GLASILO OBČINE GORNJI PETROVCI Gornji Petrovci * December 2002 * Številka 16 Spoštovane občanke in občani! Bliža se konec leta in z njim dnevi, ko si bomo izrekali voščila in želje. Hkrati pa je to tudi čas, ko se ozremo po mesecih za nami in preverimo, kako smo bili uspešni. Leto 2002 se izteka in s tem zaznamuje več dogodkov tudi v naši občini. Zaključili smo z drugim mandatom dela župana in občinskega sveta. Ta mandat bo po delu in uspehih ostal zapisan kot zelo uspešen na vseh področjih. Minila so štiri leta drugega mandatnega obdobja in izvedli smo volitve za župana in člane občinskega sveta. Na letošnjih volitvah ste mi izkazali veliko zaupanje. Za takšno zaupanje se Vam, spoštovane občanke in občani, najiskreneje zahvaljujem. Ponosen sem, da živim in sem župan takšne občine in ponosen sem na Vas, spoštovane občanke in občani. Želim si, da bi tudi v prihajajočem letu dobro sodelovali in vsi skupaj bili uspešni. Spet je leto naokoli in spet je pred nami čas, ko si sežemo v roke, si čestitamo in si zaželimo vse najboljše. Tudi sam osebno bi si želel, da Vam vtem času vsakemu osebno stisnem roko in Vam osebno voščim za praznike, ki so pred nami. Ker pa to ni možno, mi dovolite, da to storim preko našega glasila, zato Vam, občankam in občanom naše občine, iskreno želim prijetne in vesele božične praznike ter srečno in uspehov polno novo leto 2003. Želim, da bi se vam v letu, ki je pred nami, izpolnile vse skrite želje in da bi ga preživeli čim bolj uspešno in zadovoljno. Iskreno Vam tudi želim, da ste zdravi in srečni. Ob bližajočih se božičnih praznikih Vam želim, da občutite neprimerljivo radost božiča, saj predstavlja upanje. Za novoletne praznike izberite darilo in darujte svojim najdražjim. Moj dar za Vas naj bo duševni mir, zdravje, sreča, denar in zadovoljstvo. Franc Šlihthuber župan Gasilstvo.............................stran 19 Šport.................................stran 26 Volitve ...............................stran 3 Osnovna šola, vrtec....................stran 36 Občinski praznik.......................stran 4 Razno..................................stran 45 Ostale pripreditve.....................stran 10 Občinski svet je sprejel...............stran 52 Skok v zgodovino ......................stran 14 Praznična voščila......................stran 62 Društva................................stran 16 Za brihtne glave.......................stran 63 UVODNA BESEDA DECEMBER 2002 CENJENI BRALCI IN BRALKE, SPOŠTOVANI OBČANI IN OBČANKE OBČINE GORNJI PETROVCI Novine, glasilo Občine Gornji Petrovci, naj bi bile tiste, ki omogočajo informiranost naših občanov in občank. Upamo, da nam z delom uredniškega odbora, ki je že pri tej številki v novi sestavi, to tudi uspeva. In če nam res, potem izrabljamo trenutek, da se zahvalimo tudi vsem tistim med vami, ki s svojimi prispevki bogatite naše lokalno glasilo. Seveda si želimo, da bi le-teh bilo čim več in bi kar se da najbolje prikazali življenje in delo vseh, posameznikov in društev, v naši občini. Pred nami so prazniki, dnevi veselja in radosti, kijih ponavadi delimo s tistimi, ki jih imamo najraje, pa naj bodo še tako oddaljeni od nas. Vrhunec praznikov čez leto je prav gotovo moč začutiti ob nepozabnih božično -novoletnih praznovanjih. Prav bližajoči se božično - novoletni prazniki so priložnost, da v naših srcih prebudijo žarek, ki nam naj prinese medsebojno spoštovanje in razumevanje, še posebej vsem tistim, ki se počutijo osamljeni. Ta čas nam daje priložnost, da pokažemo bližnjemu vsaj malo sočutja, kar je pravzaprav najmanj, kar lahko storimo za človeka v stiski. In takih ljudi je med nami mnogo. Vsak izmed nas lahko pomaga. Ne z denarjem, bogastvom, ampak s toplim, iskrenim stiskom roke, s pogledom se da, kar se na viden način ne more narediti: namreč prisluhniti sočloveku, ki nima nikogar, s komer bi delil svojo notranjost. Vsakemu izmed nas pa ostaja prihodnost, polna želja in pričakovanj. Prav je, da jih je čim več, kajti njihova uresničitev dela prihodnost bogatejšo. V teh decembrskih dneh si izrekamo voščila za naslednje leto, naj bo med njimi tudi naše za vse vas: Miru in sreče poln božič, v novem letu pa obilo zdravja, uspeha in veselja na vseh poteh življenja! Uredniški odbor Novin 2 VOLITVE DECEMBER 2002 LOKALNE VOLITVE 2002 (10. november 2002) V Občini Gornji Petrovci je bilo v volilni imenik vpisanih 1993 volivcev, skupaj je glasovalo 1459 volivcev ali 73,21 %. Volilna udeležba po vaseh: 1. GORNJI PETROVCI 75.39 % 2. KOŠAROVCI 85.71% 3. KRIŽEVCI 67.45 % 4. KUKEČ 83.61% 5. PANOVCI 88.46 % 6. PESKOVCI 67.47 % 7. ADRIJANCI 59.73 % 8. BOREČA 76.77 % 9. LUCOVA 70.49 % 10. MARTINJE 77.88 % 11. NERADNOVCI 76.74 % 12. STANJEVCI 79.33 % 13. ŠULINCI 65.73 % 14. ŽENAVLJE 80.39 % Volitve župana Za župana Občine Gornji Petrovci sta kandidirala dva kandidata, sicer Stanko Čerpnjak iz Martinja 40 in Franc Šlihthuber iz Stanjevec 96. Stanko Čerpnjak je prejel 112 glasov ali 7,82 %, Franc Šlihthuber pa 1320 glasov ali 92,18 %. Tako je bil za župana izvoljen Franc Šlihthuber. Volitve občinskega sveta Občinski svet šteje 13 svetnikov. Občina je razdeljena na dve volilni enoti. V prvi volilni enoti (naselja Gornji Petrovci, Peskovci, Križevci, Košarovci, Kukeč in Panovci) je na volitvah sodelovalo 6 list kandidatov, v drugi volilni enoti (naselja Adrijanci, Boreča, Lucova, Martinje, Neradnovci, Stanjevci, Šulinci, Ženavlje) pa je sodelovalo 7 list kandidatov. Stranke so prejele naslednje število glasov in mandatov: L LDS Liberalna demokracija Slovenije 478 glasov in 5 mandatov, 2. SLS Slovenska ljudska stranka 335 glasov in 4 mandate 3. SDS Socialdemokratska stranka Slovenije 211 glasov in 2 mandata, 4. DeSUS Demokratična stranka upokojencev Slovenije 100 glasov in 1 mandat, 5. N. Si Nova Slovenija-Krščanska ljudska stranka 11 l glasov in 1 mandat, 6. Neodvisna lista 63 glasov in 0 mandatov, 7. Združena lista socilanih demokratov 78 glasov in 0 mandatov. Izvoljeni so bili naslednji kandidati: LDS Liberalna demokracija Slovenije 1. Zdenko Hari, Križevci 141, roj. 01.05.1956 2. Jože Voroš, Gornji Petrovci 2/a, roj. 24.12.1969 3. Janez Kerčmar, Peskovci 19, roj. 11.05.1957 4. Ernest Kerčmar, Adrijanci 23, roj. 14.11.1952 5. Štefan Škerlak, Stanjevci 91, roj. 02.01.1952 SLS Slovenska ljudska stranka 1. Štefan Kutoš, Križevci 55, roj. 31.03.1945 2. Štefan Kuhar, Košarovci 26, roj. 16.06.1963 3. Drago Škerlak, Stanjevci 65, roj. 25.08.1963 4. Štefan Belec, Šulinci 46, roj. 24.05.1957 SDS Socialdemokratska stranka Slovenije 1. Aleksander Bencik, Gornji Petrovci 26, roj. 27.03.1955 2. Stanko Lepoša, Lucova 10, roj. 11.09.1956 DeSUS Demokratična stranka upokojencev Slovenije 1. Danica Nemec, Šulinci 2, roj. 01.02.1948 N.SI Nova Slovenija - Krščanska ljudska stranka 1. Stanko Čerpnjak, Martinje 40, roj. 01.03.1970 Novo izvoljeni člani Občinskega sveta občine Gornji Petrovci, župan občine in tajnica občinskega sveta, od leve proti desni: Drago Škerlak, Jože Voroš, Štefan Škerlak, Štefan Belec, Štefan Kutoš, Zdenko Hari, Biserka Kuronja, Ernest Kerčmar, Franc Šlihthuber, Janez Kerčmar, Danica Nemec, Stanko Čerpnjak, Štefan Kuhar, Stanko Lepoša in Aleksander Bencik. Volitve svetov krajevnih skupnosti V svet krajevne skupnosti Gornji Petrovci so bili izvoljeni: - Aleksander Bencik, Gornji Petrovci 26 - Štefan Smodiš, Gornji Petrovci 70 - Aleksander Šebjanič, Gornji Petrovci 60 - Maks Čeh, Peskovci 4 - Štefan Barbarič, Peskovci 23 V svet krajevne skupnosti Križevci so bili izvoljeni: - Karel Hari, Križevci 24 - Štefan Kutoš, Križevci 55 - Janez Hari, Križevci 90 - Valter Kutoš, Košarovci 3 - Zlatko Vukanič, Kukeč 15 - Elemir Barber, Panovci 9 V svet krajevne skupnosti Šulinci so bili izvoljeni: - Branko Lepoša, Adrijanci 14 - Franc Kozar, Boreča 32 - Stanko Lepoša, Lucova 10 - Viljem Zrim, Martinje 23 - Drago Škerlak, Stanjevci 65 - Ernest Škerlak, Šulinci 40 - Drago Svetec, Ženavlje 23 3 OBČINSKI PRAZNIK DECEMBER 2002 PETI OBČINSKI PRAZNIK OBČINE GORNJI PETROVCI Občina Gornji Petrovci je v času od 04.08. do 15.09.2002 praznovala svoj, letos že peti, občinski praznik, ki je vezan na datum, ko je 18.8. pred 68-imi leti v Ženavljah pristal stratosferski balon. V tem času so se vrstile naslednje prireditve: - 04.08.2002 - občinsko gasilsko tekmovanje v Neradnovcih -10.08.2002 - občinski turnir v malem nogometu v Stanjevcih - 17.08.2002 - otvoritev bloka v Gornjih Petrovcih - 24.08.2002 - "Petrovska noč” - 28.08.2002 - srečanje s Policijsko postajo Gornji Petrovci -31.08.2002 - prireditev pri mlinu v Neradnovcih - poslovitev od športne kariere Jožeta Vöröša - 07.09.2002 - srečanje upokojencev in razvitje društvenega praporja v Martinju -08.09.2002-Martinje-otvoritev igrišča, parkirnega prostora ob pokopališču, svečana seja občinskega sveta -15.09.2002 - otvoritev prenovljenega Vaško-gasilskega doma v Gornjih Petrovcih VIII. OBČINSKO GASILSKO TEKMOVANJE NERADNOVCI, 04.08.2002 Občinska gasilska zveza Gornji Petrovci je skupaj z Občino Gornji Petrovci in PGD Neradnovci organizirala VIII. občinsko gasilsko tekmovanje. Tekmovanje je prvič potekalo v okviru občinskega praznika Občine Gornji Petrovci. Tekmovalo se je v kategorijah člani A, članice A in pionirke. V kategoriji člani A in članice A so se upoštevale dodatne starostne točke. Doseženi so bili naslednji rezultati : 2. PGD KRIŽEVCI I 832,6 točk 3. PGD KRIŽEVCI II 818,0 točk 4. PGD GORNJI PETROVCI 780,0 točk PIONIRKE 1. PGD KRIŽEVCI 755,0 točk Simon Perš ČLANICE A 1. PGD MARTINJE 836,7 točk Prejemniki priznanj ČLANI A 1. PGD KRIŽEVCI II 878,4 točk 2. PGD KRIŽEVCI I 866,5 točk 3. PGD KOŠAROVCI 853,2 točk 4. PGD GORNJI PETROVCI II 843,3 točk 5. PGD ŽENAVLJE 837,5 točk 6. PGD MARTINJE 826,5 točk 7. PGD STANJEVCI I 825,0 točk 8. PGD NERADNOVCI 821,6 točk 9. PGD GORNJI PETROVCI I 819,5 točk 10. PGD STANJEVCI II 817,0 točk 11. PGD ŠULINCI 815,7 točk 12. PGD LUCOVA 813,0 točk 13. PGD PESKOVCI 798,4 točk 14. PGD KUKEČ 798,3 točk 15. PGD ADRIJANCI 792,5 točk 16. PGD BOREČA 784,0 točk 4 OBČINSKI PRAZNIK DECEMBER 2002 OBČINSKI NOGOMETNI TURNIR V STANJEVCIH Tudi letošnje leto, kakor vsa minula leta, smo poskušali v okviru 5. praznika Občine Gornji Petrovci, organizirati nogometni turnir v malem nogometu za pokal Občine Gornji Petrovci. Zaradi možnosti, ki nam jih je nudil Športni center v Stanjevcih, seje Odbor za šport in rekreacijo Občine Gornji Petrovci, v dogovoru z ŠD Stanjevci, odločil izpeljati nočni turnir. Veliko število prijavljenih ekip ter odlična organizacija terena s strani ŠD Stanjevci je obetala izvedbo zelo zanimivih tekem, ki so se po nagovoru župana, Franca Šlihthubra ekipam ter otvoritvi turnirja, tudi začele. Vendar že prve tekme niso kazale tistega pravega športnega duha, kar je bil glavni namen turnirja,ampak ravno obratno,- igral seje zelo grob nogomet, ki nikakor ne sodi na igrišča ter pred publiko, ki je bila navzoča na turnirju. Stopnjevanje grobosti turnirja pa je pripeljalo do žalostnega zaključka turnirja, ko se je turnir zaradi dogodka, ki nikakor ne sodi na igrišče, moral odpovedati. Nekaj dni pozneje so se zbrali predstavniki ekip prijavljenih na omenjeni turnir ter Odbor za šport in rekreacijo Občine Gornji Petrovci in soglasno sprejeli odločitev, da se rezultati letošnjega Občinskega nogometnega turnirja razveljavijo. Dogajanja na letošnjem občinskem nogometnem turnirju niso dosegla glavnega namena organizacije turnirja, ki je bil športno druženje ekip ter odigranje medsebojnih tekem v smislu, da ni glavno le zmagovati, ampak sodelovati, in če se bo naslednji turnir, ki se bo sigurno organizirali prihodnje leto, odvijal podobno, potem bo bolje, da se turnirji, podobni letošnjemu, sploh ne organizirajo. Zavzemanje občine za čim boljše pogoje športnega delovanja občanov je dovolj očitno, kar upamo, da ne bodo v prihodnje pokvarili podobni primeri, kot je bil na letošnjem občinskem nogometnem turnirju. Bojan Prosič OTVORITEV BLOKA V GORNJIH PETROVCIH tičnega društva Vrtanek, folklorna skupina OŠ Gornji Petrovci, pod strokovnim vodstvom Bojane Keršič ter godba na pihala iz Bakovec. Prerez traku sta skupno opravila župan Franc Šlihthuber in direktor Jože Gomboc. In če je soditi po razbitem kozarcu šampanjca ob otvoritvi, bo nove stanovalce v bloku spremljala sreča. Po otvoritvi so si obiskovalci, med njimi tudi bodoči stanovalci bloka, ogledali nove stanovanjske prostore, nato pa se ob spremljavi harmonike udeležili skromne pogostitve na parkirnem prostoru pred blokom. Sonja Kerčmar 18.maj a 2001 so Franc Šlihthuber, župan in direktor stanovanjskega sklada občine Gornji Petrovci, Aleksander Ružič, predsednik Upravnega odbora stanovanjskega sklada občine in Janez Vogelnik, pomočnik direktorja Stanovanjskega sklada Republike Slovenije, položili temeljni kamen za izgradnjo 18-stanovanjskega bloka v Gornjih Petrovcih, na mestu, kjer je stala stara gostilna Horvat. Rok izgradnje bloka je bil določen 9 mesecev. Glavni izvajalec del je bilo podjetje Gomboc- gradbeni inženiring iz Beltinec, na osnovi projektov, ki so jih izdelali v podjetju Domus iz Ljutomera. Glavni projektant je bil Štefan Baler. Dela na izgradnji bloka so potekala brez zapletov tako, da so 17.avgusta 2002, v okviru petega občinskega praznika občine Gornji Petrovci, svečano odprli stanovanjski blok. Kot je povedal g. Janez Vogelnik v svojem pismu g. županu dne, 13. avgusta:« Dokončanje tako velike stanovanjske stavbe je pomemben prispevek razvoju okolja. Osemnajstim družinam ne bo glavna skrb, kako zgraditi hišo, kako kupiti stanovanje, ampak se bodo lahko posvetili svojemu delu, za katerega so se usposabljali v šolah. Osemnajst družin bo ohranilo korenine v domačih krajih in se ne bodo silile v tujino in večja mesta, od koder se morda ne bi vrnili in bi bil izgubljen njihov prispevek k razvoju domačega kraja ali se novi strokovnjaki, potrebni Gornjim Petrovcem, ne bi imeli kje ustaliti...« V kulturnem programu ob otvoritvi bloka so sodelovali: glasbena skupina ljudskih pevcev in godcev turis- 5 OBČINSKI PRAZNIK DECEMBER 2002 VOZNIKI POZOR-TUDI POČASI SE DALEČ PRIDE je projekt, katerega je letos avgusta izpeljal naš sokrajan, večkratni svetovni rekorder v vožnji z monociklom in edini Prekmurec, vpisan v Guinnessovo knjigo rekordov, Jože Vöröš. Letošnji projekt je bil sestavljen iz desetih etap tako, da je vzadnjem tednu v avgustu prekolesaril Slovenijo od Portoroža do Neradnovec v Prekmurju, v skupni dolžini 600 km. Kot sam pravi, je bila najtežja etapa iz Trente čez Vršič do Kranjske gore. Toda vzpon na Vršič mu je dal novih moči tako, da je na prvotno idejo o zaključku športne poti pozabil in bo " v pokoj ” šel samo monocikel, s katerim je prevozil Slovenijo. S projektom je želel opozoriti na varnost predšolskih otrok v prometu in preprečevanje prometnih nezgod zaradi prevelikih hitrosti. Pri projektu so mu pomagali podjetje Žarek ter slovenska policija v sodelovanju z Ministrstvom za notranje zadeve. Zadnjo etapo svoje letošnje poti je zaključil v Neradnovcih, kamor je prispel 31.avgusta, okoli 15 ure. Tu so ga pričakali v velikem številu družinski člani, številni prijatelji ter prebivalci Neradnovec in okoliških vasi. Župan občine Gornji Petrovci, Franc Šlihthuber, mu je v imenu občine podaril bon za 50.000,00 SIT za kritje stroškov. Prvotna vidna utrujenost našega športnika je bila kmalu pozabljena in veselje ob doseženem uspehu se je s prvo Mlinarsko nočjo v Neradnovcih zavleklo pozno v noč. Jožetu Vöröšu želimo še veliko športnih uspehov, predvsem pa čim hitrejše okrevanje kolenske poškodbe. Sonja Kerčmar Jože Voroš premaguje vzpon DERBI V MALEM NOGOMETU MED PREDSTAVNIKI POLICIJE IN OBČINE Kot že večkrat doslej so se srečali in pomerili v malem nogometu delavci Policijske postaje Gornji Petrovci ter delavci in svetniki Občine Gornji Petrovci. Tekmo so odigrali dne 28.08.2002 v Športnem centra Stanjevci. Ekipa občine je bila dobro pripravljena z županom na čelu. Kljub močni samozavesti pa moramo priznati, da je ekipa Policijske postaje Gornji Petrovci bila boljša, kar se je na koncu izkazalo v rezultatu. Po tekmi je Občina Gornji Petrovci pripravila pogostitev kar na prostoru Športnega centra Stanjevci. Po obilni večerji smo se spustili v klepet ter si ob kozarcu pijače izmenjali izkušnje ter doživetja s tekme in iz vsakdanjega življenja. Policijski postaji Gornji Petrovci bi se radi zahvalili za odigrano tekmo in prijetno druženje ter jim sporočili, da nam jc ta poraz vlil še dodatnih motivacij in volje za zmago na srečanju prihodnje leto! Člani ekip policije in občine Sonja Kerčmar SREČANJE UPOKOJENCEV IN RAZVITJE DRUŠTVENEGA PRAPORJA V MARTINJU Tudi letos so se naši upokojenci imeli priložnost sestati na pikniku, ki je bil v Martinju. Veseli nas, da je precej naših upokojenih občanov izkoristilo to priložnost in so se omenjenega piknika udeležili. Našemu povabilu so se odzvali tudi člani Društva upokojencev iz Črenšovec, ki so pobrateni z društvom upokojencev naše občine. Na tem srečanju so člani Društva upokojencev občine Gornji Petrovci razvili tudi svoj društveni prapor. Župan, Franc Šlihthuber predaja predsednici DU občine Gornji Petrovci Mariji Kerčmar in praporščaku Robertu Čerpnjaku v uporabo prapor društva Biserka Kuronja 6 OBČINSKI PRAZNIK DECEMBER 2002 SVEČANA SEJA OBČINSKEGA SVETA IN PODELITEV PRIZNANJ Svečana seja Občinskega sveta občine Gornji Petrovci je letos potekala v Martinju. Tako, kot na prejšnjih štirih svečanih sejah, smo tudi letos podelili občinska priznanja in priznanja projekta Moja dežela - lepa, urejena in čista. Za popestritev programa so poskrbeli: Ivanič Nada iz Križevec, Moški kvartet iz Martinja, KUD Srebrni breg iz Martinja, KUD Gozdar iz Črne na Koroškem in skupina BISER. Kot gostje so nastopili člani KUD Gozdar iz Črne na Koroškem Podeljena pa so bila naslednja občinska priznanja: 1. Zlata, srebrna in bronasta plaketa 2. Diploma - ZLATO PLAKETO zaradi zaslug na področju delovanja Evangeličanske cerkve in uspešnega zobozdravstva je prejel Aleksander Kerčmar, dr. stom in inšpektor Evangeličanske cerkve na Slovenskem iz Gornjih Petrovec 31/a. - SREBRNO PLAKETO zaradi zaslug na področju motociklizma in promoviranja občine je prejel Moto klub gronska strejla iz Gornjih Petrovec. Srebrno plaketo za Moto klub gronska strejla je prevzel Dušan Kuronja, predsednik kluba. - BRONASTO PLAKETO zaradi zaslug na področju mizarstva je prejel Arpad Kelemen iz Križevec 2. - DIPLOMO za zasluge na področju sadjarstva je prejela Sadjarska družina Cifer iz Kukeča 16. Z nami sta bila tudi Števek in Trejza Dobitnik zlate plakete dr. Aleksander Kerčmar z županom Francem Šlihthubrom. Janez Cifer s soprogo Klaudijo in sinom Dejvidom ob prevzemu diplome. 