je bilo zelo potrebno in je zahtevalo veliko natančnosti, potrpežljivosti in preverjanja. Iz slovenskega časopisja je s Sonjo Reisp pripravila Bibliografijo člankov o delavskem gibanju na Slovenskem od začetkov do 1941 (Knjižnica 1969-71). Ob 20-letnici izhajanja Kronike, časopisa za slovensko krajevno zgodovino je pripravila izčrpno bibliografsko kazalo te revije (Kronika 20, 1973), naslednje leto pa je v Kroniki tako predstavila še njeno predhodnico Kroniko slovenskih mest. Pri reviji Kronika smo hvaležni za njeno delo. S sodelavkami Inštituta je pripravila obsežno delo Bibliografija člankov o delavskem gibanju na Slovenskem v slovenskih časnikih in časopisih od leta 1917 do 1941, ki je leta 1974 izšlo kot samostojna publikacija.
Svojo znanstveno pot je Anka, tako kot še marsikdo med zgodovinarji, začela z objavami predstavitev knjig ali pa z njihovimi ocenami v glasilu svoje domače hiše v Prispevkih za zgodovino delavskega gibanja ali pa v Kroniki. V Kroniki je bila zvesta dopisnica od leta 1969 do 1973, po tem letu je še občasno predstavila kakšno knjigo, ki je bila povezana z njenim znanstvenim delom. Pri izčrpnem predstavljanju knjig je prišla do veljave njena širša razgledanost in radovednost, saj je večkrat predstavila tudi opremljevalca knjige in avtorja slikovnega materiala.
V	svojem znanstvenem delu se je najprej usmerila v preučevanje delovanja in organiziranosti železničarjev med drugo svetovno vojno, natančneje v času in prostoru Ljubljanske pokrajine. Poleg člankov, ki so obravnavali to problematiko, razstave in kataloga zanjo, ki ju je pripravila s sodelavci, je leta 1980 objavila monografijo Slovenski železničarji pod italijan-
sko okupacijo v Ljubljanski pokrajini. Za to obsežno in temeljito monografijo je leta 1980 prejela nagrado Vstaje slovenskega naroda. V desetletju od 1986 do 1996 je s številnimi članki in razpravami in nazadnje z doktorsko disertacijo obogatila naše vedenje o političnem prebujanju, razvoju, socialni strukturi, organiziranju in delovanju mladine v času med obema vojnama. Pritegnili so jo idejno politična vprašanja in problematika podmladka posameznih političnih strank tedanje dobe tako na levi kot na desni strani. S svojim delom je odgovorila na mnoga vprašanja, ki so bila slabo ali pa sploh ne obravnavana, hkrati pa je pred mlajše raziskovalce postavila vrsto vprašanj, na katera bo še treba poiskati odgovore. Njeno delo je rezultat skrbnega pregledovanja in raziskovanja tedanjih časopisov, arhivov in spominskega gradiva. Doktorska disertacija je nekoliko predelana in skrčena izšla leta 1994 kot monografija Mladina med nacionalizmom in katolicizmom. Pregled razvoja in dejavnosti mladinskih organizacij, društev in gibanj v liberalno-unitarnem in katoliškem taboru v letih 1929— 1941 v jugoslovanskem delu Slovenije.
Ob bogatem materialu, ki ga je nabrala, je ostalo še obilo snovi, ki jo je predstavljala v posameznih
109
I KRONIKA_65
JUBILEJ, 109-110	2017
razpravah tako v zgodovinskih revijah kot tudi na strokovnih sestankih in simpozijih. Sodelovala je na več pomembnih znanstvenih srečanjih zgodovinarjev doma in v tujini ter tam predstavljala svoja spoznanja o razmerah in dogajanju na slovenskem med obema svetovnima vojnama tako na idejnem kot na političnem področju, ki ju je vedno povezovala z gospodarskimi razmerami predstavljenega območja (skupnosti).
V Kroniki je objavila več razprav s to tematiko. Med njimi je tudi članek, ki se loteva zanimive teme, in sicer Kolodvorski misijon - društvo za varstvo deklet v Ljubljani (Kronika, 44, 1996, št. 1), v katerem obravnava dotlej prezrto problematiko in nakazuje možnosti za raziskavo in analize tedanje ljubljanske, slovenske in širše družbe, saj je misijon deloval še tudi v času druge svetovne vojne.
Po upokojitvi (1. septembra 1999) je nadaljevala z delom pri projektu Slovenska novejša zgodovina svo-
je matične ustanove Inštituta za novejšo zgodovino kot tudi pri Enciklopediji Slovenije, kjer je avtorica velikega števila gesel. Tako je predstavila organiziranost liberalne Zveze slovenskih kmetov, obravnavala Krekov pogled na zadružništvo in njegovo vlogo pri oblikovanju stanovskega gibanja absolventov kmetijskih šol. Poleg tega se je posvečala še zgodovinopisni predstavitvi slovenskih okrajev in občin v zadnjem desetletju pred drugo svetovno vojno ter tako sestavljala podroben mozaik gospodarskih, idejnih, kulturnih, upravnih, političnih, socialnih, starostnih razmer v posameznih okrajih in občinah, kar bo dalo objektivno in zelo zanimivo sliko naše polpretekle zgodovine.1
Sodelavci Kronike želimo Anki še veliko lepih sončnih dni.
Eva Holz
1 Podrobnejša Ankina bibliografija je objavljena v: Prispevki za novejšo zgodovino 29,1989, str. 157—161; Prispevki za novejšo zgodovino 39, 1999, str. 251—257; Prispevki za novejšo zgodovino 46, 2006, str. 128-130.
110