7 UVODNA BESEDA DECEMBER 2002 V okviru projekta Moja dežela - lepa, urejena in čista je letos prvič potekalo ocenjevanje lepo urejenega balkona. Komisija jih je ocenila 9, enakovredna priznanja pa so prejeli: Kozic Lidija in Milan, Peskovci 25 Kerčmar Marija in Štefan iz Gornjih Petrovec 41/a Kuhar Vida in Štefan iz Košarovec 26 V okviru ocenjevanja lepo urejenih stanovanjskih hiš v Občini Gornji Petrovci v letu 2002, je bilo ocenjeno 7 hiš in na predlog komisije so se v okviru tega ocenjevanja podelila tri enakovredna priznanja. Dobitniki priznanj so:nov Kozic Liljana in Stanko iz Stanjevec 103 Kovačec Elza in Tivadar iz Gornjih Petrovec 42 Po svečani podelitvi priznanj je prišla na vrsto otvoritev parkirnega prostora ob martinskem pokopališču. Šerbec Marija in Ivan iz Adrijanec 78 Trak so prerezali (od leve proti desni): Jožef Škalič, župan Občine Kuzma, Franc Šlihthuber, župan občine Gornji Petrovci in Karel Lang, predsednik Vaškega odbora Trdkova 8 OBČINSKI PRAZNIK DECEMBER 2002 Nato je sledila otvoritev igrišča in klubskih prostorov Športnega društva Srebrni breg. Trak sta prerezala župan naše občine, Franc Šlihthuber in Branko Weindorfer s.p. iz Rihtarovec, ki je izvedel asfaltiranje parkirnega prostora Biserka Kuronja OTVORITEV GASILSKEGA DOMA V GORNJIH PETROVCIH Prostovoljno gasilsko društvo Gornji Petrovci je v letošnjem letu zapisalo v kroniko društva veliko pridobitev. Večletna prizadevanja so rodila sadove in tako smo bili priča predaji svojemu namenu obnovljenega gasilskega doma. Prireditev je bila ena izmed zadnjih v sklopu praznovanja praznika občine Gornji Petrovci. Investicijo, ki je veljala preko 6 mio sit, je finančno podprla občina gornji Petrovci in krajevna skupnost Gornji Petrovci. V zadnjih štirih letih je Prostovoljno gasilsko društvo Gornji Petrovci vlagalo v izgradnjo doma celotne svoje prihodke, od raznih prireditev in sredstva pridobljena z delitvijo koledarjev. Na svečanosti smo gostili visokega gosta, predsednika Gasilske zveze Slovenije, ki je bil hkrati tudi glavni govornik . Spregovorili so tudi predsednik domačega društva, župan občine Gornji Petrovci, g. Franc Šlihthuber in predsednik PGD Štepanjsko naselje, naš rojak g. Zoltan Kovač. V kulturnem programu so sodelovali člani turističnega društva Vrtanek, učenci osnovne šole Gornji Petrovci, KUD Goričko in Godba na pihala iz Bakovec. Na svečanost smo povabili prijateljsko povezane člane PGD Štepanjsko naselje in gasilce iz sosednje Verice na Madžarskem. Svečanosti se je udeležil tudi bivši vaščan in nekdanji ravnatelj osnovne šole Gornji Petrovci g.Avgust Trplan.V spremstvu praporjev so na prireditvi sodelovali gasilci iz cele občine. Lepo prenovljen gasilski dom služi ne le zbiranju gasilcev, v domu se sestajajo tudi člani TD Vrtanek. Nedavno so si gasilski dom ogledali tudi gasilci iz tuhinjske doline. Gasilci iz Gornjih Petrovec smo pridobitve izjemno veseli. Predsednik PGD Gornji Petrovci Aleksander Bagar Gosti in gasilski funkcionarji pozdravljajo prihod praporjev na prireditveni prostor Spregovoril je tudi Aleksander Bagar, predsednik PGD Gornji Petrovci in predsednik OGZ Gornji Petrovci 9 OSTALE PRIREDITVE DECEMBER 2002 VAŠKE IGRE OBČINE GORNJI PETROVCI Kakor vsako leto;so tudi letos potekale 8. vaške igre občine Gornji Petrovci. Žreba za določitev organizatorja iger letos ni bilo potrebno opraviti,kajti prijavila se je le vas Šulinci za organizacijo iger. Z veliko vloženega truda je bilo prizorišče za izvedbi 8. vaških iger odlično pripravljeno že dan pred prireditvijo, za kar so poskrbeli pridni vaščani vasi Šulinci. Samo izvajanje vaških iger je že nekako ustaljen proces, ki se prične z zbiranjem ekip ter skupno povorko ekip, sledi kratek kulturni program z nagovorom župana, se nadaljuje z igrami ter konča z razglasitvijo najboljših. Ob ugodnem in zelo vročem vremenu ter odličnim vzdušjem v ekipah, zadostni količini pripravljene jedače ter predvsem hladne pijače, za katero je poskrbel organizator, ni bilo razloga, da bi karkoli lahko prekinilo izvedbo iger. Nekatere ekipe so se že nekaj dni prej pripravljale na igre, druge so iskale tekmovalce za izvedbo iger še isti dan, ampak bistvo iger se je doseglo s tem, da se je v Šulincih zbrala celotna občina ter preživela malo drugače dan od vsakdanjika. Za odlično vzdušje je poskrbel ansambel Prekmurci, ki so s svojo glasbo skrbeli za še boljše razpoloženje. Na koncu je spet slavila ekipa vasi Križevci, ki je zbrala največ točk izmed vseh ekip, ki so sodelovale na igrah. Ampak drugo leto sledijo nove igre ter nove priložnosti. Pohvaliti pa moramo še vaščane vasi Šulinci, ki so odlično organizirali letošnje igre in samo upamo, da bodo naslednje igre čez 14 let podobno odlično, ali še bolje organizirali! TUDI LETOS ŽETEV V MARTINJU Zadnje čase se tudi zaradi ustanavljanja Krajinskega parka Goričko zelo veliko govori o ohranjanju starih kmečkih običajev in opravil. Ravno zato so se vaščani iz Martinja, kot že nekaj let doslej, v nedeljo, 14. julija letos zbrali, da bi nam mlajšim prikazali, kako so nekoč želi. Letos je bila prireditev zastavljena nekoliko širše kot lansko leto, saj so sodelovali skoraj vsi vaščani. Najprej smo lahko opazovali in spretnejši tudi poskusili žeti rž, se pravi pokositi ga s koso. Pri tem se je posebej izkazal tudi župan. Nato je sledilo pobiranje klasja in povezovanje le-tega v snope, posebna umetnost pa je le-te zložiti v babe ali na križ. Ko je prišel čas mlačve, so snope zvozili domov in jih pripravili za mlačvo. Razlika je bila v tem, da smo si nadaljevanje tokrat lahko ogledali nedaleč stran od njive. Snope so prav tako mlatili ročno, s cepci. Zrnje je potem bilo potrebno očistiti slame in drugih primesi, slamo pa znova povezati v snope. Po končanem delu je seveda sledila dobra kmečka malica. Vendar pa ob vsem tem nismo opazovali le postopkov, ampak tudi orodje, ki je za to vrsto opravil še shranjeno na domačijah. V vasi se tako trudimo ohraniti vsaj del starih običajev, ki se jih tudi mlajši prebivalci še spominjamo, zato je tudi obisk žetve vsako leto večji. Z veseljem si jo ogleda tudi marsikateri mimoidoči, ki se naključno zapelje mimo. Tako upamo, da nas bo prihodnje leto še več. Nataša Kuhar Čerpnjak 10 OSTALE PRIREDITVE DECEMBER 2002 IVAN CAMPLIN - NJEGOVIH DEVETDESET LET Članom KUD-a Martinje Srebrni breg je bilo v veliko čast, da smo lahko slavljenca - devetdesetletnika gospoda Ivana Camplina, pozdravili na literarnem večeru, ki smo ga v soboto, 6. julija letos pripravili njemu v čast. Ob tej priliki smo namreč predstavili nekoliko manj znani del njegove življenjske in duhovniške poti, Ivana Camplina kot duhovnika - pesnika. Njegove pesmi nam povedo mnogo, govorijo namreč o življenju, o vsem, kar je z njim najtesneje povezano in o odnosu duhovnika do vsega, kar nas obdaja. Njegove pesmi, ki sva jih vsem zbranim na literarnem večeru predstavila Srečko Kalamar in Nataša Kuhar Čerpnjak, lahko združimo v kar nekaj tematskih sklopov. Duhovnik in narava. Že od ranega otroštva najtesneje povezana. Kot vsak kmečki otrok, tudi Ivan Camplin odkriva v njej lepoto božjega stvarstva, ki ga pozneje kot duhovnik poveličuje v pesmih. Pesmi Jutro, Jesenska in Kakor klopotec prinašajo razmišljanja o neločljivi zvezi med prekmurskim človekom, naravo in Bogom. Duhovnik - človek. Vsak človek ima svoj pogled na življenje. Duhovnikov je še veliko bolj usmerjen v življenje kot božji dar. Tudi stiske mora znati sprejeti. S pesmimi Spoved, Katedrala mojega srca in Božjemu srcu se duhovnik obrača k svojemu Bogu kot človek. Ivan Camplin - Marijin duhovnik. Dolga stoletja so se naši predniki zatekali k njej, k svoji duhovni materi, ki ljubeče spremlja vsak korak vseh svojih otrok. Njej sta posvečeni pesmi Večna žena in Ti, ki si pod križem stala, kajti tudi Ivanu Camplinu je v mnogih težkih trenutkih prav Marija izprosila milost pri Bogu in njegovo pomoč. Duhovnik - Slovenec. Ko je človek v tujini, daleč od drage domovine, se zave, koliko mu dom pomeni. Človek lahko v svetu najde na tisoče lepih krajev, a doma je tam, kjer je doma srce, kjer so njegove korenine. V pesmih Pesem slovenske krajine in Sveta si, zemljica naša, je Ivan Camplin postavil spomenik svoji dragi slovenski zemlji, še posebej z griči posejani prekmurski ravnici. Kjer so doma Slovenci, je doma tudi lepa slovenska pesem, zato so nežne melodije v pesmih Moškega kvarteta Martinje polepšale tudi večer v čast Ivanu Camplinu. Še posebej za oko in uho prijetna pa je bila za vse ljubitelje Campli-novih pesmi predstavitev njegovega življenja in njegove duhovniške poti pod naslovom Mojih devetdeset let, ki jo je s pomočjo diapozitivov in skrbno izbranih spremnih besed pripravil odranski župnik Lojze Kozar, naš rojak iz Martinja. Nobeno praznovanje ne mine brez Števeka in Trejze, naših dveh starih znancev, ki znata preprosto, a vendar zanimivo predstaviti svoje težave. Tudi ta večer sta popestrila s svojim, humorja polnim nastopom. Slavljenec Ivan Camplin nam je ob koncu v intervjuju s Srečkom Kalamarjem izdal nekaj skrivnosti, ki so ga pripeljale do 90. leta življenja. To je naš Ivan Camplin, duhovnik in pesnik. Želimo mu, da bi izpod njegovega peresa nastal še kakšen biser za njegovo zbirko pesmi. Za ves trud, ki ga je imel z nami kot duhovnik in v zahvalo za njegovo vključevanje tudi v kulturno življenje, smo mu poklonili spominski šopek, vse zbrane, še posebej toplo pa slavljenca, pa sta pozdravila tudi njegova dolgoletna znanka iz Bogojine in župan občine Gornji Petrovci. Nataša Kuhar Čerpnjak BOROVO GOSTUVANJE V KRIŽEVCIH OPREDELITEV OBIČAJA BOROVO GOSTUVANJE Ko govorimo o borovem gostovanju, govorimo o prekmurskem borovem gostuvanju, ker je v Sloveniji ta običaj doma le v tej pokrajini, oz. le v dveh delih pokrajine, to je na Ravenskem in Goričkem. Običaj sega čez državno mejo, se nadaljuje skoraj v povsem isti inačici v vaseh Porabja vse do Monoštra. Na severu se razprostira na Gradiščansko in naprej na avstrijsko Štajersko. Zgodovina borovega gostovanja sega v leto 1921, ko je bil ta običaj prvič prikazan v vasici Puconci, kjer je vlogo«popa« odigral Franc Bük-vič. Podoben običaj je kot fant videl oz. bil je navzoč pri vlačenju ploha v avstrijskem mestu Halbenrain. Običaj je nekoliko spremenjen prenesel v naš prostor ter ga po svoje poimenoval » borovo gostüvanje ». Ime je dal po tem, ker se ženin poroči z borom, vendar namesto bora govori» sneja ». Običaj so pripravljali v času pusta, ker so tudi prave poroke bile nekoč v tem času. Borovo gostovanje se je začelo vedno zjutraj na mali ali veliki fašenek ali »fajnšček » ( pust), končalo pa se je pozno v noč. Do polnoči je moralo biti vsega konec, ker je takrat začel štiridesetdnevni post - do velike noči. Dognanja, zakaj je ta običaj bil in je še le v tako omejenem delu Prekmurja, so pokazala, da so bili vzroki ekonomski, geografski in socialni. V večjih vaseh se je le redko primerilo, da se ne bi v predpustnem pomladnem času , ki je bil na kmetih določen za ženitev, nihče poročil. Drugi vzrok je bil velikost družine. Te so bile najmanjše v protestantskih vaseh na Goričkem. In če pri hiši ni bilo otrok, se je v teh vaseh pogosteje zgodilo, da ob pustu ni bilo poroke, zato so imeli borovo gostüvanje. Da se borovo gostüvanje ni moglo uveljaviti v katoliških 11 OSTALE PRIREDITVE DECEMBER 2002 vaseh, je bil vzrok tudi ta, da so katoliški duhovniki nasprotovali običaju z utemeljitvijo da se »profani-ra» z zakramenti zakona in da se preveč norčuje iz verskih obredov. Na prekmurskih tleh danes ta običaj ni izumrl, saj ga ponekod še pripravijo, čeprav redkeje. Ohranil je svojo prvotno obliko, tudi staro prekmursko narečje, vendar se s časom spreminja in dobiva sodobnejšo obliko. OD IDEJE DO BOROVEGA GOSTÜVANJA V KRIŽEVCIH Po 31 letih se je v vasi Križevci porodila ideja za prikaz običaja borovo gostüvanje. Glavni pobudniki in organizatorji so bili člani upravnega odbora Prostovoljnega gasilskega društva Križevci. Že pred novim letom so se člani upravnega odbora podali v vasi od hiše do hiše zname-nom povprašati ljudi, ali so pripravljeni sodelovati v pripravi in izvedbi borovega gostüvanja. Idejo je večina vaščanov podprla in stekle so temeljite priprave. Prvo srečanje vseh vaščanov je bilo 16.12.2001. Predstavniki PGD so seznanili vaščane s potekom prip- rav. Že na prvem skupnem srečanju so se oblikovale skupine za obhod vasi. Potrebno je bilo obiskati vsako gospodinjstvo v 18 vaseh, skupno 750 hišnih številk. ZVAČI so obiskali naslednje vasi: Adrijanci, Boreča, Domanjševci, Gornji Petrovci, Košarovci, Kukeč, Kuštanovci, Kančevci, Lončarovci, Lucova, Martinje, Neradnovci, Panovci, Peskovci, Stanjevci, Šalovci, Šulinci, Ženavlje. Do dneva izvedbe običaja so potekale številne aktivnosti pri iskanju sponzorjev, pridobivala so se določena pisna dovoljenja in soglasja ter druga dokumentacija. Pripravljala so se vabila in plakati, potekali so pogovori glede oglaševanja in sodelovanja medijev na prireditvi. Pripravljal se je teren v gozdu in tekle so priprave v gasilskem domu. Vsak izmed nas je opravil večje ali manjše, bolj ali manj zahtevne naloge, katere je težko opisati in ve zanje samo vsak izmed nas. Do trenutka osrednje prireditve so se večkrat sestajale ožje skupine za dogovarjanje o sprotnih aktivnostih. Vsebinsko so usklajevali svoje naloge,dogovarjali so se za nabavo ali izdelavo kostumov, pripravljalo se je besedilo, ki je vsebinsko zaz- namovalo borovo gostüvanje, urejalo se je določene tehnične zadeve ipd. Intenzivne priprave so potekale teden dni pred borovim gost'uvanjem (v gozdu in gasilskem domu ). Dan pred borovim gostovanjem smo se ponovno vsi zbrali. Ženske so zbirale kruh in pecivo, katero je bilo pripravljeno skoraj v slehernem gospodinjstvu. V veselem pričakovanju je potekala še zadnja » generalka » pred velikim dogodkom. Ob pesmi in veselem razpoloženju smo se razšli v upanju, da se naslednji dan res vsi zberemo in operemo sramoto, ki je doletela vas v tem pustnem času. Sama prireditev se je začela 03.02.2002 ob 7.45 uri pred gasilskim domom v Križevcih z nagovorom turbaša. Turbaš je glavni povezovalec programa. Vso svatovščino vodi v gozd po nevesto. Po nagovoru turbaša sledi skupinsko fotografiranje. Čarovnice zakurijo ogenj, dimnikarja počistita dimnik. Gozdarji , lovci in vile odidejo v gozd. Ostali udeleženci se formirajo v povorko. Povorko vodi turbaš. Družbani in 12 OSTALE PRIREDITVE DECEMBER 2002 posvadbice vlečejo voz, ob njem hodi mladoženec, starši, starešine, policaji in ostale maske. Vmes na eni izmed hiš dimnikar ponovno čisti dimnik. Na križišču pri cerkvi povorka naleti na prvo oviro. Merarji in turbaš se pogajajo, katera je prava pot v gozd. Ko se zmenijo, se povorka počasi pomika na kraj dogajanja na Majico. Geometri še naprej merijo, gledajo zemljevide in se » čednijo », ali je pot prava. Nenadoma se povorka ustavi, ker » DADI TA SPADNE ». Prva pomoč že drvi. Na začetku vsi mislimo, »ka je dadi ta vesno », ampak zdravniki so pravi in ga spravijo k sebi. Kamermani slikajo in snemajo z vseh strani. Ob lO.OO povorka pride do gozda. Gozdarji so zaprli cesto v gozd, vile prepevajo. Ker se imajo gozdarji, lovci in logar za gospodarje gozda, jih ne pustijo naprej. Svadba mora odgovoriti na tri vprašanja, preden sme stopiti v gozd, in sicer: - Katerega psa se zajec bolj boji -belega ali črnega? - Koliko parov nog ima zajec? - Na katero stran pade zajec ko je ustreljen? Svadba uspešno odgovori na vprašanja in se tako sme pomikati naprej v gozd. Ciganska družina jih pričaka s pesmijo. Ponudijo jim jedačo in pijačo. Vesela svadba nadaljuje pot v gozd. Ko pride do mesta dogajanja, sledi nagovor turbaša. Zaradi varnosti stoji ožja svadba vedno skupaj. Da se ne bi kar koli zgodilo, za to skrbijo posebej izurjeni policaji. Ostale maske se razkropijo po gozdu. Delajo usluge, zabavajo, pojejo in plešejo. SODNIJO sestavljajo sodniki in fiš-kališi. Obsojajo tatove, ki kradejo na gostuvanju in sodijo po borovem zakonu na denarne kazni ali pa na borov zapor. BOROV POP IN FAR sta najpomembnejši osebi v tem običaju. Gre za vaškega duhoviteža, ki svoj govor sestavi z rimo in na šaljiv način obere vso vas. IDUK spremlja popa in fararja. FORINGAŠ vozi popa in fararja. VRAGOVI čuvajo popa in fararja, ob poseku pa tudi vrh bora. VILE v gozdu plešejo okrog drevesa in pojejo obredne ženitvovanjske pesmi. LOVCI hodijo po gozdu skupaj z vilami. LOGAR išče primeren bor za sekanje. DRVAR seka bor. MERARJI so opremljeni z raznimi merilnimi aparati, s katerimi merijo in kažejo pot do gozda in do bora. CIGANICE prerokujejo, iščejo očete za svojo deco. Na borovem gostüvanju so še: ciganska deca, ciganica z medvedom, mali medved, doktori, lopov, dade, boči mate pa ne date, rešetar, pütar, dimnikar,čarovnice, pucanje bočko-rof, forograf, poštaš, slikarka, frizerke, smrt in policaji. Med dogajanjem čarovnice zakurijo ogenj. Sledi intenzivno iskanje bora. Vile in policaji pripeljejo snejo k mlado-žencu. Mladoženec se začne pritoževati, da ne bo imel bora. Bor se ponudi sneji, tudi ona ga noče imeti. Preden logarji najdejo bor in drvarja začneta sekati bor jim gospodinja prinese jedačo in pijačo. Z tako zahtevno in težko delo se je potrebno okrepčati. Ko se okrepčajo, začneta drvarja sekati bor. Vsa svadba se zbere okrog bora, policaji so v pripravljenosti. Okoli bora je velika gneča. Vsi želijo videti »vrejek». »Vrejek» je najbolj zanimiv za obiskovalce, kateri imajo namen, da ga ukradejo. Če bi se to zgodilo, bi to pomenilo veliko sramoto za vas in za vse vaščane. Ko bor pade na tla, vsa svadba in maske skupaj s policijo branijo »vrejek». Na »vrejek» prvi pade vrag z vragico. TURBAŠ KRIČI »Vrejek je naš». Ko so nekateri predrzni obiskovalci videli, da »vrejka» niso mogli prelomiti in ukrasti, so bežali k »kolam». Po močnem prerivanju so močni in spretni policisti ubranili tudi »kola». Ko so videli, da ne uspejo, so odšli na »špricer». Bor naložijo na »kola». V gozdu sledi prvo ozavanje fararja in popa, med potjo do gasilskega doma drugo ozavanje in pred prihodom na cilj tretje ozavanje pred zdavanjem. V celotnem ceremonialu sledi zagovor pojbov in deklin, zdavanje in nagovor starešine. Po končanem obredu je s skupino Planet zabava v domačem gasilskem domu do jutranjih ur. ZAKLJUČNE MISLI Po obsežnih večtedenskih pripravah skoraj slehernega vaščana, lahko zadovoljno rečemo, da smo uspeli prikazati običaj, ki je redek in v slovenskem prostoru skoraj nima enakega. Da vzbuja živo zanimanje, je pokazal prihod številnih obiskovalcev, tudi iz krajev, ki so bolj oddaljeni od Križevec. Mladim generacijam in, za osvežitev spomina, starejšim generacijam, smo prikazali šaljiv pustni ceremonial, ki nam bo še dolgo ostal v spominu. Izkupiček 3.200.000,00 SIT je nagrada vsem, ki so kakorkoli pomagali pri izvedbi prireditve -PGD Križevci, vaščani vasi Križevci, sponzorji. Sredstva bodo namensko porabljena za gradnjo garaže za potrebe gasilskega društva. Upamo, da ta pustni običaj ne bo utonil v pozabo in da se bo v izvirni podobi prenašal na bodoče rodove . Brigita Hari 13 SKOK V ZGODOVINO DECEMBER 2002 ŽENITVENI OBIČAJI SLOVENCEV MED MURO IN RABO V 19, STOLETJU (Šege zbrane v knjigi Jožeta Košiča:Življenje med Muro in Rabo) Slovenski mladi fantje in dekleta se vzamejo ne da bi vedeli, kaj počnejo. Ne dlakocepijo preveč, če najdejo primerno osebo, gre gospodar sam, ali pa zaprosi kakšnega moškega, vprašat starše izbrane osebe, ali bi dali hčer temu ali onemu fantu za ženo. Če je fant všeč staršem in sestram ter bratom izbranega dekleta, največkrat ne vprašajo dekleta, ali se želi poročiti z njim, ampak fantu sporočijo, da lahko pride. Ta največkrat v soboto zvečer gre s starešino k dekletu, jo zaprosi za roko in če je prišel od daleč, tam prespi in v nedeljo zjutraj gresta na pisanje k duhovniku, da bi jih ta oklical.Ob oklicanju dekle, ki se bo poročila, nikoli ne ostane v cerkvi, misleč, da bodo otroci gluhonemi, če bo slišala svoje oklice. V času oklicev pred poroko dekle v spremstvu poročene ženske hodi od hiše do hiše tudi v bližnjih sosednih vaseh in za pocio zbira lan, konopljo platno in denar ( Dar prosi ). Čim hrabrejša in samostojnejša je spremljevalka, tem več dobi dekle, vendar pri vsaki hiši nekaj dajo. V tem času si kupi nekaj robčkov in sešije nekaj moških srajc. Od robčkov mora enega dati duhovniku , enega starešini in enega družbanu.Ostale podari domačim, kamor pride za snaho. Ta delitev robčkov, ki jo opravi starešina, poteka med večerjo. Premožnejše delijo tudi srajce, večinoma pa jo dajo le starešini, ženinu pa obleko, ki jo mora obleči ob poroki. Poroke se z ženinove strani udeležita starešina in družban, z nevestina pa svadbica. Če zmorejo, pridejo vsi z rožami okrašeni in vedno peš. Tisti, ki jih spremlja godba, so iz boljših družin. Na ravnini najraje gledajo in spremljajo poročni sprevod deklice in otroci, saj jim premožnejši delijo bel kruh in vrtanike. Družban je pisano oblečen, gledalce preganja s palico z ježevo kožo na koncu in jih s šalami spravlja v dobro voljo. Gostüvanje ni pri vseh enako. Tisti na ravnini se zjutraj poročijo, ob kosilu začnejo jest in gostija traja pozno v večer. Ob takem času so precej razsipni. Med gostijo pojejo in plešejo. Nekateri, prdvsem starejši, pa sedijo in si pripovedujejo pridgo, ki so jo slišali zadnjo nedeljo ali praznik ali pa si pripovedujejo pravljice in kake zgodbe iz Svetega pisma, ob katerih se stare pijane ženske razjočejo. V hribih je gostüvanje zmeraj zvečer. Okrog osme, devete pride ženin s svojo druščino k nevestini hiši. Dokler starešina v njegovem imenu nagovarja domače, se skrije v kleti. Starešina takole sprašuje: »Pri tej hiši je nekdo, ki sem ga takrat in takrat zaročil in sem mnoge reči za njeno vzdrževanje pustil tukaj. Kje pa je zdaj? Ali je še vedno v takem stanju v kakršnem sem jo pustil? itn.« Tisti v hiši močno dvomi in pravi: » Zgrešili ste pot, ker pri tej hiši ni nič novega in morete drago iskati drugje.« Po takem dolgem, šaljivem razgovoru, kije zelo zabaven, se po vseh zvijačah vendarle pogodijo in predstavijo iskano osebo, ki je takrat že že ženin pelje k mizi na za njiju določeno mesto. Najprej se usede starešina, ostali povabljenci pa se držijo za roko in gredo k mizi. Mla-doženca sta pri mizi zelo sramežljiva, malo jest in pijeta. Pred njima je lesen krožnik, na njem v obliki krožnika odrezan kos kruha. Nevesta se z vilicami dotakne kruha in s tem dovoli ostalim, da začnejo jesti.Gosti vedno počakajo, da nevesta začne. Sicer pa jim starešina deli hrano. Svatovje se med sabo kličejo svatko in svaterja, tudi krstnega botra kličejo svatko, moškega pri pasiti pa boter, žensko pa botra. Če se kdo pregreši proti tej šegi, za kazen dobi piron-gatorij. Velik del noči prebijejo s plesom in raznimi zabavnimi igrami, pred zoro še v temi ženin odpelje nevesto še z nekaterimi, okrog poldneva jima sledijo tudi drugi gostje.Prej pa je še na vrsti umivanje ( zmivanje), ki se ga udeležijo vsi. Nevesta prinese v skledi vodo iz vodnjaka ali iz bližnjega jezerca, v tej vodi se umije ženin, nevesta pa mu ponudi brisačo, ki jo je moral s sabo prinesti, preko umivalne posode. Ženin mora biti pri tem opravilu zelo oprezen in priseben, saj se mora izogniti sramote, ki bi mu jo povzročili razposejani drüžbani in drugi šaljivi gostje, če bi vodo iz umivalnika zlili naj. Dan se nadaljuje z drugimi šaljivimi igrami, zvečer pa se gostija nadaljuje pri ženinu. Takrat razdelijo nevestina darila, ki ga je prinesla k hiši. Ko nastane noč, starešina spremi mlado-žence spat. Nevesta sezuje ženinu škornje in z zgornjim delom škornjev trikrat udari nogo s katere je potegnila škorenj, če ženin noge ne umakne. Potem gresta spat. Trakove in parto ( če jo je imela ) dobi svadbica. Zjutraj, ko vstanejo, gre vsak na svoje delo, saj so odšli tudi gostje. Poročene hčerke dobijo od staršev eno kravo, eno kokoš, eno prase, eno blazino, omaro.To je vse, kar dobijo, pa naj bodo starši še tako premožni, razen če jih skrivaj ne pomaga mati, zaradi česar so številni prepiri, če za takšno pomoč zvejo domači. Na svatbi, ko prav zapravljivo strežejo s hrano po vsej pokrajini, ne sme manjkati vrtanik, kruh iz pšenične moke, s katerega okroglo obliko si predstavljajo namen zakona prav tako kot stari Egipčani. Med poročno hrano ne sme manjkati gibanica. Gibanica se imenuje po večplastnem testu -gyüba. Pripravljajo pa jo tako, da na tanko vlečeno testo potresejo sesekljano zelje, repo ali pa skuto, pokrijejo s plastjo testa in vse do 10-11 plasti ter vsako polijejo z mastjo, potresejo z zeljem, repo ali s skuto in spečejo. To pecivo bi imeli nekateri Madžari za »retes«, vendar gibanice ne zavijejo kot »retes«. Gibanico razrežejo na trikotne kose in jo v velikem kupu postavijo na mizo. Vsakomur pripada kos gibanice, ki ga lahko takoj poje ali pa ga lahko odnese domov, ne da bi bili za to obrekovani. Toda kaj drugega, npr. vrtanek spraviti, razen, če ga dobimo od gospodinje, je proti vsaki lepi navadi. Takega bi drugič težko povabili na poroko, ker bi ga imeli za požrešneža. Na ravnini sploh pa ob Črncu, so namesto gibanice v navadi krapci s skuto. In še pravila lepega obnašanja, ki so veljala na gostuvanju v 19. stoletju, kot jih je zapisal Jožef Košič v članku »Zobrisani Sloven i Slovenka med Mu rov in Rabov« Čeden kmet, čigli modušen, gostšenja pogoustoma nenápravla, nego špara za jalove letine, za beteg, za dačo, za siromake, i drügefele neprevidjene potrejbnosti. Dvouje veséle prigodbe ga denok znajo nagniti na obslu- 14 SKOK V ZGODOVINO DECEMBER 2002 žávanje gostšenjá, nájmre: gda se njemi prvo dejte narodi (Krstitje) i dare svojega sina ali čer v-hižni zakon da ( gostüvanje, svadbo) naredi svojim priatelom za dobro volo. Gostüvanje, Svadba se pa more vu pristojnoj meri i redi, z-dobroga srcá, z-vedrim obrázom oprávlati. Nej trbej takše ludi vküpnabrati; ali ednoga kre drügoga k stoli posáditi, ki so si nej radi. Nej trbej koga zato pozvati, naj štokoli svojo zavreto fánčost na njega vövlije, ino njemi očivestni špot zadvá. Nego vsáki gost ( svatko ) naj bode zavarvani pri tvojoj hiži prauti vsakojačkomi nečlovejstvi. Znáj, ka se i pes ogible poparüvajouče kuhinje. Ali i gost ( svatko ) more pošteni biti. 1. Či te pozovéjo na kákšne gostšenjé, zato šerega nepripelaj z-sebom, či ti je nej dovoljeno. 2. Pridi v-právom časi, mújti, počesani, obriti, i po svojem stáliši, ino primož-nosti oblečeni. Ki nezmore svád-benoga gvanta, naj ostane domá. Kmetovskomi Človeki gospodsko oblečalo se tak vda, kak prasici zlato sedlo. Za volo ednoga gostšenja gvant na pousodo prositi, ino se žnjim gízditi, je rávno, kak da bi se pura z pavovim pérjom lišpala. 3. Pri ženskaj moro prsa pošteno zakriti biti. Štera mesnico odprto po svejti nosi, grejh za priatelstvo prosi. Štera se krouto ponüja, se po navadi zavrže. 4. Neteri se na prejdnje mesto, nego počakaj, naj dilosposédejo, ki so več kak tij 5. Či so stolni róbci priprávleni: raz-greni svojega na krilo, da si gvanta nepokvápiš; ino si žnjim vüsta i prste zbriši. Merkaj, da z-sklede nenápraviš ceste, ino stolnega prtá nezgrdiš. 6. Neségaj po nájbougših žalozaj ( falataj) pa se nedáj vsigdar ponüjati. Vroučo hrano dugo groužati, na glás pihati, je grdo; raj tečas kaj güči, ka se ohladi. Smrkati, preživati dugo, je nej lejpa šega. 7. Si pri gospodskom stoli, dobro merkaj, kakda se hrane, štere nepo-znaš, vživajo, da neboš púš z-hlatkom túko. 8. Roke čedno drži na stoli; z-rašoš-kami si zobe netrejbi, čonte pod stol nelüčaj, nego položi na kraj tanjera. Najdeš muho, vlas, ali kaj takšega v-hrani; tisto nepokáži, nego zakrij na stran, naj se drugim negrusti od hrane, ino kuharico neošpotaš. 9. Nikakše hráne negrajaj, nego tak nihaj, ka ti nediši. Bougšo hrano ali pitje od gospodara terjati, je haj-dučno grobjanstvo. 10. Od prenagloga i preveč parou-vnoga v-sebemetanja se zadržavaj. 11. Čemi gosti ( svatki ) dójde pun želodec z-gostüvanja domou odnesti, nej pa tudi naphane žepe. 12. Či je šega koga obdarüvati; z-veseljom včini i neoponosi, ka si dao. 13. Včasi gostüvanje tudi igra i ples obeseli. Či znaš, ino se ti rači, zasukaj se nikelikokrat, i naskakaj. 14. Nepleši predugo, naj drugi tudi prestor dobijo; niti prenaglo, da nespádneš. 15. Z-plesišča nehodi prehitro vö na hlad, niti mrzlo pít; nego po malom se sprehajaj prvle i vhládi, či želejš zdrav ostati. 16. Med plésanjom se vari nesrám-noga pogleda, dotika, nožbe, rejči, ino šege, naj nezgibiš divištva i goštenjbožega ino poštenih lüdih. TUDI V LETU 2000 JE BILO TURISTIČNO DRUŠTVO "VRTANEK" DELOVNO Tako kot smo zapisali v naslovu bomo v nadaljevanju podrobneje opisali naše delovanje v letu 2002. V prvem mesecu leta smo imeli občni zbor. Tu smo sprejeli delovni program za tekoče leto. Ob pustu smo obiskali vsako hišo v vasi. Skupina članov je šla po vasi. Predstavili so se kot kuharice in kuharji ter delili napačne recepte. Iz našega društva je že nekaj časa v domu oskrbovancev v Rakičanu naša članica Šarika Dajč. Predvsem zaradi nje smo se odločili in pripravili 8. marca kulturni program in pogostitev za vse ženske doma. Prisotnih je bilo okrog 120 žensk in še precej moških. Vsaki smo dali nagelj ček, pecivo in kozarec osvežilne pijače. Zelo so bile presenečene in srečne ob naši pozornosti. Pozdravil jih je tudi naš gospod župan,Franc Šlihthuber. Naslednji dan pa smo pripravili program in pogostitev še za naše ženske iz vasi. Na predvečer 1. maja smo pripravili postavljanje mlaja. Zakurili smo tudi kres. Zbralo se je precej vaščanov in vaščank. Ob ognju smo tudi zapeli. Letos drugič smo pripravili tradicionalni sejem pri Nedeli, prvo nedeljo v juniju. Bilo je manj obiska kot prejšnje leto, ker je na ta dan bilo precej večjih prireditev v občini. Takoj naslednji mesec smo 7. julija organizirali pohod in piknik. Zbrali smo se pri vaški dvorani v Gornjih Petrovcih. Od tu jih je 39 pešačilo i' Križevce, k mogočnemu kostanju in lepo urejenemu jezercu. Naš pohod smo sklenili na pikniku pri lovskem domu. Tu se nas je zbralo 65. Nekateri so se zvečer vračali peš. Za nami je bil lepo preživet dan. V mesecu avgustu smo pomagali gasilkemu društvu pri organizaciji 9. petrovske noči. Naslednji mesec,v septembru, pa pri otvoritvi obnovljenega gasilskega doma. Tu imamo tudi svoje prostore. Pred otvoritivijo smo počistili notranjost doma. Na sami otvoritvi pa smo poskrbeli za pogostitev gostov. V oktobru pa smo imeli na obisku goste iz Bovca. Vrnili so nam obisk lanskega leta. Popeljali smo jih po naši občini in jim razkazali naše lepo imejene turistične točke (Cerkev Svete Ane, igrišče v Križevcih, spomenik v Ženavljah). Po ogledu smo jih pogostili z večerjo in pijačo. Bili so zelo zadovoljni in postali smo že pravi prijatelji. Za potrebe občine in šole smo med letom večkrat gostili njihove goste z našo izvirno kulinariko, katero pripravijo naše najstarejše članice. Hvala jim. Tekst pripravila: Marta Perš Predsednica društva: Marija Došen 15 DRUŠTVA DECEMBER 2002 Na dveh kolesih ali kaj delamo člani motokluba Gronska Strejla Motristi nimamo radi zime in mrzlega vremena.Razlog tiči v garaži.Jekleni konjiček je primoran počivati dobrih nekaj mesecev in čakati na prve pomladanske žarke in neučakanega lastnika, da se poda na prvo vožnjo in kavo. Med zimskim »spanjem« jeklenega konjička pa za pravega motorista ni počitka in že tuhta in premišljuje, kaj je možno na motorju predelati, dodelati, polepšati ali ga obogatiti s kakšno lepo slikico na rezervoarju. Naš Motoklub GRONSKA STREJLAje že četrto leto aktiven in tudi pozimi ne sedimo križem rok.Vsak član si po svoje pripravi motor za zimski počitek, se o tem posvetuje s kolegi iz kluba ter si dela plane, katero zanimivost v zvezi z motorji bi obiskal.Tu so seveda razni sejmi.Kot letos, tudi drugo leto bomo v mesecu januarju šli na največji Evropski sejem v italijansko Padovo, ki je specializiran za »chopperje«.V mesecu marcu pa sledi obisk sejma v Budimpešti.Nato pa priprave na 3.srečanje motoristov v Križevcih, ki so v naši ogranizaciji.Uf, dosti dela. In, kaj smo počenjali to leto?? Z eno besedo - ogromno!! Lani novembra obisk sejma na Dunaju, potem januarja v Padovi, nato smo bili v Celju in Budimpešti.Organizirano z avtobusi ali osebnimi vozili. Januarja smo imeli letno konferenco in tam smo tudi začrtali osnovne smernice za organizacijo srečanja motoristov v Križevcih.Ker je bilo pričakovati na stotine motoristov in tisoče radovednežev, je tu kar nekaj dela z organizacijo, logistiko, »papirologijo« ter konec koncev ugibanjem vremenske napovedi.Velik zalogaj - velik riziko.Bili smo ponosni na tako velik obisk in dobro izvedeno prireditev. Dogodek je bil objavljen na RTV-SLO 1 v oddaji Naš kraj.Zelo smo tudi hvaležni na nesebični pomoči Občine Gornji Petrovci in župana Franca Šlihthubra ter ostalim domačinom iz Križevec. Kot naš klub, tudi ostali motoklubi po Sloveniji organizirajo podobna motosrečanja in mi jih tudi poskušamo obiskati čim več.Naj naštejem letos obiskane kraje: Križevci pri Ljutomeru, Lendava, Celje, Trbovlje, Velenje, Duplek pri Mariboru, Ptuj, Tolmin, Goriška Brda, Varaždin, Mursko Središče, Zalaegerszeg, Szombathely, Graz, avstrijska Koroška - Faaker See, motodirke na Češkem... Vse to z motorji in šotori. Dnevnih potepanj pa je nešteto. Že drugo leto je bilo v našem klubu organizirano skupinsko dopustovanje.Z motorji in šotori seveda. Letos avgusta smo se podali na 15 dnevno poležavanje v senci ob hladnem pivu na hrvaški otok Cres. Seveda smo navezali poznanstva iz Italije, Avstrije, Madžarske, Gorenjske in si še zdaj dopisujemo po elektronski pošti. Obiski in ponovna snidenja niso izključena. Letos septembra nas je doletela čast, da smo dobili srebrno plaketo občine Gornji Petrovci za zasluge pri promoviranju občine in širjenju »motokulture«. Na podelitvi smo bili deležni velikega aplavza.Dogodekje bil objavljen tudi v časopisu Delo ter TV Kanal 10. Naši člani pa ne mislijo samo na motorje, ampak tudi na potomce in tako sta dva naša člana dobila naraščaj. Maxa in Žana.V PENu je celo cela stran, kako smo se veselili tega dogotka, ko je Žan prijokal na svet. Tudi motoristke so med nami.Zdaj za eno več.Punci se bil zelo všeč eden od naših članov, zato ga je osvojila in takoj šla delat vozniški izpit za motor.S prihranki si je pred kratkim kupila svoj motor.Če to ni ljubezen... Pa naj še kdo reče, da naš klub ni aktiven. Predsednik MK Gronska Strejla Dušan Kuronja Motoklub GRONSKA STREJLA Vam želi lepe in prijetne božične praznike ter srečno novo leto, predvsem pa varno in previdno na cesti. 16 DRUŠTVA DECEMBER 2002 Ljudski pevci in godci iz Gornjih Petrovec Skupina Ljudski pevci in godci TD Vrtanek iz Gornjih Petrovcev bo v kratkem praznovala drugo obletnico obstoja. V tem času smo sodelovali na veliko prireditvah pri nas v Prekmurju, širom Slovenije in tudi v tujini. Skupina združuje stalne člane in sodelavce, ki se nam pridružujejo občasno. V tem času smo videli nove kraje in spoznali veliko ljudi, s katerimi smo se spoprijateljili. V tem letu smo zelo veliko nastopali. Februarja smo nastopali v Monoštru na Madžarskem na Slovenskem plesu, ki ga vsako leto prirejajo Slovenci na Madžarskem. Za Dan Žena smo obiskali upokojenke iz naše občine, ki živijo v Domu starejših občanov v Rakičanu. To srečanje je bilo zelo lepo in zelo čustveno. Udeležili smo se srečanja upokojencev v Odrancih, s katerimi prijateljsko sodelujemo, pravtako smo sodelovali na proslavi za Dan žena v Čepincih pri TD Čep Čepinci, s katerim zelo lepo sodelujemo. Velikokrat smo nastopali v hotelu Termal v Moravskih Toplicah in v hotelu Diana v Murski Soboti, potem smo bili gostje na obrtnem sejmu v Radljah ob Dravi, sodelovali smo na srečanju manjšin v Budimpešti, na koncertu v Jennersdorfu in v Celju, nastopali smo še na Sejmu starih kmetijskih strojev v Jablah pri Trzinu. Bilo je tudi mnogo nastopov v okviru naše občine, ob občinskem prazniku. Zelo smo ponosni na prvo mesto na regijskem tekmovanju ljudskih pevcev in godcev, ki je bilo v Melincih. To prvo mesto smo dosegli že drugo leto zapored in se s tem uvrstili na državno srečanje. Letos se tega srečanja potem nismo udeležili zaradi upravičenih razlogov. Nastopali smo tudi na Martinovo pred hotelom Zvezda v Murski Soboti in v Mercator centru v Ljubljani ob predstavitvi zdrave prehrane kmetije Rengeo iz Šalovcev. Konec oktobra smo sodelovali tudi pri snemanju glas- Skupina Ljudski pevci in godci TD Vrtanek benega spota Draga Jošarja, Snemali smo pri mlinu v Neradnovcih. Bilo je naporno, vendar zelo veselo in zanimivo. V tem letu nas čaka še nekaj nastopov za katere imamo določene termine. Zelo radi se odzovemo vsakemu povabilu, če le imamo možnost, da se ga udeležimo. Ob tej priložnosti, pa bi se radi zahvalili Občini Gornji Petrovci za vso pomoč in podporo, ki nam jo je nudila. Vsem bralcem Novin želimo vesel Božič in srečno Novo leto 2003. AKTIV ŽENA NERADNOVCI - delovanje aktiva v letu 2002 Članice aktiva žena Neradnovci smo v letu 2002 v naši majhni vasici pripravile kar dve prireditvi in sicer,- proslavo ob dnevu žena in razstavo remenk in velikonočnih aranžmajev. Pomagale pa smo tudi pri izvedbi ostalih prireditev, ki so se odvijale v letošnjem letu v naši vasi. 10.03.2002 smo za vse naše vaščanke, skupaj z otroki Osnovne šole Gornji Petrovci, pripravile kratko proslavo ob dnevu žena. Veliko veselje smo s tem naredile predvsem starejšim vaščankam, ki se tovrstnih prireditev izven vasi zelo težko udeležijo. 30.03.2002 smo imele, podobno kot v lanskem letu, razstavo remenk in velikonočnih aranžmajev devetih razstavljaIcev, predvsem iz Občine Gornji Petrovci in še iz občin Šalovci in Grad. Na podlagi ocenjevanja komisije, so razstavljalci dosegli naslednja mesta: 1. mesto: Vaški odbor Kukeč 2. mesto: Turistično društvo Čep iz Čepinec 3. mesto: Učenci in starši devetletke Gornji Petrovci 4. mesto: Turistično društvo Vrtanek 5. mesto: Aktiv žena Košarovci 6. mesto: Vaški odbor Martinje 7. mesto: Vaški odbor Lucova 8. mesto: Vrtec pri Osnovni šoli Gornji Petrovci 9. mesto: Herman Rajsar od Grada Vsem razstavljalcem še enkrat iskreno čestitamo. Zadovoljne smo, da nam je kljub maloštevilčnemu članstvu v našem aktivu, uspelo izpeljati omenjene prireditve in potrudile se bomo aktivno delovati tudi naprej. Za Aktiv žena Neradnovci Biserka Kuronja Razstava Vaškega odbora Kukeč 17 DRUŠTVA DECEMBER 2002 DELOVANJE DRUŠTVA UPOKOJENCEV OBČINE GORNJI PETROVCI 2002 1.aprila leta 2002 smo v Odrancih podpisovali listino pobratenja med DU Črenšovci in Gornjimi Petrovci. V letu 2002 je društvo upokojencev spet imelo polne roke dela. Odločili smo se za razvitje društvenega pra-pora.Tako smo vsi stopili v akcijo. Zbirati smo začeli denar za prapor, trakove in zlate žebljičke. Akcija nam je odlično uspela, saj smo zbrali dovolj sredstev za prapor, ki predstavlja našo občino. Na prapor smo obesili 11 trakov in pribili 115 zlatih žebljičkov. Ker smo 07.09.2002 praznovali srečanje upokojencev, smo ob tej priliki razvili svoj društveni prapor. Svečane slovesnosti se je udeležilo veliko domačih upokojencev in starejših občanov. Tudi upokojenci pobratenega društva so se svečanosti udeležili v velikem številu. Svečanosti se je udeležil tudi predsednik koordinacijskega odbora DU za Pomurje g. Mirko Lebarič. Društvo je pripravilo tudi dva izleta. Tako se je 27. junija 41 upokojencev udeležilo srečanja upokojencev Slovenije v Slovenj Gradcu. 24. oktobra pa smo pripravili izlet v Muto. Tu smo si ogledali predmete kovaštva in etno muzej. Prav zanimivo pa je bilo tudi v stari cerkvi, v kateri je služboval tudi Anton Martin Slomšek. Vodič nam je namreč podrobno razlagal o vseh zanimivostih. Posebej pa smo se čudili 300 let stari sliki, ki je odlično ohranjena.Obiskali pa smo tudi staro elektrarno FALA. V opuščenem delu elektrarne so razstavljene stare turbine in še drugi zanimivi predmeti. Precej dobro smo delali tudi v predvolilnem času. Sestavili smo kandidatno listo za DESUS in uspeli, da je v svet občine bila izvoljena upokojena trgovka ga. Danica Nemec. Hvala vsem, ki ste nas podprli! Pred novim letom pa mislimo organizirati še družabno srečanje, saj nam je to v preteklem letu dobro uspelo. Predsednica društva upokojencev Marija Kerčmar 18 GASILSTVO DECEMBER 2002 Aktivnosti gasilcev in mesec požarne varnosti Ob nastanku Občine Gornji Petrovci leta 1995, se je v sklopu Občinske samouprave formiralo občinsko gasilsko poveljstvo. V to gasilsko poveljstvo spadajo vsa prostovoljna gasilska društva v občini, teh je 13, ki so razdeljena na tri sektorje: 1.sektor: Gornji Petrovci, 2. sektor: Križevci, 3. sektor: Ženavlje. Po razformiranju Gasilske zveze Murska Sobota, smo leta 1999 v naši občini ustanovili Občinsko gasilsko zvezo Gornji Petrovci, Vse zadane naloge na področju gasilstva smo izvrševali naprej. Tako smo nadaljevali z letnimi pregledi po društvih, sektorskimi tekmovanji po sektorjih in občinskim gasilskim tekmovanjem. Poleg gasilskega tekmovanja preverjamo vsako leto v oktobru — mesecu požarne varnosti- aktivnost gasilcev v slučaju morebitne intervencije. Tako smo letos izvedli praktične vaje po vseh sektorjih. V praktičnem delu smo izvedli reševanje in gašenje objektov, ki so oddaljeni in ogrožajo sosednje objekte. Tako preverjamo, v kolikšnem času priti na požarišče, v kolikšnem času dobiti gasilno vodo na požarišče (veriga), v kolikšnem času požar lokalizirati ter koliko gasilcev, vozil in opreme je sodelovalo. Praktične vaje izvajamo vsako leto ločeno, eno leto pri društvih, drugo leto po sektorjih in skupno vajo vseh gasilskih društev v občini. Na skupni vaji sodeluje tudi ekipa prve pomoči civilne zaščite. Tudi letos bomo pred zimo po društvih preverjali delovanje gasilskih vozil, opreme in orodja. Obenem tudi preverjamo delovanje siren, ročnih in mobilnih radijskih postaj. Za nas gasilce je leto 2003prelomno. V tem letu bo 14. kongres Gasilske zveze Slovenije, ki bo na Bledu. Je pa tudi volilno leto. Volili bomo tudi predstavnike za 14. kongres in nova vodstva v društvih. V naši Gasilski zvezi je od leta 1995 do današnjega dne je na področju izob- raževanja naredilo tečaje sledeče število gasilk in gasilcev: 1. gasilski častnik 12 tečajnikov 2. nižji gasilski častnik 24 tečajnikov 3. gasilski sodnik 4 tečajniki 4. gasilec (izprašani) 91 tečajnikov 5. Strojnik 5 tečajnikov 6. dihalni aparati 4 tečajniki Ob koncu tega prispevka v glasilo NOVINE naj izrazim željo, da bodo vsi cilji dosegljivi ob dobrem sodelovanju članov znotraj organizacije, ob odkriti podpori in sodelovanju z okoljem in z optimizmom, ki v naših vrstah ne sme ugasniti. Poveljnik GZ Aleksander Kerčmar KRATEK POVZETEK IZ GASILSKIH AKTIVNOSTI IN SVEČANOSTI V LETU 2002 V okviru občinske gasilske zveze Gornji Petrovci smo v iztekajočem se letu 2002 opravili vse aktivnosti, ki so nam zadane v pravilih gasilske službe, kakor tudi po statutu naše gasilske zveze . Skladno s tem smo izvedli preglede društev, tekmovanja gasilcev po sektorjih in občinsko gasilsko tekmovanje. V naši zvezi smo obhajali letos tri 70-letnice. Slavili so v PGD Lucova, PGD Šulinci in PGD Ženavlje. Kot je običaj v naši gasilski zvezi, smo se gasilci ob tej svečanosti spomnili tudi vseh preminulih gasilcev v posameznih društvih in ob tem jubileju položili vence na mrliško vežico v znak spoštovanja do pokojnih gasilskih tovarišev. Na obletnicah smo zaslužnim članom podelili občinska gasilska priznanja , priznanja in odlikovanja gasilske zveze Slovenije. Starejši gasilci v naši zvezi pa so prejeli veteranske plakete. Vsem dobitnikom priznanj, odlikovanj in plaket s strani gasilske zveze iskreno čestitamo. Vsem gasilcem, njihovim družinskim članom, kakor tudi vsem občanom občine Gornji Petrovci želimo blagoslovljene božične praznike in sreče v letu 2003. Predsednik občinske gasilske zveze Aleksander Bagar Podelitev značk za dolgoletno delo v gasilskem društvu ob 7o- letnici PGD Lucovi Podelitev priznanja veteranom PGD Ženavlje 19 GASILSTVO DECEMBER 2002 OBČINSKA GASILSKA ZVEZA OBČINE GORNJI PETROVCI Pri letnem pregledu gasilskih društev in ocenjevanju v letu 2002 so dosežene naslednje negativne točke in mesta: Zap. Društvo Poslovne Vzdrževanje Vzdrževanje Mokri Skupaj Mesto št. knjige 25 gas. doma 30 gas.opreme 30 preizkus neg. _______________________neg, točk neg, točk___________neg, točk______MB_________točk__________ 1. G.Petrovci 0 0 0 0 0 1 2. Boreča 0 5 0 0 5 2 3. Šulinci 0 5 0 0 5 2 4. Stanjevci 0 5 0 0 5 2 5. Neradnovci 0 10 0 0 10 3 6. Martinje 0 5 5 0 10 3 7. Križevci 0 10 5 0 15 4 8. Lucova 0 10 10 0 20 5 9. Adrijanci 10 15 0 0 25 5 10. Ženavlje 0 15 10 0 25 5 11. Košarovci 0 20 10 0 30 6 12. Kukeč 15 15 5 0 35 7 13. Peskovci 5 20 10 0 35 7 DOSEŽENE TOČKE NA LETNEM PREGLEDU GASILSKIH DRUŠTEV V LETU 2002 PIONIRJI Mesto Enota Vaja z vedrovko Prenos vode Skupaj neg. Pozitivne Končni rezultat čas nap. cm nap. točke točke 1. Križevci 17 6 20 0 43 1000 957 točk ČLANICE Mesto Enota Vaja razvrščanja Testna vprašanja Končni rezultat neg. točke neg. točke 1. Križevci B 0 2 2 2. Martinje A 0 4 4 2. Križevci A 0 4 4 3. Gor. Petrovci A 5 0 5 20 GASILSTVO DECEMBER 2002 DOSEŽENE TOČKE NA SEKTORSKIH TEKMOVANJIH GASILSKIH DRUŠTEV V LETU 2002 - SEKTORJI GORNJI PETROVCI, KRIŽEVCI IN ŽENAVLJE PIONIRJI Mesto Enota Vaja z vedrovko Prenos vode Skupaj neg. Pozitivne Končni rezultat čas nap. cm nap. točke točke 1. Križevci 27 7 22 0 56 1000 944 točk ČLANI Zap. Mesto Enota Vaja razvrščanja Testna vprašanja Končni rezultat št. neg. točke neg. točke 1. 1. Križevci A 0 0 0 2. 1. Križevci B 0 0 0 3. 2. G.Petrovci B 4 2 6 4. 2. Ženavlje A 2 4 6 5. 2. Šulinci A 2 4 6 6. 2. Stanjevci B 2 4 6 7. 2. Stanjevci A 0 6 6 8. 3. Boreča A 5 2 7 9. 4. Peskovci A 4 4 8 10. 4. Martinje A 2 6 8 11. 5. Križevci MLADINCI 7 2 9 12. 6. G.Petrovci A 7 4 11 13. 7. Lucova A 4 8 12 14. 8. Neradnovci A 7 6 13 15. 9. Adrijanci A 6 8 14 16. 10. Kukeč A 13 2 15 17. 11. Košarovci A 12 12 24 21 GASILSTVO DECEMBER 2002 ČLANICE Mesto Enota Hitra M Razvrščanje Raznoterosti Skupaj Pozitivne Končni vaja kaz. t. kaz. t. neg. t. točke rezultat _____________________čas nap. ___________________________________________________________ 1. Martinje A 91 0 5 38 4 138 1000 862 2. Križevci B 97 10 0 38 10 155 1000 845 3. G. Petrovci A 94 10 7 52 9 172 1000 828 4. Križevci A 114 15 2 65 5 201 1000 799 ČLANI 1. Križevci A 56 0 0 35 5 96 1000 904 2. Križevci B 63 0 4 45 0 112 1000 888 3. Stanjevci B 95 5 2 34 0 136 1000 864 4. Martinje A 90 0 5 43 17 155 1000 845 5. Šulinci A 99 0 5 40 12 156 1000 844 5. Stanjevci A 102 5 0 42 7 156 1000 844 6. Boreča A 95 10 10 44 9 168 1000 832 7. Peskovci A 98 10 0 52 12 172 1000 828 8. Lucova A 100 20 10 34 7 174 1000 826 9. Neradnovci A 102 10 9 43 12 176 1000 824 10. Košarovci A 83 10 14 51 25 183 1000 817 11. G.Petrovci B 134 10 7 51 0 202 1000 798 12. G. Petrovci A 102 15 0 84 2 203 1000 797 13. Ženavlje A 113 20 6 58 7 204 1000 796 14. Adrijanci A 171 35 4 42 9 261 1000 739 15. Kukeč A 160 45 16 90 44 355 1000 645 22 GASILSTVO DECEMBER 2002 V letu 2002 so Prostovoljna gasilska društva praznovala 70 obletnico. Ob tej svečanosti so bila podeljena gasilska odlikovanja, priznanja in značke za dolgoletno delo v gasilski organizaciji. DOBITNIKI ODLIKOVANJ IN PRIZNANJ ŠULINCI 1. PGD Rep. odlikovanje Plamenica II. stopnje 2. Bočkor Štefan Rep. Odlikovanje Plamenica III. stopnje 3. Belec Štefan Rep. Odlikovanje Plamenica III. stopnje 4. Korpič Jože Rep. Odlikovanje Odlikovanje III. stopnje 5. Barber Evgen Rep. Odlikovanje Odlikovanje III. stopnje 6. Šebjanič Franc Rep. Odlikovanje Odlikovanje III. stopnje 7. Perš Drago Občinsko priznanje II. stopnje 8. Dovidija Zoltan Občinsko priznanje II. stopnje 9. Gašpar Marjan Občinsko priznanje III. stopnje 10. Sukič Jože Občinsko priznanje III. stopnje 11. Barber Franc Občinsko priznanje III. stopnje 12. Miholič Franc Občinsko priznanje III. stopnje 13. Sukič Franc Občinsko priznanje III. stopnje 14. Belec Darko Občinsko priznanje III. stopnje 15. Gergar Darko Občinsko priznanje III. stopnje 16. Barber Dušan Občinsko priznanje III. stopnje 17. Barber Milan Občinsko priznanje III. stopnje 18. Pasičnjek Ernest Občinsko priznanje III. stopnje 19. Korpič Anica Občinsko priznanje III. stopnje 20. Kovačec Dejana Občinsko priznanje III. stopnje 21. Barber Franc star. Občinsko spominsko priznanje 22. Gergar Štefan Občinsko spominsko priznanje LUCOVA 1. PGD Republiško odlikovanje Plamenica II. stopnje 2. Kardoš Ernest Rep. odlikovanje Odlikovanje III. stopnje 3. Belec Franc Rep. odlikovanje Plamenica III. stopnje 4. Panker Ivan Občinsko odlikovanje Plaketa veteran 5. Zakoč Štefan Občinsko odlikovanje Plaketa veteran 6. Pondelek Štefan Občinsko priznanje I. stopnje 7. Časar Stanko Občinsko priznanje I. stopnje 8. Kardoš Franc Občinsko priznanje II. stopnje 9. Felkar Zdenko Občinsko priznanje II. stopnje 10. Grabar Štefan Občinsko priznanje III. stopnje 11. Felkar Zoltan Občinsko priznanje III. stopnje 12. Žilavec Jože Občinsko priznanje III. stopnje 13. Žilavec Marjan Občinsko priznanje III. stopnje 14. Bohar Damir Občinsko priznanje III. stopnje 15. Novak Tibor Občinsko priznanje III. stopnje 16. Matjašec Ignac Občinsko priznanje III. stopnje ŽENAVLJE 1. PGD Rep. odlikovanje Plamenica II. stopnje 2. Bagar Štefan Rep. odlikovanje Plamenica III. stopnje 3. Časar Karel Rep. odlikovanje Odlikovanje III. stopnje 4. Holcman Franc Občinsko odlikovanje Plaketa veteran 5. Časar Štefan Občinsko odlikovanje Plaketa veteran 6. Bagar Franc Občinsko odlikovanje Plaketa veteran 7. Zavec Janez Občinsko odlikovanje Plaketa veteran S. Kerčmar Jože Občinsko odlikovanje Plaketa veteran 9. Holcman Franc Občinsko priznanje II. stopnje 10. Lucu Viljem Občinsko priznanje III. stopnje 11. Časar Stanko Občinsko priznanje III. stopnje 12. Gomboc Janko Občinsko priznanje III. stopnje 13. Svetec Drago Občinsko priznanje III. stopnje 14. Žujs Franc Občinsko priznanje III. stopnje 15. Časar Marjan Občinsko priznanje III. stopnje 16. Svetec Liljana Občinsko priznanje III. stopnje 17. Felkar Dušan Občinsko priznanje III. stopnje 18. Holcman Zlatko Občinsko priznanje III. stopnje Poveljnik OGZ Gornji Petrovci VAJA evakuacija učencev in delavcev na osnovni šoli Gornji Petrovci V četrtek, 13.06.2002 je v osnovni šoli Gornji Petrovci potekala vaja , s katero smo želeli preveriti, kako bi se odzvali učenci in delavci osnovne šole v primeru požara. Predpostavka je bila požar v kotlovnici, razširitev požara na sosednje prostore, prisotnost kurilnega olja, nevarnost eksplozije. Cilj in namen vaje je bil usposabljanje, preverjanje in ocenjevanje pripravljenosti sil za zaščito, reševanje in pomoč ter na podlagi zaključkov vaje dopolniti načrt zaščite in reševanja, izboljšanje programov usposabljanja in načrtovanja opremljenosti sil - enot civilne zaščite, prve pomoči, gasilskih enot in drugih udeležencev. Ob natanko 8.45 min emitiramo požar z dimno bombo. Ravnateljica sproži alarm za evakuacijo preko razglasnega sistema na šoli. Učenci in delavci šole v najkrajšem možnem času zapuščajo šolske prostore in se zbirajo na evakuacijskem prostoru, igrišče v neposredni bližini šole. Na osnovi obvestila ravnateljice, je center za obveščanje v M. Soboti preko radijskih zvez, o nastanku požara informiral pripadnike prostovoljnega gasilskega društva Gornji Petrovci. Ob evakuaciji pride do poškodb treh učencev, katerim nudi prvo medicinsko pomoč ekipa PP osnovne šole z enoto PP CZ Gornji Petrovci. Gasilci, opremljeni z dvema dihalnima aparatoma, preverjajo izpraznjenost prostorov šole. O ugotovitvah poročajo poveljniku občinske gasilske zveze. S tem je vaja zaključena, sledi analiza vaje. Pri analizi vaje sodeluje tudi predstavnik zdravstvenega doma. Ugotovi se, da pri sami pripravi na vajo in izvedbi le-te, ni bilo bistvenih pomanjkljivosti. Vaja je potekala pod vodstvom štaba CZ občine Gornji Petrovci. V sodelovanju z vodstvom CZ je scenarij vaje pripravil Drago Gašpar. Potek vaje si je ogledal tudi župan Franc Šlihthuber. Pripadnice enote PP in gasilci med opravljanjem svojih nalog 23 GASILSTVO DECEMBER 2002 ENOTA PRVE MEDICINSKE POMOČI GORNJI PETROVCI NAS PRESENEČA Ekipa PP Gornji Petrovci na sedmem regijskem preverjanju v Mali Nedeli. Zaradi obveznosti Žunič Silvana na državnem tekmovanju ni sodelovala, zamenjala jo je Danica Rems. V okviru Civilne zaščite imamo v občini dve ekipi prve pomoči. Eno izmed teh sestavljajo pripadnice iz Križevec, drugo pa iz Gornjih Petrovec. Slednje so se dne, 14.09.2002 udeležile regijskega preverjanja usposobljenosti ekip prve pomoči civilne zaščite in rdečega križa, ki je bilo pri osnovni šoli Mala Nedela. Sedmo regijsko preverjanje je razpisala in organizirala Uprava za obrambo M. Sobota in Rdeči križ Slovenije, regijski odbor za Pomurje. Preverjanje je bilo izvedeno na podlagi predpostavke delovanja ekip prve pomoči ob nesrečah, ki lahko po oceni ogroženosti za Slovenijo, s poudarkom na dajanju prve pomoči na možne nesreče v pomurski regiji. Ekipe so svojo usposobljenost in znanje prikazale pri dajanju prve pomoči poškodovanim na različnih realistično prikazanih situacijah. Kljub temu, da ni bilo obilo časa za priprave na omenjeno tekmovanje, so se pripadnice PP iz G .Petrovec odlično odrezale saj so osvojile največ možnih točk in tako zasedle prvo mesto. S tem so si priborile pravico sodelovati na državnem tekmovanju v konkurenci dvanajstih ekip, ki je bilo na Igu pri Ljubljani. Slika prikazuje članice ekipe PP in njihovo mentorico g. Došen Marijo. Udeleženke tekmovanja so nudile prvo pomoč ponesrečencu na delu s silažnim kombajnom. Simulacija,oziroma naloga, je bila oskrbeti poškodbo hrbtenice, odprti prelom podgolenice in močno krvavitev vreznine nadlahtnice. Tako Občina Gornji Petrovci, kakor tudi štab CZ smo z doseženimi rezultati zadovoljni. Po končanem tekmovanju je ekipo sprejel na svečanem kosilu župan Franc Šlihthuber. Koristimo priložnost, da ekipi PP za dosežke iskreno čestitamo. A. Bagar PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO ŠULINCI SLAVILO 70 LET SVOJEGA OBSTOJA Gasilsko društvo Šulinci je bilo ustanovljeno 18.02.1932 na pobudo takratnih naprednih vaščanov in mladine. V spomin na ta dogodek smo dne, 02.06.2002 gasilci iz Šulinec počastili 70 let svojega obstoja. Svečanost se je odvijala pred množico domačinov in ob prisotnosti gasilcev iz naše občine, pred šolo v Šulincih, Zbranim sem ob povezovanju ga. Belec spregovoril sam kot predsednik društva, kroniko in bogato zgodovino društva pa je predstavil sekretar društva g. Gergar Darko. Kulturni program so prispevali učenci OŠ Gornji Petrovci, pod vodstvom mentorice ge. Olge Časar. Ob tem velikem jubileju sta društvu čestitala in spregovorila tudi predsednik občinske gasilske zveze g. Aleksander Bagar in župan Občine Gornji Petrovci g. Franc Šlihthuber. Zaslužnim članom za dolgoletno delo je bilo podeljenih 36 priznanj in značk. Pozabili pa nismo tudi na tiste, ki jih danes več ni med nami. Zato so člani društva vsem preminulim v spomin položili venec na domačem pokopališču, nekaj besed pa je spregovoril tudi poveljnik gasilske zveze g. Aleksander Kerčmar. Gasilsko društvo Šulinci je od ustanovitve do danes prehodilo dolgo in težko pot. Ob priliki ustanovitve je društvo od takratnega župana prejelo dvokolno ročno brizgalno, znamke Walser, s častitljivo letnico 1893. Z nabiralno akcijo, nekaj pa so primaknili tudi sami, jim je uspelo kupiti gasilske uniforme.Bili so zelo uspešni in delovni, zato so začeli razmišljati tudi o gradnji gasilskega doma. Ideje niso takoj uresničili zaradi medsebojnih trenj, predvsem pa se niso uspeli dogovoriti o lokaciji, kje naj bi dom stal. Šele po 28 letih obstoja se je začelo z gradnjo in leta 1960 je bil gasilski dom predan svojemu namenu. Leta 1962 smo razvili gasilski prapor z 22 traki ter z zlatimi in srebrnimi žebljički. Z izkupičkom in nekaj lastnimi sredstvi smo tako leta 1964 že nabavili motorno brizgalno Savica. Leta 1971 smo dali montirati električno alarmno sireno. Gasilska oprema se je nenehno posodabljala in ker nismo hoteli zaostajati, smo leta 1977 kupili 800-litrsko brizgalno Zigler, prvi gasilski avto Doger pa smo kupili leta 1980, ki nam je služil do leta 1988, ko smo kupili nov avto Uaz. Nakup tega avtomobila je bil tudi eden izmed razlogov, da smo leta 1992 začeli z gradnjo večje garaže in obnove celotnega gasilskega doma, ki pa je bila končana leta 1998. Ob bližajočih se praznikih Gasilsko društvo Šulinci želi vsem svojim stanovskim kolegom, kakor tudi vsem občankam in občanom vesele božične praznike ter srečno in uspešno leto 2003! Predsednik društva Štefan BOČKOR 24 GASILSTVO DECEMBER 2002 UREDITEV GASILSKEGA DOMA V BOREČI Nekako znano je, da smo gasilci PGD Boreča kljub naši majhnosti zelo aktivni in usmerjeni k razvoju društva, kakor tudi infrastrukture ter opreme, ki je nujno potrebna za uspešno delovanje društva. Tako nam je v preteklosti uspelo nabaviti gasilsko avtocistemo in nekoliko kasneje še orodno vozilo. Prav z nabavo orodnega vozila pa se nam je pojavil problem, ko nismo imeli ustreznega prostora za parkiranje vozila. Ostalo nam je le, da smo pristopili k širitvi garažnih prostorov ob gasilskem domu. Ob pomoči Občine Gornji Petrovci ter pripravljenosti pomoči gasilcev ter vaščanov vasi Boreča, nam je uspelo adaptirati stare garažne prostore in izgradili smo dva nova garažna prostora, kjer ima sedaj mesto tudi orodno vozilo. Kulturni program ob otvoritvi garaž so pripravili člani KUD Srebrni breg iz Martinja. Ob izgradnji garaž se nam je pojavil problem, ko do garaž ni bilo ustreznega dovoza in tako smo pristopili še k ureditvi dovoza ter parkirnega prostora z okolico ob gasilskem domu. Že leta 2001 so se uredila groba zemeljska dela za ureditev parkirišča. V začetku leta 2002 se je pa pristopilo k sami izgradnji parkirnega prostora ter pozneje še k asfaltiranju površine. Pri gradnji bi se še posebej zahvalili delavcem Javnega komunalnega in gostinskega podjetja Pindža d.o.o, ter javnim delavcem Občine Gornji Petrovci, ki s svojim opravljenim delom izkazujejo sposobnosti in kvalitete, ki jih imajo. Samo asfaltiranje površine je izvedlo podjetje SGP Pomgrad iz Murske Sobote. Ker objekti takega obsega dobijo popoln videz šele z urejeno okolico, smo pristopili še k ureditvi okolice gasilskega doma. Izravnale so se površine, posejala se je trava, zasadile so se rože ter se postavila še majhna vrtna utica, ki jo je izdelal g. Korpič Evgen in v kateri je dobila svoje mesto lepo obnovljena stara ročna brizgalna. Sledila je le še svečana otvoritev ter predaja garaž ter parkirnega prostora svojemu namenu, katero smo slavnostno ob navzočnosti gasilcev sosednjih vasi opravili letos meseca maja. Ostane nam še, da se zahvalimo Občinskemu svetu Občine Gornji Petrovci ter g. županu, Francu Šlihthubru za izkazano pripravljenost pomoči pri izvedbi projekta, delavcem Javnega komunalnega in gostinskega podjetja Pindža d.o.o., javnim delavcem Občine Gornji Petrovci, gasilcem PGD Boreča ter vaščanom vasi Boreča, ki so pomagali pri raznih delih. Prav tako se zahvaljujemo še vse ostalim neomenjenim izvajalcem, ki so kakorkoli sodelovali pri izgradnji omenjenih objektov. Na koncu moramo še izpostaviti našega gasilskega predsednika g. Kozar Antona, ki že vrsto let uspešno vodi gasilce iz Boreča in mu nikoli ne zmanjka idej ter časa, ko je potrebno kaj postoriti na področju gasilstva in že sedaj kuje načrte za prihodnost. Ob vsem povedanem si pa še želimo, da bi znali v potrebni situaciji priskočiti na pomoč, bodisi človeku, bodisi komurkoli drugemu, ko je situacija najtežja, kajti prav v tem se izraža prednost slehernega gasilca v društvu. Da bi pa z vsem tem uspeli, da bi se še naprej naše društvo razvijalo in moderniziralo, pa mora biti v našem društvu živ pregovor: »Vsi za enega, eden za vse«, le tako nam lahko uspe. V sem pa želimo lepe in predvsem mirne božične praznike ter čim manj neljubih nesreč prihodnje leto, ki nikoli ne počivajo. Z gasilskim pozdravom »Na pomoč!« Gasilci PGD Boreča 25 ŠPORT DECEMBER 2002 Sektorsko tekmovanje v malem nogometu na OŠ Gornji Petrovci,09.10.2002 Sodelovale so ekipe OŠ Šalovci, OŠ Fokovci, DOŠ Prosenjakovci in OŠ Gornji Petrovci. Vrstni red: 1. mesto: OŠ ŠALOVCI 2. mesto: OŠ GORNJI PETROVCI 3. mesto: OŠ FOKOVCI 4. mesto: DOŠ PROSENJAKOVCI Na regijsko tekmovanje sta se uvrstili prvi dve ekipi. Na regijskem prvenstvu OŠ v malem nogometu -starejši učenci, ki je bilo 04.12.2002 na OŠ III v Murski Soboti, so učenci naše šole osvojili tretje mesto. 18.11.2002 je na OŠ Šalovci bilo sektorsko tekmovanje v odbojki- deklice.Naša ekipa je osvojila 2. mesto. 02.12.2002 je na OŠ Fokovci bilo sektorsko tekmovanje v odbojki - fantje. Naša ekipa je dosegla 3. mesto. Ekipa nogometa OŠ G. Petrovci Ekipa odbojke OŠ G. Petrovci ŠPORTNI DAN: JESENSKI KROS S ŠPORTNIMI IGRAMI Na igrišču v Križevcih smo imeli 1. športni dan. Za začetek smo se malo ogreli, nato pa so učenci preizkusili svojo moč in hitrost. REZULTATI KROSA: Letnik 1992 ( 1000 m I DEKLICE: 1. mesto: Nina Škerlak 2. mesto: Nuša Škerlak 3. mesto: Melisa Cifer DEČKI: 1. mesto: Aljoša Voroš 2. mesto: Benjamin Čer 3 . mesto: Leon Rebrica Letnik 1993 ( 1000 m ): DEKLICE: L mesto: Lara Časar 2. mesto: Janja Bobič 3. mesto: Kaja Rogan DEČKI: L mesto: Matej Miholič 2. mesto: Mitja Kuronja 3. mesto: Peter Terplan Letnik 1994 ( 750 m j: DEKLICE: 1. mesto: Laura Kozic 2. mesto: Ines Pasičnjek 3. mesto: Ernestina Bedek DEČKI: 1. mesto: Tadej Hari 2. mesto: Patrik Rebrica 3. mesto: Jure Sukič Letnik 1995 ( 500 m ): DEKLICE: 1. mesto: Jagoda Lazar 2. mesto: Ines Šeruga 3. mesto: Nuša Rogan DEČKI: 1. mesto: Aljoša Vučak 2. mesto: Alen Pojbič 3. mesto: Mišel Hrupek Letnik 1996 ( 500 m h DEKLICE: 1. mesto: Katja Gorza 2. mesto: Nina Belec 3. mesto: Melani Hrupek DEČKI: 1. mesto: Grega Grah 2. mesto: Miha Horvat 3. mesto: Kristjan Šlihthuber Nato smo izvedli še vesele štafetne igre, kjer so se učenci sprostili in poveselili. 26 ŠPORT DECEMBER 2002 NOGOMETNI KLUB KRIŽEVCI Vas Križevci in Občina Gornji Petrovci sta se v zadnjih letih uveljavili v športnih krogih in se suvereno umestili v nogometni zemljevid Slovenije. Uspešno nastopanje članske ekipe NK Križevci v drugi državni ligi in kopica tekem različnih reprezentančnih selekcij spremlja širša slovenska in tuja javnost. Poleg tega imamo v klubu okrog 90 igralcev v številnih ekipah nižjih kategorij. V jesenskem delu tekmovalne sezone 2002/2003 smo nastopali s sedmimi tekmovalnimi ekipami. Drugoligaški klub mora namreč tekmovati v vseh kategorijah: U-18, U-16, U-14, U-12 in U-10. Naš klub vse te kriterije izpolnjuje, še več; v kategoriji mlajših dečkov U-12 in v kategoriji cicibanov U-10 tekmujemo z dvema ekipama. Naše ekipe so jeseni odigrale skupno 55 tekem, 31 krat zmagale, 5 krat igrale neodločeno in 19 krat izgubile. V teh tekmah smo dosegli 222 zadetkov, prejeli pa 133 zadetkov. Uvrstitve: Mladina 1. mesto v 2. MNL Kadeti 1. mesto Starejši dečki U-14 5. mesto Mlajši dečki U-12 2. mesto Cicibani U-10 2. mesto Z mladinsko ekipo smo se vključili v 2. člansko medobčinsko ligo z namenom, da igramo v močnejši konkurenci in da zadržimo nekaj igralcev, ki jim je pretekel mladinski staž. Tako smo skupaj obdržali generacijo, ki je bila v prejšnjih letih uspešna v 3. mladinski ligi. Osvojili smo 1. mesto, naš napadalec Miran Bencik je najboljši strelec lige (13 zadetkov), na fair play lestvici pa zasedamo 3. mesto. Poudariti je potrebno, da ekipo sestavljajo 16 in 17-letniki, zato je ta uspeh še toliko večji. Tudi ostale ekipe so dosegle lepe rezultate, zaradi tega je ta polsezona rezultatsko najbolj uspešna v dosedanjem delovanju našega kluba. Še pomembneje je to, da mladi pri nas spoznavajo nove prijatelje, se navajajo na športen način življenja, se veselijo in dokazujejo v nogometni igri. Člansko moštvo ŠD NK Križevci pa je po jesenskem delu tekmovanja v drugi slovenski nogometni ligi na odličnem petem mestu. Bojan Jandrašič, trener nogometa 27 ŠPORT DECEMBER 2002 CICIBANI U-10 Stojijo z leve: Bojan Jandrašič ( trener ), Leon Rebrica, Sandi Škerlak, Matej Rogač, Miha Vavroš, Gregor Matjašec, Tilen Županek, Aljoša Voroš, Boris Lainšček ( pomočnik trenerja). Prva vrsta: Alen Kuronja, Niklas Havaši, Nejc Janko, Tadej Hari, Patrik Rebrica, Rok Fujs, Timi Lepoša, Leon Verner. Mlajši dečki U - 12 : Stojijo: Ludvik Novak (pomočnik trenerja), Denis Lainšček, Tadej Tanacek, Goran Žižek, Aleš Janko, Alen Azola, Matej Rogač, Dominik Lainšček, Milan Novak, Bojan Jandrašič (trener), Štefan Kutoš (podpredsednik ). Čepijo: Damjan Bohar, Samo Novak, Nino Novak, Damir Grlec, Aljoša Voroš, Gregor Matuš, Damjan Domonkoš, Tilen Županek STAREJŠI DEČKI U - 14 : Stojijo: Ludvik Novak (trener), Goran Gorenji, Tomaž Gomboc, Ciril Matuš, Vito Škalič, Tadej Konkolič, Goran Žižek, Aleš Janko, Tadej Tanacek, Neno Kozar, Štefan Kutoš (podpredsednik). Čepijo: Milan Novak, Damjan Bohar, Jernej Domankoš, Samo Novak, Nino Novak, Dejan Rocner, Damir Grlec, Dominik Lainšček, Alen Matjaš. MLADINA U -18 : Stojijo: Štefan Kutoš (podpredsednik), Bojan Jandrašič (trener), Daniel Lepoša, Darjan Kozic, Nino Škalič, Miha Šlihthuber, Andrej Jandrašič, Aleš Kerec, Boris Lainšček, Peter Kučan (tehnični vodja). Čepijo: Vojko Kerčmar, Simon Časar, Rok Grkinič, Miran Bencik, Boštjan Pondelek, Boštjan Šlihthuber, Zdravko Kovač, Mitja Horvat, Matej Lepoša. 28 ŠPORT DECEMBER 2002 MEDOBČINSKA ZVEZA KLUBOV MALEGA NOGOMETA GORIČKO Mali nogomet - MZ KMN Goričko 1. KMN Domanjševci 13 10 3 0 71:20 33 2. ŠD Trdkova 13 10 1 2 69:30 31 3. ŠD Budinci 13 10 0 3 60:32 30 4. KMN INA Čepinci 13 9 3 1 53:25 30 5. ŠD Dolič 13 9 0 4 64:27 27 6. ŠD Srebrni breg 13 7 0 6 37:37 21 7. ISYP Šalovci 13 5 3 5 46:56 18 8. ŠD CARIOKE Markovci 13 5 1 7 46:36 16 9. ŠD Dolenci 13 4 2 7 45:63 14 10. KMN Kereka 13 3 2 8 26:45 11 11. ŠD Neradnovci 13 3 1 9 29:56 10 12. KMN G. Petrovci 13 3 0 10 25:65 9 13. ŠD Šulinci 13 1 4 8 38:68 7 14. KMN Stanjevci 13 2 0 11 39:82 6 Lestvica Fair - play 1. ŠD Isyp Šalovci 4 2. ŠD Dolič 4 3. KMN Kereka Čepinci 6 4. KMN G. Petrovci 9 5. ŠD Šulinci 10 6. ŠD Dolenci 10 7. ŠD Budinci 11 8. KMN Domanjševci 15 9. KMN Ina Čepinci 16 10. ŠD Trdkova 16 11. ŠD Carioke Markovci 17 12. KMN Stanjevci 21 13. ŠD Nerandovci 25 14. ŠD Srebrni Breg 31 Najboljši strelec lige MZ KMN Goričko v jesenskem delu prvenstva je Rogan Damjan (ŠD Trdkova) s 25 doseženimi zadetki. Predsednik MZ KMN Goričko Zlatko Dekovski Jesenski prvak v malem nogometu KMN Domanjševci Končan je jesenski del lige malega nogometa občine Šalovci-Gomji Petrovci MZ KMN Goričko. Tekmovanje je bilo dolgo, saj nastopa 14 ekip. Odigrali so 13 prvenstvenih tekem v naši ligi. Prvo mesto so zasluženo zasedli KMN Domanjševci, drugo ŠD Trdkova, medtem ko sta ŠD Budinci in KMN INA Čepinci zasedli tretje in četrto mesto. Najboljši strelec jesenskega dela prvenstva je Damjan Rogan ( ŠD Trdkova ), ki je dosegel 25 zadetkov. Na lestvici Fair-play pa sta ekipi ŠD Isyp Šalovci in ŠD Dolič, ki sta dobili 4 kazenske točke.Pri Fair-play se štejejo kartoni in sicer Že - 1, Ru - 3, Rd - 5 točk, prav tako se štejejo točke, če je katera od ekip v disciplinskem postopku - 10 točk. V letošnjem letu 2002 smo uvedli tudi elektronsko pošto: mzkmn.gorickolo),volia.net. na katero nam lahko tudi gledalci sporočate svoja mnenja, vtise, vsaj tisti, ki obiskujete in spremljate svoje ekipe.Zelo bom vesel vaših sporočil, kajti le tako bomo tudi v naši ligi lahko dobili dobre aji slabe vtise o njej. Vsem ekipam pa želim v spomladanskem delu prvenstva veliko športnih uspehov na igrišču. Športni pozdrav! Predsednik MZ KMN Goričko Zlatko Dekovski JAZ NOGOMETAŠ Najprej bi se vam predstavil. Sem Patrik iz Neradnovec. Rad hodim v šolo, saj imam zelo dobre sošolce in učiteljico. V prostem času igram igrice, se vozim s kolesom, najrajši pa igram nogomet. Zelo rad bi postal pravi nogometaš, zato treniram pri NK Križevci. Na treninge me vozita očka in mamica. Rad ubogam navodila trenerja, zato sem se že veliko naučil. Mislim da sem že mali nogometaš, zato bom še naprej hodil na treninge in se pridno učil novih tehnik. Vesel sem, da lahko treniram. Patrik Rebrica, 2. razred 29 KRAJINSKI PARK DECEMBER 2002 KRAJINSKI PARK GORIČKO Zelena luč za ustanavljanje Krajinskega parka Goričko V Puconcih je 12. 9. 2002 bilo s strani Komisije za spremljanje projekta razvoja Skupnega naravnega parka v Pomurju obravnavano in potrjeno uvodno poročilo Konzorcija, ki bo izvajal naloge za ustanovitev Krajinskega parka Goričko. Le-ta bo skupaj s sosednjima parkoma, madžarskim Orseg in avstrijskim Raab, tvoril prvi evropski trilateralni krajinski park. Ustanovitev vodi Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, finančno pa ga v največji meri podpira Evropska unija preko programa Phare. Doseženo je soglasje o namenu parka Projekt bo izvajal Konzorcij dveh izkušenih mednarodnih podjetij, AHT International GmbH iz nemškega Essna in ATC Austrian Tourism Counsultants z Dunaja, izbran na javnem razpisu. Projektno skupino sestavlja 5 mednarodnih in 13 slovenskih strokovnjakov. V prvem mesecu trajanja projekta je ta opravila razgovore z župani in predstavniki 11 občin, z Ministrstvom za okolje, prostor in energijo in z nekaterimi drugimi ustanovami. Namen je bil spoznati splošen odnos do ustanovitve Krajinskega parka, ki je zelo pozitiven. Doseženo je bilo tudi soglasje o tem, da mora ustanovitev parka zagotoviti ravnotežje med prizadevanji za varovanje in ohranitev enkratnih naravnih vrednot in kulturne dediščine Goričkega in trajnostnim gospodarskim razvojem, ki je pomemben za okoli 30.000 tukaj živečih ljudi. Nadaljnja strategija bo torej vsebovala priprave na ustanavljanje parka znotraj obstoječih pravnih okvirov in načrte ter spodbude za regionalni razvoj. Pomemben cilj projekta je ustvarjanje novih delovnih mest in dohodka kot pomoč za izboljševanje kakovosti življenja lokalnega prebivalstva in faktor za zmanjševanje migracije mlajše generacije in ljudi z višjo izobrazbo. V uvodnem poročilu poudarek na regionalnem razvoju Jedro dejavnosti se nanaša na oblikovanje takih delovnih skupin, ki bodo pri ustanavljanju parka omogočile kar najbolj kakovostno sodelovanje lokalnega prebivalstva. Vsaka od teh bo imela 5 do 12 članov z izkušnjami na določenem področju in z interesom za nadaljnje raziskovanje razvojnih možnosti tega področja in ti bodo lahko kot strokovnjaki z znanjem in izkušnjami prispevali k doseganju skupnega cilja. S strani Konzorcija jim bo na voljo pomoč s področja trženja, poslovnega razvoja, iskanja novih razvojnih možnosti na področju turizma, kmetijstva, obrti in drugih iniciativ, s področja priprave razvojnih načrtov, projektnih zasnov in sestave predlogov za uveljavljanje finančne podpore. Vsa ta področja so namreč ključna za ohranjanje rezultatov celotnega projekta in zagotavljanje varstvenih vsebin krajinskega parka. Pomembna prednost pri uveljavljanju bodočih strategij trženja in komuniciranja krajinskega parka je tudi njegova trilateralna narava. V upravi parka bodo zaposleni domači kadri Temeljna inventarizacija krajinskega parka že poteka. Projekt med drugim sestavljajo: 1. Pravni vidiki ustanavljanja Krajinskega parka 2. Kartiranje habitatov v vegetacijskem obdobju 3. Razvoj upravnega in informacijskega centra v gradu Grad 4. Ustvarjanje možnosti za predstavitev lokalnih izdelkov in obrtnih delavnic Sestavni del projekta je tudi oživitev in uporaba gradu, v katerem bo upravni sedež slovenskega dela Trilateralnega naravnega parka Goričko - Raab - Orseg. Grad bo služil tudi turističnim namenom, različnim usposabljanjem in bo v času trajanja projekta gostil člane projektne skupine. Jedro bodoče uprave parka bodo predstavljali trije lokalni uslužbenci z območja Goričkega, zaposleni s strani Ministrstva za okolje, prostor in energijo in bodo tudi po končanem projektu nadaljevali delo v isti smeri. Finančna sredstva poleg EU zagotavljajo tudi slovenska ministrstva Sredstva programa Phare znašajo skoraj 1,6 milijona evrov. Najmanj 75% le-teh bo porabljenih v Sloveniji za slovenske strokovnjake, opremo, ki bo ostala na Goričkem in razne storitve lokalnih izvajalcev. Velik delež sredstev bo tako ob pozitivno naravnanih dolgoročnih razvojnih učinkih projekta neposredno vplival na gospodarstvo v regiji. Del finančnih sredstev bo prispevalo pet slovenskih ministrstev: 1. Ministrstvo za kulturo 200.000 EUR za obnovitev gradu v obdobju 2000-2003 2. Ministrstvo za okolje, prostor in energijo 285.000 EUR za plačilo DDV ob nakupih potrebne opreme 3. Ministrstvo za gospodarstvo bo sofinanciralo 50.000 EUR za revitalizacijo tradicionalnih obrti v regiji 4. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano bo s 50.000 EUR podprlo stimulacijo nove in okolju prijazne organske kmetijske pridelave 5. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve bo s 40.000 EUR delno sofinanciralo usposabljanje obrtnikov v gradu Grad na področjih trženja, poslovnega načrtovanja, financ, ipd. Projekt ustanavljanja parka se bo zaključil prihodnjo jesen Projekt, ki se je pričel 10.junija 2002, bo trajal do oktobra 2003, torej 16 mesecev. Vse pomembnejše odločitve v zvezi s projektom bo obravnavala Komisija za spremljanje projekta razvoja Skupnega naravnega parka v Pomurju. Konzorcij bo pripravljal kratka mesečna poročila o dejavnostih, dosežkih in ovirah, vmesna poročila vsakih 6 mesecev, decembra 2002 in junija 2003 ter končno poročilo. 30 KRAJINSKI PARK DECEMBER 2002 KOMISIJA ZA SPREMLJANJE PROJEKTA RAZVOJA SKUPNEGA NARAVNEGA PARKA V POMURJU Vloga Ime Inštitucija Predsednik Daniel Kalamar župan občine Grad Člani z glasovalno pravico Stane Bizjak Ministrstvo za gospodarstvo Milena Tomšič Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve Marko Verbič Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Stanislav Mrvič Zavod RS za varstvo kulturne dediščine Marjan Kardinar župan občine Dobrovnik Franc Šlihthuber župan občine Gornji Petrovci____________ Ludvik Novak župan občine Puconci Amna Potočnik Agencija RS za regionalni razvoj, _ Reg, pisarna Maribor_ Thomas Böhm Regionalmanagement Burgenland _ GmbH, Avstrija_______ Laszlo Bauer Naturpark Kht..Madžarska____ Irena Brcko - Kogoj Ministrstvo za okolje, prostor in ______________________________ energijo_______________________________ ______Alma Vičar______________ Agencija RS za okolje__________________ ZAKAJ USTANAVLJANJE PARKOV? V svetu se že nekaj desetletij zmanjšuje biotska ( =biološka) raznovrstnost, zato je bila sprejeta mednarodna Konvencija o biološki raznovrstnosti. Leta 1996 jo je ratificirala tudi Slovenija. Z Zakonom o ohranjanju narave se je Slovenija zavezala k celovitemu varstvu narave z njeno ustrezno rabo in preko sistema zavarovanja najpomembnejših območij, ki so spoznani za posebno vrednoto. Zakon o ohranjanju narave deli zavarovana območja na ožja (naravni rezervati, spomeniki) in širša (narodni, regijski, krajinski parki). Narodni park ustanovi država, regijski in krajinski park pa poleg države lahko tudi lokalna oblast. Parki nimajo pomena le za varstvo narave, ampak postajajo tudi razvojna priložnost za območje. Igrajo pa tudi vedno večjo vlogo pri oblikovanju razvojnih programov držav, regij ter občin in pri združevanju sredstev, ki jih EU namenja v okviru razpoložljivih finančnih virov. V Sloveniji je v procesu ustanovitve več krajinskih parkov Trenutno je zavarovanih okrog 8% vsega državnega ozemlja, kar je pod evropskimi trendi. Nacionalni program varstva okolja zato predvideva postopno povečanje tega deleža na okoli 30% in tudi njegovo upravljanje. Medtem, ko Triglavski narodni park ostaja naš edini narodni park, se bo dvema regijskima, Kozjanskemu parku in Škocjanskim jamam, v naslednjih letih pridružilo še 6 regijskih parkov in obstoječim 40 krajinskim parkom še krajinski parki Goričko, Dragonja in Ljubljansko barje. Po dolgem 15-letnem premoru, ko so to počele občine, je država spet prevzela svoj del odgovornosti za ustanavljanje, financiranje in upravljanje zavarovanih območij. Brez sodelovanja lokalnega prebivalstva parki ne morejo delovati Ustanovitev parka je proces, v katerem se z ustvarjalnim dialogom med lokalnimi skupnostmi in državnimi institucijami oblikujejo ideje in cilji za nadaljnji razvoj območja ter predlogi za njihovo uresničitev. Podpora lokalnega prebivalstva je od začetka ključnega pomena za varstvo narave, ohranjanje krajinske pestrosti in delovanje parka. Sprejemljiv pa je le takšen park, ki poleg naravovarstvenih ciljev v regijo prinaša nove razvojne možnosti, pod skupne razvojne cilje katerih spadajo okolje, kultura, infrastruktura, regionalni razvoj kmetijstvo, turizem, zaposlovanje in izobraževanje. Najbolj naravno ohranjena območja Slovenije, torej predlagani parki, se nahajajo ravno na območjih z omejenimi možnostmi razvoja zaradi naravnih danosti in z zelo težko predvidljivimi alternativnimi razvojnimi programi. Park je zato priložnost predvsem za dejavnosti, vezane na lokalne vire, npr. kmetijstvo, turizem, rekreacija. Kakšne razvojne možnosti prinašajo parki? S primernim izkoriščanjem atraktivnosti parka ter z razvojem dopolnilnih dejavnosti je možno ustvarjati nova delovna mesta. Uspešna je lahko usmeritev v tiste veje turizma, ki jim ohranjena narava pomeni eno od prednostnih razvojnih možnosti (turizem na kmetiji ali v manjših penzionih, trženje naravnih vrednot in kulturne dediščine, urejena rekreacijska ponudba). Na področju kmetijstva se odpirajo možnosti za oblikovanje lokalnih trgov, prodajo pridelkov pod blagovno znamko parka, denarne spodbude za okolju prijazno kmetijstvo in ohranjanje ter vzdrževanje krajine. Denarna nadomestila bodo potrebna tudi za ohranjanje redkih in ogroženih habitatov, kot so npr. nekateri tipi ekstenzivno košenih travnikov. Tak način ohranjanja narave skozi tradicionalno rabo je običajen na varovanih območjih v tujini, zadnja leta pa se uveljavlja tudi v Sloveniji. To pomeni, da bodo razen okoljsko-kmetijskega programa SKOP možni tudi drugi mehanizmi za preprečevanje zaraščanja travnikov na eni strani oziroma velikih agromelioracijskih posegov na drugi strani. Dopolnilne dejavnosti so lahko vodenje po parku, gostinstvo, pridelava in predelava lokalnih proizvodov. Druge storitvene dejavnosti za potrebe obiskovalcev so lahko še izposoja opreme, servisi, obujanje tradicionalnih obrti. Tu so še možnosti za ohranitev stavbne dediščine za potrebe parkovne informacijske mreže, za ureditev muzejev, zbirk. Razvoj informacijskih tehnologij lahko prav območjem, ki so velikokrat oddaljena od zaposlitvenih centrov, omogoči dodatne razvojne programe in možnosti. Vse našteto lahko pripomore k ohranitvi poseljenosti podeželja in krajine ter tako prispeva k skladnejšemu razvojnemu konceptu Slovenije. Stanko Čerpnjak 31 KRAJINSKI PARK DECEMBER 2002 IZOBRAŽEVALNE DELAVNICE Verjetno ste že seznanjeni s projektom ustanavljanja Krajinskesa paka Goričko, ki ga večinoma financira Evropska unija preko programa Phare. Veliko o tem je že bilo napisanega v Vestniku in Večeru, lahko ste videli prispevke na različnih TV kanalih ali pa jih slišali po radiu, domov pa ste nedavno dobili tudi infomativni bilten z naslovom »Krajinski park Goričko«. Zadnje čase se torej beseda Goričko vse pogosteje pojavlja med nami, kar pa se bo dogajalo še pogosteje, ko bo park ustanovljen in bo začel delovati. Na javnem razpisuje bil za izvajanje nalog ustanavljanja parka izbran Konzorcij AHT International iz Essna in ATC iz Dunaja, ki si s skupnimi močmi slovenskih in tujih strokovnjakov prizadeva Goričko čim bolje pripraviti na učinkovito delovanje parka. Med Slovenci pa nas je kar nekaj sodelavcev tudi iz domačega Goričkega. Do sedaj smo opravili pogovore z vsemi župani na občinah ,v katerih se park ustanavlja in zamisel je bila dobro sprejeta. Zastavili smo si veliko nalog, ki pa jih želimo opraviti skupaj z vami. Naš načrt dela je sprejel nadzorni odbor, ki ga sestavljajo tudi trije župani goričkih občin, predstavniki ministrstev, ki prispevajo svoj finančni delež k projektu ter predstavniki krajinskega parka Raab iz Avstrije in Örseg iz Madžarske. Zaradi popisovanja vseh tistih vrednot, ki jih imamo in zaradi vrednosti, ki jih ima ta pokrajina, se na Goričkem trenutno izvaja kartiranje habitatov. Na ta način se bo lahko določilo, katera območja so bolj vredna zaščite in katera manj, vendar pa kakšnih radikalnih ukrepov ni pričakovati. Ustanavljamo pa tudi informacijsko in upravno središče parka v gradu pri Gradu. Tam urejamo prostore, kjer bo uprava parka imela svoj sedež. Poleg tega pa bodo v gradu tudi rokoldelske delavnice, kjer bodo predstavljene domače obrti. Z namenom, da bi pospešili regionalni razvoj na Goričkem, pa organiziramo tudi delavnice, ki zaokroženo pokrivajo tri področja: 1. Kmetijstvo • ekološke kmetije, • sadjarsvo, • vinogadništvo, • gozdarstvo in lesni izdelki • naravovarstveni program Natura 2000 2. Turizem • turizem na kmetijah, ki bo omogočil turistom večje prenočitvene zmogljivosti • domača kuhinja, v okviru katere bomo poiskali izvirne goričke recepte • izdelki iz slame • kolesarjenje in pohodništvo, v glavnem namenjena turistom in seveda tudi nam Goričancem, • alternativna medicina in turizem, s poudarkom na energetskih točkah in mineralnih izvirih 3. Kulturni razvoj in manjše obrti • tradicionalna umetost in rokodelske obrti • umetniška središča, kjer se bo razvijala sodobna umetnost •turizem na področju zgodovine in kulture Te delavnice, ki so namenjene nam Goričanom, bodo v prvi fazi bolj izobraževalnega značaja in bodo skušale odgovoriti na vprašanje: »Kako tržiti potenciale na Goričkem? «. V drugi fazi pa se bomo posvetili konkretnim vprašanjem, s katerimi se bomo dnevno srečevali na vsakem od naštetih področij in poskušali najti učinkovite rešitve. Med pomembnejše strokovnjake, ki bodo na delavnicah sodelovali, štejemo ljudi iz domače regije, ki že imajo izkušnje in lahko z njimi bistveno pripomorejo k uspešnosti projekta., medtem ko bodo mednarodni strokovnjaki na delavnicah sodelovali kot svetovalci. Da bi dosegli naš cilj, moramo najprej verjeti, da smo nekaj posebnega in da imamo kaj pokazati. Nepogrešljiv za uspeh projekta je namreč pozitiven odnos do naše pokrajine in dela. To je seveda kratka predstavitev vsebine projekta. Gotovo se vam porajajo še dodatna vprašanja, na katera vam bomo z veseljem odgovorili. Pokličete nas lahko neposredno po telefonu na številko 031 354 149 ali 02 538 21 05 ali pa se obrnete na vašo občino. Aleksandra Lehner 32 EKO KOTIČEK DECEMBER 2002 ZBIRANJE KOSOVNIH IN POSEBNIH ODPADKOV Od zadnje številke Novin se je v letu 2002 izvedlo že dvoje zbiranje kosovnih in posebnih odpadkov. V občini Gornji Petrovci je v času od 22. do 26. aprila 2002, v sodelovanju s Saubermaher & Komunala ter krajevnimi skupnostmi na območju občine potekala akcija zbiranja kosovnih in posebnih odpadkov. Zbrane količine odpadkov so dokaz dobrega sodelovanja vaščanov pri urejanju videza svoje okolice in nenazadnje tudi same občine. Podatki, ki smo jih zbrali, kažejo, da je bilo zbranih 716 m3 kosovnih odpadkov , predelavi in uničenju je bilo predano 42 kom. dotrajanih osebnih avtomobilov ter 1 kombajn. Zbiranje posebnih odpadkov je potekalo 4. maja 2002. Rezultati kažejo, da je bilo zbranih 2443 kg posebnih odpadkov, od tega je bilo predano na uničenje 557 kg nevarnih odpadkov, akumulatorjev je bilo zbranih v naši občini 1886 kg in so bili predani podjetju TAB d.o.o. Drugo zbiranje je v občini Gornji Petrovci potekalo v času od 2. do 6. septembra 2002. Podatki, ki smo jih zbrali, kažejo, da je bilo zbranih 300 m3 kosovnih odpadkov , predelavi in uničenju je bilo predano 11 kom. dotrajanih osebnih avtomobilov. Zbiranje posebnih odpadkov je potekalo 7. septembra 2002. Rezultati kažejo, da je bilo zbranih 994 kg posebnih odpadkov, od tega je bilo predano na uničenje 249 kg nevarnih odpadkov, akumulatorjev je bilo zbranih v naši občini 745 kg. Vaščanom se v imenu občinske uprave za sodelovanje zahvaljujemo z željo, da strmimo še naprej za ohranjanje lepe čiste in urejene občine. Nadalje vas še seznanjamo z zbirnimi mesti po občini za zbiranje papirja in stekla ter vas obveščamo, da se v omenjene kontejnerje odlaga le vsebina, za katero je kontejner namenjen, kajti v nasprotnem primeru podjetje za odvoz odpadkov ne izprazni kontejnerjev! Kontejnerji so postavljeni na naslednjih lokacijah po vaseh: Kraj Lokacija Papir Steklo Križevci Pri pošti 1 1 Križevci________Avtobusna postaja_ 1 1 Križevci________Pri mlekarni spodaj 1 1 Križevci________Pri mlekarni zgoraj_ 1 1 Adrijanci Pri šoli 2 2 Lucova__________Gasilski dom 2 2 G. Petrovci Zbirno mesto bloki 1 1 G. Petrovci_____Trgovina Potrošnik 2 2 G. Petrovci Avtobusna postaja 1 1 G. Petrovci Osnovna šola 1 1 G. Petrovci Gostilna zgoraj 1 1 G. Petrovci Gasilski dom 1 1 Stanjevci_______Gasilski dom 1 1 Stanjevci_______Desni breg pri cesti (pri Zakoč Krilanu h.št. 3) 1 1 Stanjevci_______Levi breg pri cesti ( pri Škerlak Dragotu h.št. 65) 1 1 Boreča__________Gasilski dom 1 1 Neradnovci______Pri mostu pri avtobusni postaji 1 1 Martinje Avtobusna postaja 1 1 Panovci_________Gasilski dom 1 1 Peskovci Kompas 1 1 Ženavlje________Gasilski dom 1 1 Košarovci_______Gasilski dom 1 1 Na koncu bi še omenil, da ugotavljamo, da nekateri občani ravnajo v nasprotju z odlokom o ravnanju s komunalnimi odpadki, sprejetim na Občinskem svetu občine Gornji Petrovci dne, 29.4.1996 ter odlagajo odpadke na divja odlagališča, ali jih pa kar puščajo po gozdovih! Tako bi obvestili vse kršitelje, da je odlaganje odpadkov izven posod namenjenih za odvoz odpadkov v nasprotju s sprejetim omenjenim odlokom in, da so za take vrste kršitev odloka določene denarne kazenske sankcije. Bojan Prosič 33 EKO KOTIČEK DECEMBER 2002 Eko projekt na OŠ Gornji Petrovci Na OŠ Gornji Petrovci smo se v šolskem letu 2001/2002 vključili v mednarodni projekt v projekt Eko šole. Projekt EKO ŠOLA NAČIN ŽIVLJENJA je mednarodni program, ki načrtno in celostno uvaja okoljsko vzgojo v osnovne in srednje šole. Projekt teče v okviru Evropske fondacije za okoljsko izobraževanje in ozaveščanje. Predstavnik evropske fondacije za Slovenijo je Društvo za okoljevarstveno vzgojo DOVES. V projekt je dejavno vključeno tudi Slovensko ekološko gibanje. Osnovni namen projekta ni le ozaveščanje mladih, ampak poskuša vnašati v pouk poleg znanja o okolju predvsem vzgojo o okolju in za okolje. Prinaša v vsako šolo sveženj novih zamisli in pobud, kako še bolj obogatiti pouk in obšolske dejavnosti. Mladim pomaga graditi čustven in strokoven odnos do zmogljivosti okolja. Namenjen je povezovanju ciljev okoljske vzgoje in posameznih dejavnosti med šolami v Sloveniji in z ostalimi državami Evrope in sveta. Omogoča izmenjavo in bogatenje idej med šolami različnih držav. S tem postaja pomembno in potrebno sodelovanje med različnimi šolami, različnimi kulturami in navadami, ki jih je prinesel čas in razvoj ob dejstvu, da skrb za okolje in varovanje narave ne pozna meja. Sodelujejo učenci, učitelji, vodstvo šole, svet šole in svet staršev skupaj s predstavniki lokalnih oblasti. Šole delujejo po mednarodnih pravilih, ki so jih združili v 7 KORAKOV EKO ŠOLE: 1. Korak: Ustanovitev Eko programskega sveta šole, ki usmerja projekt šole. Skrbi za vključevanje učencev, učiteljev, vzgojiteljev, staršev in ostalega osebja šole v projekt šole, ki določa cilje delovanja. 2. Korak: Pregled okolja in proučevanje vplivov šolskega okolja na delovanje kraja, kjer šola deluje. 3. Korak: Načrtovanje kratkoročnih in dolgoročnih ciljev in spremljanje le teh. 4. Korak: Ovrednotenje oz. evalvacija predvsem kratkoročnih ciljev oz. ob koncu šolskega leta in stalno spremljanje dolgoročnih ciljev. 5. Korak: Priprava izvedbe tematskih sklopov za delo v šoli in izven nje: odpadki, voda, energija in druge aktualne okoljske teme 6. Korak: Informiranje in ozaveščanje - skrb za informiranje med šolami v Sloveniji in z drugimi državami., ter sodelovanje s sredstvi javnega obveščanja, za širjenje okoljevarstvenega ozaveščanje. 7. Korak: Podpis eko listine - z javnim podpisom Eko listine se vsi partnerji obvežejo za sodelovanje pri oblikovanju in graditvi Eko šole kot načina življenja.Toje izjave eko programskega sveta šole s partnerji v projektu, lokalno skupnostjo in nacionalno koordinacijo. Šola, ki izpelje vseh sedem korakov in doseže opažene rezultate v izboljšanju okolja v svojem kraju, dobi EKO - zastavo. Ta zastava je šoli vidno državno in mednarodno priznanje za okoljsko delovanje. Nagrada oziroma priznanje se obnavlja lahko vsako leto. Eko šola ponuja vrsto praktičnih rešitev in spodbud za uresničevanje okoljskega osveščanja: - izboljša ureditev šolskega okolja, - zmanjša količino smeti in odpadkov ter skrbi za ločeno zbiranje odpadkov, - vključuje krajane in krajevno oblast, - skrbi za krajevno in nacionalno medijsko odzivnost, - se povezuje z drugimi šolami v Sloveniji in Evropi, - pridobi sponzorje kot pomoč za uresničitev in izvedbo okoljevarstvenih projektov. Na naši šoli smo prvi korak opravili 15. novembra 2001, ko se je sestal Eko programski svet. Ugotovili smo, da ekološke vsebine v preteklosti na naši šoli nismo zanemarjali. Tudi tukajšnja lokalna skupnost skrbi za okolje in ekološko osvešča občane. Začeli smo zelo zagnano, saj je na programskem svetu prišlo do veliko idej in namigov, kaj je potrebno storiti. Opravili smo analizo stanja in postavili smo si kratkoročne in dolgoročne cilje in začeli z delom. Dolgoročni cilji: - ekološko osveščati učence - pridobivati nova znanja o spremembah v okolju - sortirati odpadke - privzgojiti ljubezen do narave - usposobiti učence za kritično odzivanje na okoljevarstvene probleme v ožjem in širšem okolju - vključiti konkretne probleme iz okolja - zmanjšati količino odpadkov - skrbeti za zdravo prehrano - razvijati nove vrednote in stališča do okolja - poudarjati lepote in bogastva narave v skladu s potrebami po ohranjanju okolja prihodnjim generacijam Kratkoročni cilji in dejavnosti v šolskem letu 2001/2002: - očiščevalne akcije - prodaja novoletnih voščilnic in koledarjev - izdelava novoletnih voščilnic in koledarjev - uvedba zelene straže - varčevanje z energijo in vodo - predelava odpadnega papirja - zbiranje starega papirja - sodelovanje v EKO - kvizu - poslikava betona ob cesti 34 EKO KOTIČEK DECEMBER 2002 - izbira EKO himne - izdaja biltena - izdelava EKO znaka šole - priprava in izvedba EKO igrice - izvedba EKO delavnic v projektnem tednu - sodelovanje s Pomursko ekološkim centrom - kompostiranje organskih odpadkov pridobitev EKO zastave Celo šolsko leto smo z učenci opravljali različne dejavnosti na temo ekologije. Dejavnosti so potekale v okviru pouka, pri interesnih dejavnostih ter kulturnih, naravoslovnih in športnih dnevih. Višek našega projekta je bil zagotovo projektni teden v aprilu, saj je bil ves teden na šoli posvečen Eko projektu. Omenim naj le nekaj dejavnosti: čistilna akcija, poslikava betona, etiketiranje rastlin z njihovimi imeni, kulturno srečanje z OŠ Tišina, OŠ Fokovci in Glasbeno šolo iz Murske Sobote. Dva naravoslovna dneva sta bila posvečena vodi, zraku in divjim odlagališčem. V sklopu projektnega tedna smo v petek ,19. aprila svečano opravili podpis Eko listine. Podpisniki Eko listine so: - ravnateljica šole, Danica Čeh - eko koordinator, Johann Laco - predsednica šolske skupnosti, Anita Časar - župan Občine Gornji Petrovci, Franc Šlihthuber - zunanji sodelavec, Branko Gomboc - nacionalna koordinatorka, Nada Pavšer(Žalje ni bilo na prireditev, namesto nje je Eko listino podpisal direktor Pomurskega ekološkega centra, Milan Bogataj.) Kot vidni znak uspehov našega projekta visi pred našo šolo eko zastava, ki smo jo prejeli 5. junija na prireditvi v Ljubljani v Cankarjevem domu. Eko zastave je podelila ga. Štefka Kučan, v imenu naše šole jo je prevzela učenka Katjuša Micevski. Seveda s tem ni konec projekta. Projekt vsako leto teče znova in vsako leto morajo biti vidne izboljšave. Šele potem lahko pričakujemo, da bomo lahko junija znova med dobitniki eko zastave. Johann Laco Eko koordinator v šolskem letu 2001/2002 EKO OKOLJE NAŠE OKOLJE PRIMA JE, V NJEM IGRAMO RADI SE. NAŠ PRIJATELJ ČIST ZRAK JE, POLN JE ZDRAVJA KORENJAK. ZEMLJA VITAMINE DA, DA TELO SE OKREPČA. Z VODO SE UMIVAMO IN JO TUDI PIJEMO. VSE TAKO JE, KOT JE PRAV, DA BI EKO PRI NAS OSTAL. Anja Micevski, 3. razred EKO BRALNA ZNAČKA Od leta 2001 je naša šola EKO šola, kar pomeni, da učenci skozi različne vsebine spoznavajo problematiko varovanja okolja, da učenci izvajajo ukrepe za zmanjšanje posameznih vplivov na okolje v šoli, doma in v okolju, kjer živijo. Zato smo letos na novo uvedli projekt EKO bralna značka, ki naj bi skozi knjigo prebujal ekološko zavest. Prav tako je to dobra naložba za sedanjost in prihodnost. Učence oblikuje v osebnosti, ki odgovorno in odločno skrbijo za zdravo in čisto okolje ter spodbuja takšno ravnanje pri svojih bližnjih in v domačem okolju. Literatura obsega vsebine z EKO tematiko in je razdeljena glede na starost učencev. EKO bralna značka je povezana z bralno značko, ki se že zelo dolgo izvaja na naši šoli. Tako morajo učenci predmetne stopnje, ki so že vključeni v bralno značko, za EKO bralno značko prebrati še eno knjigo na temo EKO. Vsi ostali, ki pa ne sodelujejo pri bralni znački, pa morajo pri EKO bralni znački prebrati tri knjige na to temo. Na razredni stopnji pa morajo učenci, ki so vključeni v projekt EKO bralna značka prebrati tri knjige in se naučiti pesmico. Cilj EKO bralne značke je vsekakor približati učencem problematiko onesnaževanja okolja, ogroženosti raznih živalskih in rastlinskih vrst ter zavedanje, da imamo samo eno Zemljo, ki pa ni večna. Učiteljica Barbara ČEH 35 ŠOLA DECEMBER 2002 UČNA TEMA: UREJANJE BIVALNEGA OKOLJA Vodja gradbišča, gradbeni inženir, gospod Gyerek nam j e bil pripravljen odgovoriti na vprašanja, ki smo jih z učenci pripravili . Prav tako nam je dovolil strokovni , voden ogled gradbišča z največjo možno varnostjo. Razgovor z gospodom inženirjem je potekal takole: Kakšen stanovanjski objekt gradite? 18 - stanovanjski blok. Kdaj ste začeli z gradnjo in kako dolgo bo trajala?Začeli smo junija 2001, gradnja bo trajala 18 mesecev. Kaj vpliva na čas trajanja gradnje? To so predvsem vremenski vplivi; Ob slabem vremenu lahko opravljamo le notranja dela. Koliko znaša celotna površina na kateri gradite blok in kolikšna je stanovanjska površina? Celotna površina znaša 2000m2, stanovanjska pa 1700m2. In kolikšna je površina posameznega stanovanja? 2 — sobno 59m2, 2,5 - sobno 75m2. Katere stanovanjske prostore zajema posamezno stanovanje? Hodnik, kuhinja z jedilnico, dnevna soba, spalnica, kopalnica, balkon in kletni prostor. Kakšne so prednosti posameznih stanovanj? Stanovanja v zgornjih nadstropjih imajo lep razgled, v pritličju pa so bolj primerna za starejše ljudi in invalide. Za kakšen način gradnje ste se odločili? Za armirano betonsko gradnjo. Kakšne materiale uporabljate za gradnjo in kje jih nabavljate? Beton, les, hidroizolacija, modularna opeka, kovina, keramika, bobrovec... Nabavljamo tam, kjer so ugodnejše cene, nekaj pri nas, nekaj iz Italije. Koliko peska ste porabili za gradnjo? 150 - 200m3. Kaj ste uporabili za izolacijo strehe, tal in zunanjih sten? Različne materiale,predvsem stiropor. Kakšen bo način ogrevanja? Centralno ogrevanje -plinsko olje. Zakaj smo na strehi bloka našteli kar 7 dimnikov? Eden je glaven, drugi pa so za individualo rabo. Pri gradnji bloka sodelujejo različni strokovnjaki. Kakšne poklice imajo ti ljudje? Geodeti, arhitekti, gradbeni inženirji, tehniki, zidarji, tesarji, keramičarji, pleskarji, železokrivci, električarji, vodovodarji,... Kmalu se bomo morali odločiti za poklic, zato nas zanima, kje se lahko izučiš za vse te poklice? V Murski Soboti, Mariboru in Ljubljani. Ali je delo na gradbišču telesno zelo naporno? Da. Koliko ljudi je bilo in bo v celotnem času gradnje zaposleno na gradbišču?Od 100 do 120 ljudi. Pa še vaše mnenje. Kaj menite ali bo blok, ko bo končan s svojim videzom in funkcionalnostjo prilagojen ljudem in ne okolju? Blok bo s svojim videzom in barvo prilagojen okolju, funkcionalen pa bo za ljudi, ki bodo v njem živeli. Ali po vašem mnenju meščanski način gradnje ne spreminja podobe vasi? Ja, kmečke hiše izginjajo in podoba vasi se spreminja , ampak to je nuja, saj je tudi čas, v katerem živimo drugačen. Pa še to. Ali vendarle kljub vsej sodobnosti ne moremo ohraniti vsaj del kulturne dediščine? Lahko. Vendar kmečke hiše izginjajo. Sledil je ogled samega objekta. Skozi velika okna in vrata je vstopalo toliko svetlobe, da so se oči morale kar naprej prilagajati. Naša radovednost pa tudi ni imela konca. Vsak kotiček smo hoteli videti, tako smo zmotili kerami-čarja, ki je polagal ploščice v eni izmed kopalnic pa zidarja, ki je izdeloval dohod v invalidsko stanovanje. . .Pa kaj, ko je tako zanimivo vse, kar je novega in drugačnega. Zahvalili smo se gospodu Gyereku in polni novih vtisov odšli v šolo. Danica Rems Saj bikarzapeli: »V soncu se koplje naš.blok...« Tistega toplega pomladanskega dne, ko je sonce s svojimi slepečimi žarki žarki že prav prijetno grelo, sem se z učenci in učenkami sedmega razreda razreda odpravila na ekskurzijo do bližnjega gradbišča. Pot nas je vodila vodila po lepo urejeni KULTURNI KRAJINI, naravi v kateri je poleg pestrega rastlinstva in živalstva tudi človek s svojo ARHITEKTURNO DEDIŠČINO. Občudovali smo lepo urejeno Labašovo hišo, evangeličansko cerkev pa staro pošto, ki žal izgublja svojo nekdanjo podobo in toliko novih sodobnih bivalnih objektov. Ves čas pa je bila pred nami mogočna stavba, okrog katere so bili postavljeni zidarski odri na katerih je kar mrgolelo različnih gradbenih delavcev, bageristi so urejali zunanjo površino bloka, velik žerjav je dvigoval težke dele, tovornjaki so dovažali potreben material in nič koliko drugih delavcev je opravljalo različna gradbena dela. 36 VRTEC DECEMBER 2002 Kje so doma najlepše sanje? Kje otroški smeh na krilih vetra? Kje se rojevajo čarobne pravljice? Kje najboljša juha zadiši? Kje? Le kje? Tam v mali hiški, Kjer je mnogo drobnih ust,ki o sreči drobijo in se vrtca veselijo. Plesna točka malčkov iz vrtca Gornji Petrovci. Vrtec Gornji Petrovci deluje v okviru vzgojno izobraževalnega zavoda OŠ Gornji Petrovci. Letos ga obiskuje 29 otrok. Otroci so vključeni v dve skupini. Prvo skupino obiskujejo otroci prvega starostnega obdobja ( 1-3 let) v drugo skupino pa so vključeni otroci druge starostne skupine (3-6 let). V vrtcu so zaposlene tri vzgojiteljice, ena pomočnica vzgojiteljice in kuharica. Delo poteka po programu Kurikularne prenove.S skrbnim načrtovanjem so zadovoljene številne otrokove potrebe. Vzgojno delo je načrtovano tako, da zajema vsa področja dejavnosti: jezik, gibanje, umetnost, področje naravnega in družbenega okolja ter matematiko. Najpomembnejši cilji, katerim je podrejeno vso delo,so začrtani tako, da zagotovijo varno, zdravo in spontano okolje za otroka. Omogočajo vsakemu otroku dobro počutje, zaželjenost in razvoj njegovih interesov. Zraven dejavnosti, ki potekajo v igralnicah so planirane dejavnosti na svežem zraku, ki prispevajo k otrokovem razvoju, predvsem njihovih motoričnih spretnosti. Vloga staršev pri izvajanju vzgojnega dela je zelo pomem-bna.Starši imajo možnost vključevanja v različne oblike vzgojnega dela: roditeljski sestanki, govorilne ure, razne delavnice, skupni izleti in pikniki z družabnimi igricami. Med različnimi srečanji in praznovanji pa dnevi v vrtcu hitro minevajo ob smehu, igri in ustvarjanju. Vodja vrtca, vzgojiteljica Mateja Meško VRTEC V LETU 2002 Za otroke iz vrtca pri OŠ Gornji Petrovci je bil poseben dan, ko so staršem, gospodu županu in drugim povabljenim gostom pokazali in razkazali prenovljene prostore vrtca. Skupaj z vzgojiteljicami so pripravili kratek kulturni program. Zahvalili so se vsem, ki so s svojimi močmi pomagali pri prenovi vrtca in sicer na svoj poseben, odkritosrčen način tako, kot znajo...z nasmehom, pesmijo s svojim izdelkom. Sprejem darila občine Gornji Petrovci. Skupno srečanje staršev in otrok- kostanjev piknik na Pindži Glasbeni dan v vrtcu - obisk Sandijevega dedka 37 SOLA DECEMBER 2002 1.TEHNIŠKI DAN JESENSKI PLODOVI Čudovito je biti preprosto človek in preprosto živeti. Zazreti se v nebo in videti sonce, opazovati cvetje in zvezde ponoči. Gledati otroke, se igrati in smejati se z njimi. Delati, kar te veseli. Sanjati. Pustiti domišljiji prosto pot. Biti zadovoljen. Tedaj postane življenje praznik. Človeška fantazija je neizčrpna. Ko otrok pri igri uporabi buče, storže, semena, koruzo,...se seznanja tudi z naravo. Oblikovanje naravnega materiala mu veliko pomeni in ima veliko vrednost za njegov razvoj osebnosti. Ustvarjanje z naravnimi materiali je nekakšna pustolovščina, ki pa se je začela že z nabiranjem in zbiranjem ter pripravo na prvi tehniški dan. V delavnice smo povabili tudi starše in g. ravnateljico. Da bi se med nami dobro počutili,smo jim na začetku pripravili kratek kulturni program, potem pa jih povabili in jim predstavili delo v delavnicah, ki smo jih pripravili na šolskem igrišču in v učilnicah. Starši so se veselo pridružili in skupaj s svojimi otroci in prijatelji delili izvirnost in domišljijo pri oblikovanju in ustvarjanju. Dan je hitro minil. Bilje prekratek za vse ideje, ki sojih imeli otroci in njihovi starši.Časa je bilo še samo za pripravo razstave izdelkov in za povabilo na drugi tehniški dan. Ti neposredni stiki z naravo pa bodo otrokom zagotovo prinesli trajne spomine, kijih bodo spremljali vse življenje. Učenci in učenke prvega in drugega razreda devetletke z učiteljicama Tadejo in Ivanko in vzgojiteljico Brigito ŠOLSKE REGULE i. Vsáki vučenik more vu odločenom časi všoulo príti; ki je zakesno, ali vöostao, more Vučiteli povedati: zakaj je tak včino? II. Vsáki more mújti, počesani, i dostojno oblečeni - v šolo priti, ino vse, ka tu potrebuje, z-sebom prinesti. III. Včenjé se kvsášemi máli z-molitvami, i z-krátkov popevkov začne.Šteri kasneje pride, tou more klečeč natihoma zmoliti. IV. V-šouli more tiho i na-mírom biti.Kí düge rŕši, i zburkŕva, z-stolice more vö, i na sertéli stati. V. Koga potrejbčina síli, z-podignjenov desnicov se more vö prositi, ino hitro nazaj paščiti. Več od ednoga nigdar nesmi vö. VI. Pod včenjom je nikomi nej slobodno jesti. VII. Kí kaj hüdoga vidi ali čüje od drugoga, more Vučiteli ovaditi; denok krivični toužiti edendrügoga , je prepovedano. VIII. Vučiteli more vsáki pokoren biti. IX. Na pitanje Vučitela je dužen vsaki povedati istino, i nej lagati. X. Po šouli more vsáki pošteno domou iti i po pouti nej júvkati, na repice goriskákati, ali z-kém se svajüvati, nej v-krčmi plés gledati, nej vogláriti ni vudné, niti v-noči it.v. * * * Šolske regule je zapisal zbiratelj ljudskih običajev med Muro in Rabo gospod Jožef Košič, župnik na Dolnjem Seniku , po I. 1845 v članku : Zobrisani Sloven i Slovenka med Murov in Rabov. Razne članke Jožefa Košiča sta zbrala dr. Vilko Novak in Stjepan Lukač in jih objavila 1992 I. v knjigi Jožef Košič: Življenje med Muro in Rabo. S.K. 38 ŠOLA DECEMBER 2002 SPREJEM ODLIČNJAKOV OSNOVNE ŠOLE GORNJI PETROVCI Dne, 21. junija 2002 je župan Občine Gornji Petrovci imel že tradicionalni sprejem odličnjakov, torej učencev Osnovne šole Gornji Petrovci, ki so šolsko leto 2001/2002 zaključili z odličnim uspehom. Svečanesa sprejema seje udeležilo 34 učencev odličnjakov in od teh je bilo 7 odličnih vseh osem let. lz posameznih razredov so se sprejema udeležili naslednji učenci: 3. razred 4. razred 1. Melisa Cifer 1. Vanja Gomboc 2. Leon Rebrica 2. Nina Hari 3. Sabina Rosan 3. Saša Hari 4. Sandra Sukič 4. Petra Kučan 5. Nina Škerlak 5. Nino Gašpar 6. Aleš Vukanič 6. Nina Berke 7. Benjamin Čer 8. Sabina Bedek 8. razred 1. Urška Žujs 7. razred 2. Nada Ivanič 1. Staša Svetec 3. Jasmina Čer 2. David Časar 4. Katjuša Micevski 3. Štefan Časar 5. Maja Kalamar 4. Jernej Hari 6. Sara Malačič 7. Patricija Bočkorec 8. Tjaša Širovnik Od učiteljskesa kolektiva so se sprejema udeležili naslednji učitelji: Aleksander Ružič, Drago Gašpar in Matija Horvat. Županje vsem odličnjakom čestital na doseženem uspehu in jim podelil knjižne nagrade. 5. razred 6. razred 1. Samanta Kerčmar 1. Urška Lepoša 2. Nina Malačič 2. Jani Pirc 3. Jerneja Pirc 4. Anamarie Svetec 5. Mateja Trplan „ Biserka Kuronja 6. Klement Kovač PROJEKTNI DAN: VARNOST V PROMETU Razvoj prometa, ki je prinesel nesluten napredek, je spremenil tudi svet, v katerega stopajo otroci. Vsak nov dan postavlja pred nas in otroka nove izzive, obveznosti in nevarnosti. V nekaj letih, ki minejo kot trenutek, moramo otroka pripraviti na samostojno sodelovanje v prometu. Pripraviti ga moramo na nekaj, kar zaradi svoje telesne in duševne razvitosti skoraj do desetega leta starosti, v resnici še ne bo zmogel. Vendar je ta priprava edina pot, da si bo pridobil potrebno znanje, izkušnje in načela, ki ga bodo vodila v prometu vse življenje, predvsem pa se bo naučil varno vesti v prometu. Tudi v naši šoli smo na razredni stopnji ob tednu otroka pripravili projektni dan Varnost v prometu. Prvo učno uro smo z učenci drugih razredov izdelali knjižice o svoji poti v šolo.Nekaj knjižic smo potem podarili policistom, ko smo jih obiskali na policijski postaji. Učenci 1. in 2. razreda smo si ogledali policijsko postajo, opremo policistov in policijska vozila. Najbolj zanimivi so nam bili motorji. Policisti so bili zelo dobro pripravljeni. Razložili so nam, kdaj uporabljajo kolesa, zakaj motorje in druga vozila. Učenci so veliko zvedeli o življenju in delu policistov, Bili smo tudi pogoščeni. Nato so učenci dvorišče policijske postaje in pločnike pri avtobusni postaji porisali z barvnimi kredami. Narisali so policiste, vozila, prometne znake. Skratka, da bi bilo življenje varno in brez nesreč. Učence 3. in 4. razreda pa so obiskali policisti v šoli, kjer so nam predstavili delo, opremo in policijska vozila. Učenci so za konec izdelali še nekaj prometnih znakov in tako okrasili šolsko jediln ico. Učenci in učitelji OŠ Gornji Petrovci že nekaj let zelo uspešno sodelujemo s policijsko postajo v Gornjih Petrovcih. Policisti so nam vedno pripravljeni nuditi ustrezno pomoč pri prometni vzgoji. Vsi se zavedamo, da prometno vzgajamo otroka vsak trenutek, ko smo z njim v prometu. Otrok opazuje naše ravnanje in ga skuša posnemati. Bodimo mu dober zgled. Ne samo takrat, ko ga skušamo naučiti najnujnejših prometnih pravil, temveč vedno, na sprehodu, na poti do šole, na kolesu ali v avtu. Predvsem pa se moramo zavedati, da si lahko pridobi otrok potrebno znanje in izkušnje samo v prometu. Z dobrim zgledom in varnim ravnanjem bomo našim otrokom za dolgo zgradili prijazen svet prometa. Tadeja Bencak 39 ŠOLA DECEMBER 2002 PROJEKT - G O B E V projektu so sodelovali učenci -1 ./9, 1./8, 2., 3. in 4. razreda ter učiteljice razredne stopnje OŠ Gornji Petrovci. Za projekt gobe, smo se odločili zaradi znaka šole - GOBICE. Za izvajanje projekta smo potrebovali ustrezen prostor in zasejan kompost. Kompost smo naročili pri Gobarstvu Grubelnik (Zgornji Lehen na Pohorju), prostor pa nam je odstopila občina Gornji Petrovci. Vzgoja šampinjonov je potekala v kletnih prostorih Pindže, ki je od osnovne šole oddaljena približno 500 metrov. PRIPRAVA OBJEKTA Za vzgojo šampijonov je bilo potrebno pripraviti objekt (prostor). Osnovne stvari, ki jih je moral takšen objekt imeti so: voda, ogrevanje, električna energija in ventilacija. Tla so morala biti betonirana in imeti odtoke. Police za kompost so bile narejene iz lesa. Pred vnosom komposta je bilo potrebno objekt očistiti in dezifencirati. PRIPRAVA OBJEKTA ZA VNOS PASTERIZIRANEGA KOMPOSTA V čist in obeljen objekt smo dne 29.01.2002 vnesli zasejan kompost. Na police smo v lesene zaboje zlagali kompost debeline 18 do 20 cm. Imeli smo trinajst zabojev komposta. Po končanem polnjenju smo prostor očistili in izplaknili z vodo. INKUBACIJA KOMPOSTA Takoj po polnjenju objekta je bilo potrebno zapreti dotok svežega zraka in prostor segrevati, da temperatura komposta doseže 25 °C. Folijo na kompostu je bilo potrebno prerezati, ker se sicer pod folijo ustvarja kon-denz. Da komposta ne bi izsušili, je morala biti vlažnost 95 %, kar pa lahko dosežemo s polivanjem po tleh. Vsak dan smo hodili zalivat objekt, spremljali smo temperaturo in vlago ob prihodu in odhodu. Faza inkubacije je trajala 35 dni (malo več časa kot običajno zaradi prenizke vlage). V tem času je bilo pomembno držati temperaturo na 25 _C in 95 % relativno vlažnost, brez dotoka svežega zraka, kar povzroči visoko koncentracijo C02, kar je pogoj za nadaljni razvoj kulture. Da seje kompost dobro razrasel, seje videlo po spremembi barve. Postal je bel od micelija in imel je vonj po šampinjonih. POKRIVANJE KOMPOSTA Kompost je moral biti enakomerno preraščen z micelijem, šele takrat je pripravljen za pokrivanje. Po 35 dneh (05.03.2002) smo kompost prekrili s pokrivno prstjo (črno zemljo) debeline 3,5 - 4,5 cm. VZGOJA KULTURE Takoj po pokrivanju je bilo potrebno začeti z zalivanjem kulture. Zalivanje je zelo pomembno pri vzgoji šampinjonov, ker lahko naredimo velike napake, tako pri prevelikem zalivanju, kot pri premajhnem. Količina vode se določi glede na vlažnost pokrivne prsti, ki mora biti vedno toliko zalita, da se ob stisku zemlje v pesti med prsti pokažejo kapljice vode. Pokrivno prst je bilo potrebno maksimalno zaliti, kolikor vode je pokrivna prst bila sposobna sprejeti, vendar ne preveč, ker lahko voda pride do komposta in ne pride do vraščanja micelija v pokrivno prst. Ko se je vraščanje začelo, smo lahko povečali zalivanje. Zalivanje je bilo potrebno prilagajati vlažnosti pokrivne prsti in intenzivnosti vraščanja v pokrivno prst. PREMEŠANJE KULTURE Šestnajst dni (21.03.2002) po prekrivanju, ko je micelij prerastel pokrivno prst, smo pokrivno prst do komposta premešali. Dan pred mešanjem ni bilo potrebno zalivati pokrivne prsti. Pre-mešanje pokrivne prsti je bilo potrebno za enakomerno razporeditev micelija po pokrivni prsti, da sloj zrah- ljamo, ter da gobe rastejo posamezno in ne v šopih. FRUKTIFIKACIJA KULTURE Po premešanju, ko se micelij ponovno sestavi na površju pokrivne zemlje, smo začeli z dovajanjem svežega zraka, da smo znižali temperaturo komposta na 18 _C. Vlažnost zraka je morala biti od 90 % - 95 %. Takšne pogoje je bilo potrebno vzdrževati do pojava majhnih popkov. V tej fazi se ne sme zalivati. Ko so bili popki veliki za zrno graha, smo lahko začeli počasi zalivati. Glede na to, da vsebuje goba 92 % vode in zelo hitro raste, zahteva pred obiranjem obilno zalivanje, spet v odvisnosti rodnosti kulture in vlažnosti pokrivne prsti. OBIRANJE KULTURE Prvi šampinjon smo utrgali 23.03.2002. Prvi teden smo nabrali okrog 1 kg šampinjonov in kuharice so nam skuhale zelo okusno juho. Potem smo začeli z obiranjem šampinjonov na dva do tri dni. Od 01.04.-16.04.2002 smo nabrali okrog* 30 kg šampinjonov. 18.04.2002 smo se učiteljice in učenci razdelili v skupine in vsaka skupina je imela svoje delo. Ena skupina je pripravila ocvrte šampinjone, druga skupina je pripravila mize in pogrinjek v jedilnici, tretja skupina je izdelala plakat s fotografijami o vzgoji šampinjonov, četrta skupina pa je ustvarjala na temo projekta. PRAZNJENJE OBJEKTA Po končani proizvodnji je kompost najbolje uničiti s paro, ali ga odstraniti najmanj dva kilometra od gojitvenih prostorov. Objekt je potrebno temeljito očistiti, ga prebeliti in razkužiti. Učenci so praktično videli in spoznali vse faze vzgoje šampinjonov. Za projekt so pokazali veliko zanimanje, posebej navdušeni pa so bili, ko smo začeli z obiranjem šampinjonov. Skupaj smo nabrali okrog 50 kg šampinjonov. Na koncu bi se radi zahvalili vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali pri izvedbi našega projekta - GOBE. Bojana KERŠIČ 40 ŠOLA DECEMBER 2002 OSNOVNA ŠOLA GORNJI PETROVCI, NAJLEPŠA OSNOVNA ŠOLA V SLOVENIJI Občina Gornji Petrovci že vrsto let sodeluje v okviru programa Moja dežela - lepa in gostoljubna, ki ga izvaja Turistična zveza Slovenije. Tako smo se vsako leto prijavili na ocenjevanje krajev, gasilskih domov in letos tudi na ocenjevanje najlepše osnovne šole v SIoveniji. Da je naša občina lepo urejena, je razvidno predvsem iz tega, da smo leta 1998 prejeli v okviru ocenjevanja lepo urejenega kraja za vas Gornji Petrovci priznanje Turistične zveze Slovenije, v kategoriji "drugi kraji” za 3. mesto, leta 1999 pa priznanje Pomurske turistične zveze Slovenije v isti kategoriji za 1. mesto, tudi za vas Gornji Petrovci. Lansko leto pa je priznanje za najbolj urejen gasilski dom v Sloveniji prejelo PGD Gornji Petrovci. Zelo smo zadovoljni, da je poplačan naš trud z obnovo Osnovne šole Gornji Petrovci in da smo tako letos prejeli priznanje za najbolj urejeno osnovno šolo v Sloveniji. Svečana podelitev priznanj je bila, 20.11.2002 na Gimnaziji v Litiji, udeležili pa smo se je: ravnateljica OŠ Gornji Petrovci, Danica Čeh, učenci osnovne šole: Jani Pirc, Petra Kučan, Anamarie Svetec, Staša Svetec, s strani Turističnega društva Vrtanek Gornji Petrovci, Marija Došen, s strani Občine Gornji Petrovci, Biserka Kuronja in Stanko Kozic ter s strani Pomurske Turistične zveze, Štefan Dravec. PIKIN FESTIVAL 23. septembra smo obiskali že težko pričakovani 13. Pikin festival v Velenju. Zjutraj smo se z navdušenjem zbrali pred šolo in se odpeljali v Velenje. Tam sta nas že čakali Piki Nogavički, ki sta nas popeljali v Rdečo dvorano in predstavili ustvarjalne delavnice. V delavnicah smo izdelovali izdelke iz različnih materialov, ki smo jih na koncu odnesli domov. Učenci so lahko obiskali še Pikin frizerski salon, Pikino knjižno menjalnico, Pikino računalniško delavnico, se pomerili v plezanju po plezalni steni, zapeli s taborniki ter napisali razglednico, ki jo je žigosal sam kapitan. Na poti domov smo se ustavili še v McDonaldsu, kjer smo si napolnili želodčke ter se utrujeni in polni lepih doživetij vrnili domov. Tadeja Bencak NARAVOSLOVNI DAN - GOZD V mesecu oktobru smo imeli 1. naravoslovni dan. Odpravili smo se v gozd, kjer sta nam zunanja sodelavca g. Branko Gomoc in g. Ernest Kerčmar predstavila življenje v gozdu. Ogledali smo si različne vrste dreves, njihove plodove in gozdne sadeže. Poglobili smo znanje o gozdnih živalih, videli lisičino in sledi nekaterih živali. Ko smo se vrnili v šolo, smo nadaljevali z delom v učilnicah: naredili razstavo, reševali učne liste, poslušali gozdne pravljice... Prevzemniki priznanja s predstavniki Turistične zveze Slovenije Biserka Kuronja 41 ŠOLA DECEMBER 2002 DNEVI DEJAVNOSTI NA RAZREDNI STOPNJI V šolskem letu 2002/2003 smo pripravili pester in zanimiv program za naše učence. Dnevi dejavnosti spodbujajo vedoželjnost, ustvarjalnost in samoiniciativnost učenk in učencev, jih usposabljajo za samostojno opazovanje, pridobivanje izkušenj, znanja za razvijanje spretnosti ter za samostojno reševanje problemov. Ob teh dejavnostih učenci znanje različnih področij med seboj povezujejo v celoto. Kulturni dnevi so namenjeni razvijanju ustvarjalnosti, sposobnosti dojemanja spoznanj družbenih ved in jezikoslovja, doživljanja umetniške besede, barv, oblik, zvoka in giba ter prepoznavanje, razumevanje in vrednotenje pokrajine in njenih sestavnih delov. V letošnjem šolskem letu bomo izvedli naslednje kulturne dneve: Pikin festival, jelkovanje, ogledali si bomo lutkovno predstavo ter film. Naravoslovni dnevi aktivno in sistematično dopolnjujejo in poglabljajo teoretično znanje, ki so ga pridobili med rednim poukom in ga povezujejo v nove kombinacije. Dejavnosti jih spodbujajo k samostojnemu in kritičnemu mišljenju, omogočajo uporabo znanja ter spoznavanje novih metod in tehnik raziskovalnega dela. Učenci in učenke intenzivno doživljajo naravo, odkrivajo njene lepote in vrednote, oblikujejo pozitiven odnos do narave, življenja, učenja in dela ter nas navajajo na varovanje zdravja in okolja. Izvedli bomo naravoslovne dneve: gozd, življenje na kmetiji, zdravje ter si ogledali živalski vrt v Ljubljani ( 3. in 4. razred ). Športni dnevi so namenjeni zadovoljevanju potreb po gibanju, gibalnem izražanju, ustvarjalnosti, sprostitvi in razvedrilu. Razvijajo tovarištvo, medsebojno sodelovanje, spoštujejo lastne in tuje dosežke, utrjujejo si samozavest in pridobivajo trajne športne navade.Izvedli bomo jesenski kros s športnimi igrami, pohod, opravili naloge športno-vzgojnega kartona ter plavanje. V devetletni OŠ so novost tehniški dnevi, kjer otroci s pomočjo učiteljic in staršev razvijajo ustvarjalnost, domišljijo, si urijo ročne spretnosti ter veselje ob izdelavi raznoraznih izdelkov iz različnih materialov. Planirani so naslednji tehniški dnevi: jesenski plodovi, od zrna do kruha, izdelava velikonočnih aranžmajev. Tu je še družbeno potrebno delo, s katerim si učenci ohranjajo in izboljšujejo življenjske pogoje v šoli in njeni okolici, razvijajo čut za solidarnost med ljudmi, razvijajo pravilen odnos do dela in delovnih ljudi ter se vzgajajo za odgovoren in kritičen odnos do narave in kulturne dediščine. Letos bomo v okviru tega izdelovali novoletne okraske in voščilnice iz eko papirja ter urejali okolico šole. Melita Bračko GREDICA » GOBA » Na otroškem igrišču smo uredili gredico v obliki znaka naše šole »GOBA». Otroci vrtca in razredne stopnje so prinašali raznovrstne čebulice, ki smo jih posadili v gredico.Dogovorili smo se, da bomo zanjo skrbeli in spomladi opazovali, kako je raznovrstno cvetje zacvetelo. AKTIV RAZREDNE STOPNJE 42 ŠOLA DECEMBER 2002 ŠOLA V NARAVI - BAŠKA, 25.08. - 31.08.2002 Prišel je težko pričakovani 25. avgust, ko smo se zgodaj zjutraj zbrali na avobusni postaji učenci 4. razreda ter učiteljici Bojana in Irena. Poslovili smo se od staršev, jim pomahali in se odpeljali novim dogodivščinam naproti. V Murski Soboti so se nam pridružili učenci OŠ III. Murska Sobota z njihovimi spremljevalci. Sledila je vožnja s krajšimi postanki preko Ormoža, Varaždina in Zagreba v Baško. V Baško smo prišli ob 12. uri, vzeli svoje stvari z avtobusa in šli proti otroškemu domu. Upravnik nas je seznanil s hišnim redom in nas razporedil v sobe. Dobili smo tri sobe in jih tudi poimenovali - Školjke, Morske zvezde in Vodni skuterji. Po kosilu smo se razpakirali, si postlali postelje in odšli na plažo. Na plaži sva z učiteljico Ireno kar takoj preverili plavalne veščine in učence razdelili v dve delovni skupini: plavalci in polplavalci ter neplavalci. Po večerji smo si ogledali najbližjo okolico Baške, se seznanili s pomembnejšimi zgradbami, šli na sladoled in nabirat školjke. Drugi dan smo pred zajtrkom šli na jutranji sprehod ob obali. Po zajtrku smo si pospravili postelje in sobe, saj smo tekmovali v urejenosti sob. Vsako jutro so nam dežurni učitelji ocenili sobe, z oceno od ena do pet. Po zajtrku smo šli kupit razglednice, ki smo jih v času počitka napisali domačim, sorodnikom in prijateljem. Dan je bil namenjen učenju plavanja oz. izpopolnjevanju plavalnih veščin ter spoznavanju morskega sveta. Po večerji smo se na željo učencev opravili na nočno kopanje, kjer smo se vsi zelo zabavali. Tretji dan smo se zbudili v deževno jutro. Po zajtrku smo ostali v sobah, kjer smo reševali dnevnik Šole v naravi, se pogovarjali in igrali razne družabne igre. Uro pred kosilom smo izkoristili za sprehod, ker je nehalo deževati. Po kosilu je spet posijalo sonce in odšli smo na plažo, kjer smo imeli aktivnosti v vodi ter učenje plavanja. Četrti dan smo vstali kot običajno, se umili, šli na zajtrk, pospravili sobe in odšli na plažo. Točno opoldne nas je večina pohitela v vodo, ker se je začela aerobika. Po končani aerobiki pa hitro na kosilo. Odločili smo se, da brisače pustimo na plaži. V času počitka pa so kar naenkrat nebo prekrili črni oblaki in začelo je deževati. Nekaj učencev je skupaj z učiteljico bežalo nazaj na plažo po brisače. K sreči se je vse dobro izteklo. Popoldne je deževalo, zato smo ostali v domu in si v jedilnici ogledali film. Tudi zvečer je deževalo, zato smo imeli v jedilnici kviz, tekmovali pa smo po sobah. Ostalo nam je še nekaj časa pred začetkom kviza, zato smo si šli ogledat muzej v Baški, kjer smo izvedeli in videli veliko zanimivosti o samem kraju. Peti dan smo dan preživeli na plaži, dopoldne smo še izpopolnjevali plavalne veščine, popoldne pa smo imeli tekmovanje v plavanju za konjičke in delfinčke. Učenci so usvojili: - pet bronastih konjičkov (učenec 5 sekund drsi na prsih z rokami naprej z glavo v vodi), - štiri srebrne konjičke (učenec preplava 8 metrov), - enega zlatega konjička (učenec preplava 25 metrov), - enega delfinčka (učenec preplava 35 metrov), - pet bronastih delfinov (učenec preplava 50 m - 2 x 25 m + mrtvak), -tri srebrne delfine (učenec preplava 100 m s tehniko kravla - razdalja je omejena na čas), -dva zlata delfina (učenec preplava 150 m mešano - 50 m prsno, 50 m hrbtno in 50 m kravl - razdalja je omejena na čas). Po večerji smo šli do cerkve sv. Ivana, nato pa še v Luna park, kjer smo se vozili na vrtiljaku, z avtomobili in skakali na trampolinu. Šesti dan smo dopoldne izkoristili še za zadnje nakupe in sladoled, ker je bilo spet muhasto vreme. Popoldne pa smo šli na plažo, kar smo izkoristili še za zadnji skok v morje. Večerjo smo imeli prej, ker smo ob 18.00 šli na panoramsko vožnjo z ladjo Ljuboman, ki je trajala dve uri. Zvečer smo imeli zaključni večer, kjer je bila razglasitev rezultatov plavanja in ocenjevanja urejenosti sob. Učenci, ki so usvojili zlatega delfina so bili posebej imenovani. Z OŠ Gornji Petrovci sta bili to Petra Kučan in Vanja Gomboc. Sledil je kratek program in naša šola se je predstavila s plesno točko. Večer smo zaključili s plesom in se polni prijetnih vtisov odpravili spat. Zadnji dopoldan smo izkoristili za sprehod po Baški in se odpravili še po zadnjih nakupih, saj je bilo potrebno “zapraviti” kune, ki so nam še ostale. Po kosilu je sledila vožnja domov s krajšimi postanki. V večernih urah smo prišli v Gornje Petrovče, kjer so nas že čakali starši. Teden dni šole v naravi je minil zelo hitro, saj smo doživeli veliko novega, zanimivega in poučnega. Mislim, da bodo ti dnevi vsem učencem ostali v lepem spominu. In kar je najvažnejše, vsi učenci so premagali strah pred vodo, večina pa se jih je naučila plavati. Bojana KERŠIČ 43 ŠOLA DECEMBER 2002 Devetletna osnovna šola na Osnovni šoli Gornji Petrovci S soglasjem staršev in Ministrstva za šolstvo znanost in šport smo lani v jeseni 2001 začeli uvajati program devetletne osnovne šole v 1. razredu. Želja, da bi v šolski prostor vnesli nekaj novega, boljšega,se nam je izpolnila. Učenci, šestletniki so radi prihajali v šolo in so se v učilnici, polnih kotičkov in hiške dobro počutili. Največja novost v devetletki je ravno vstop otrok s šestimi leti. Vemo, da so učenci prihajali v šolo z različnim predznanjem. Sedaj je vsaj za šestletne otoke zagotovljen enak program, ki je skladen z razvojnimi značilnostmi in spečifičnostmi učenja le-teh. V veliko pomoč pri delu s šestletniki so nam novi učni načrti predmetov, saj so ti sodobni, ustrezajo starosti učencev in omogočajo njihovo ustvarjalnost. Tudi starši so bili zadovoljni, saj so otroci radi prihajali v šolo in se veliko naučili. Letos imamo v devetletki 1. in 2. razred. Zadnje priprave na pouk so se začele v avgustu. Aktiv učiteljev smo skupno načrtovali učno - vzgojno delo, vsebine kulturnih, športnih,tehniških in naravoslovnih dnevov. Novost je pri programu dnevov dejavnosti, ki so poleg že ustaljenih naravoslovnih, športnih in kulturnih dni, prinesli še tehniške dneve. V prvem triletju so trije tehniški dnevi. Prvi tehniški dan smo v 1. in 2. razredu devetletne šole že imeli. Ustvarjali smo iz jesenskih plodov. K sodelovanju smo povabili tudi starše. Starši so se nam z veseljem pridružili. Po končanem dnevu smo naredili razstavo. Takšne dneve imajo učenci zelo radi, saj so zelo poučni in vlada ustvarjalno ozračje. Razvijajo pozitiven odnos do tehničnih dosežkov, raziskujejo njihov izvor in zgradbo, primerjajo svoje ugotovitve s podatki iz strokovne literature. Ob oblikovanju razstav izmenjujejo izkušnje in ideje. Strinjam se z gospo Sonjo Mirtič, ki je napisala » Iščimo nove poti. Nasmehnimo se otroku. Nasmeh nas nič ne stane, a čudežno deluje. Obogati učenca, a ne osiromaši učitelja, ki ga poklanja. Nihče od učiteljev ni tako bogat niti tako reven, da si ga ne bi mogel privoščiti. Z njim lahko vsak samo pridobi. Nasmeh prinaša srečo, pozdrav in pomoč učencu pri učenju. To je počitek utrujenemu, sončni žarek žalostnemu in najboljše naravno zdravilo proti jezi. Nasmeh ima vrednoto samo, kadar se ga podarja«. Ivanka Grah OBISK PRI NAJSTAREJŠI OBČANKI IN NAJSTAREJŠEM OBČANU OBČINE GORNJI PETROVCI Dne, 27.12.2001 smo: župan občine, Franc Šlihthuber, predsednik KS Gornji Petrovci, Aleksander Bencik in delavca občinske uprave, Biserka Kuronja in Stanko Kozic, obiskali najstarejšo občanko in najstarejšega občana Občine Gornji Petrovci. Naša najstarejša občanka je bila 97-letna Kristina Zrim iz Gornjih Petrovec 25, ki smo jo tokrat obiskali že tretje leto, kot našo najstarejšo občanko. Od gospe Zrimove smo se poslovili v dobri veri, da jo bomo obiskali spet letos, vendar žal temu ni tako, ker je pred kratkim umrla. V Križevcih 26 nas je veselega obraza pozdravil, najstarejši občan v letu 2001, 91-letni Karel Hari. Z zanimanjem smo prisluhnili njegovim besedam o poteku njegovega življenja. Na žalost je tudi g. Hari v letošnjem letu umrl. Biserka Kuronja 44 RAZNO DECEMBER 2002 IZGRADNJA VODOVODNEGA OMREŽJA V OBČINI GORNJI PETROVCI - I IN II FAZA Pred kratkim so gospodinjstva že prejela obvestila o končanju projekta izgradnje vodovodnega omrežja Občine Gornji Petrovci za I. fazo, ki zajema naselja Gornji Petrovci, Peskovci, del Adrijanec ter del Šulinec ter za II. fazo, ki zajema naselja Ženavlje, Martinje, Boreča in Šulinci. Ker se bo vodovodno omrežje v naslednjih dneh dalo v upravljanje, se dejansko približuje čas, ko se bo voda lahko začela normalno uporabljati iz izgrajenega vodovodnega omrežja. Tako se zaključi obdobje izgradnje vodovodnega omrežja za omenjeni fazi. S tem vas želimo obvestiti in dati še zadnjo možnost vsem tistim, ki se še želijo naknadno priklopiti na vodovodno ali kabelsko omrežje, da to storijo najkasneje do 31. januarja 2003, sicer se po tem datumu znesek priključne takse za vodovod poveča za faktor 2,5 (40. člen Odloka o oskrbi s pitno vodo, vodarini in priključni taksi, Ur.l.RS, št. 87/99). Prav tako se izgrajuje sistem izgradnje kabelskega omrežja za omenjena naselja, kjer potekajo razna zaključna dela in se bodo v prihodnje montirale še hišne omarice. Naprošamo vas, da ponovno premislite in se po možnostih odločite za priklop na kabelsko televizijo, če se še niste. Menimo, da dolgoročno odplačilo priključka omogoča vsakemu, da se priklopi ter si s tem zagotovi nemoteno spremljanje vseh programov ter lokalnih programov, kjer se največ prikazuje dogajanje v naši občini ter širši pokrajini. Menimo, da se s temi dejanji zaključuje eno od pomembnih dejanj, ko se marsikateremu gospodinjstvu po dolgoletnem pomanjkanju vode, predvsem pitne vode ne bo potrebno ozirati na to, koliko vode lahko porabi, da mu je ne zmanjka! Bojan Prosič Predstavniki Blisk Montaža in njihovi zaposleni so na skromen način proslavili letošnji 2.december, dan, ko so v vrtino na globino 145 m spustili črpalko, katera bo črpala vodo v vodovodno omrežje. Naslednji dan smo pristopili k čiščenju, razkuževanju in polnjenju 150 tisoč litrskega rezervoarja. V nadaljevanju je potrebno pristopiti k polnjenju sistema, opraviti je potrebno tlačni preizkus in klorni šok. V določenih terminih je potrebno vzeti vzorce vode za razširjeno analizo. O tem, kdaj bo voda v gospodinjstvih, trenutno še ne moremo govoriti. Uslužbenec Blisk Montaže, g. Črnko Vendel, naš občan, je izrazil željo,« Slikal bi se rad pri prvem curku vode iz te vrtine« Trenutni izliv 1,05 l/sekundo. 45 razno DECEMBER 2002 VETERINARIA MURSKA SOBOTA d.o.o. Veterinaria Murska Sobota, d.o.o je odprla nove poslovne prostore. Dne, 25.10.2002 se je v Murski Soboti, na Markišavski ulici številka 3 ( hiša »Panonka«) zgodil za Veterinario pomemben, lahko rečem tudi zgodovinski dogodek. Mlada firma, ki je nastala februarja I.2000, z razdružitvijo Veterinarskega zavoda Murska Sobota , je dočakala dan, ki so si ga vsi zaposleni tako želeli dočakati. Trud in odpovedovanja mladega, 25 članskega kolektiva so bili poplačani. Končno bomo vsi pod eno streho, saj je bil dosedaj oddelek za reprodukcijo in plodnostne motnje domačih živali lociran v najetih prostorih,na Kmetijsko - gozdarski zbornici Slovenije, enota Murska Sobota v Černelavcih.Nič več ne bo prostorske stiske, kjer se obiskovalcu ali rejcu nismo imeli kje posvetiti, se z njim pogovoriti, mu kaj svetovati. Obiskovalci imajo na razpolago tudi velik parkirni prostor. Veterinaria ima najsodobnejšo ambulanto za male živali v Sloveniji, standardi v njej so na nivoju najboljših ambulant za male živali v Evropskem prostoru, končno pa tudi njeni strokovnjaki opravljajo kirurške posege na malih živalih, katerih delo lahko brez sramu primerjamo z najboljšimi v tej stroki. Zares smo ponosni na to svojo pridobitev. Na svečani otvoritvi je bilo veliko županov iz Pomurja, direktorjev podjetij in ustanov iz regije, kolegov iz Veterinarske fakultete, Veterinarske zbornice, Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, kolegov iz okoliških veterinarskih ambulant, rejcev, prijateljev in znancev. Nekoga med njimi pa smo bili še posebej veseli - župana občine Gornji Petrovci, g. Franca Šlihthubra, ki mi je v imenu Občine Gornji Petrovci ter v imenu občank in občanov iz tega prelepega predela Goričkega prinesel darilo, pisarniški stol »direktorski«, kot je g. Šlihthuber sam dejal. Ta izraz pozornosti občine, iz katere izhajam, je naletel na velike simpatije vseh prisotnih, mene in firme, ki jo predstavljam pa še prav posebej, zato se mu tudi iskreno zahvaljujem. Torej spoštovani rejci in ljubitelji živali, Veterinaria Murska Sobota, d.o.o, vam je na razpolago na novi lokaciji, strokovnjaki v firmi pa smo stari, isti, upam, da še boljši, kot smo bili. Obiščite nas, pridite na klepet ali pa na kavico, za nasvet smo vam zmeraj na voljo, naročila pa sprejemamo nepretrgano na istih telefonskih številkah ! Veterinaria Murska Sobota d.o.o. Direktor: Marjan Ivan Kerčmar, dr. vet. med. Ustanovljena OZSČ v M. Soboti V deželi ob reki Muri, v Pomurju, delujejo že dalj časa območna Združenja slovenskih častnikov v Gornji Radgoni, Lendavi in Ljutomeru. Pravno formalno ni bilo organizirano le tovrstno združenje v Murski Soboti, čeprav so vsa leta doslej izvajali določene aktivnosti. Od letošnjega 4. junija deluje OZSČ tudi v Murski Soboti. Kar preko 600 je aktivnih in rezervnih častnic in častnikov ter podčastnic in podčastnikov v dvanajstih občinah Upravne enote Murska Sobota (občine Beltinci, Cankova, Gornji Petrovci, Grad, Hodoš, Kuzma, Moravske Toplice, Puconci, Rogašovci, Šalovci in Tišina ter Mestna občina Murska Sobota), ki so razporejeni na številne vojaške in civilne dolžnosti v Slovenski vojski, upravnih službah, Civilni zaščiti in drugje. Odslej naj bi tudi ti v okviru svoje stanovske prostovoljne, samostojne, interesne in strokovne organizacije uresničevali svoje interese na vojaško strokovnem področju ter krepitvi obrambne pripravljenosti. Posebni Iniciativni odbor, ki ga je vodil Dušan Grof (direktor Uprave za obrambo v Murski Soboti), je tako sklical ustanovni zbor Območnega združenja slovenskih častnikov v Murski Soboti, s pričetkom ob 16.30 uri. Zbralo se je 46 častnikov in podčastnikov, ki so sprejeli sklep o ustanovitvi Območnega združenja slovenskih častnikov Murska Sobota, izvolili 15-člansko predsedstvo (Janez Koren - Beltinci, Ivan Smodiš - Cankova, Milan Rebrica - Gornji Petrovci, Daniel Kalamar - Grad, Ludvik Jonas - Hodoš, Marjan Recek - Kuzma, Dušan Grof- Moravske Toplice, Dušan Lazar -Puconci, Darko Horvat - Rogašovci, Aleksander Abraham -Šalovci, Jožef Babič - Tišina ter Nataša Svetina, Ladislav Lipič, Alojz Kisilak in Filip Matko - Murska Sobota), nadzorni odbor in častno razsodišče. Za predsednikaje bil izvoljen Dušan Grof, ki mu bosta kot podpredsednika ob boku stala Alojz Kisilak in Ivan Smodiš. Takoj po ustanovnem zboru je bilo organizirano v sodelovanju s soboško Ljudsko univerzo še strokovno predavanje. Magister Zoran Krunič je predaval na temo Evropska unija - SEVOP (Skupna evropska varnostno-obrambna politika), kar je finančno podprlo Ministrstvo za šolstvo in šport RS. Filip Matko Skupščina Pomurskega društva za boj proti raku “Kdo zida zares in z resnico, kdo zida z ljubeznijo in za ljubezen - ta ne zida le zase, ta zida za vse in za prihodnost so besede iz pesmi Toneta Kuntnerja, ki so bile 10.maja letos izhodišče volilno-programske skupščine Pomurskega društva za boj proti rak. To društvo je s svojimi 3.725 članicami in člani eno najštevilnejših društev v deželi ob reki Muri, kakor tudi med enajstimi tovrstnimi društvi v okviru Zveze slovenskih društev za boj proti raku. Po letu 1997 se je izteklo štiriletno mandatno obdobje in številnim prizadevnim članicam in članom so pred začetkom skupščine izrekli posebno zahvalo s plaketami, priznanji in darili. Plaketo dr.Štefana Gruškovnjaka, ustanovitelja in dolgoletnega predsednika Pomurskega društva za boj proti raku, sta prejela dolgoletnega aktivista tega društva Hela Sreš iz Radenec in podpredsednik Zveze slovenskih društev za boj proti raku Otmar Bergant. Plaketi je podelila Marija Gruškovnjak, ki je enako plaketo prejela za svojo družino. Za pionirsko delo pri projektu Živimo zdravo na področju Občine Beltinci je priznanja Pomurskega društva za boj proti raku, kakor tudi priznanja fondacije Cindi Slovenija in Ministrstva za zdravje prejelo kar 21 lokalnih koordinatork tega projekta iz osmih krajevnih skupnosti Občine Beltinci. Nedeljka Luzner z Ministrstva za zdravje RS ter dr.Dominika Novak Mlakar iz Cindi Slovenija pa sta podelili priznanja in zahvale še: dr.Branislavi Belovič, dr.Eriki Zelko Peterka, Danetu Kataliniču, Anici Benkovič, Anici Fujs, Gordani Toth, Zdenku Tompa, Dušanu Zelku, Sanji Kološa, Urošu Puhanu, AMC in Kseniji Kous. Je pa Pomursko društvo za boj proti raku kot obliko pomoči pri preventivni skrbi za zdravje prebivalstva podarilo pet specializiranih tehtnic za merjenje odstotka telesne maščobe (BF 60), ki so jih prejeli Zdravstveni domovi Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota ter Splošna bolnišnica Murska Sobota. Štiriletno bogato delo na področju preventive v boju proti raku je nazorno predstavila dosedanja podpredsednica društva dr.Branislava Belovič, ki je na tokratni skupščini prevzela vodenje Pomurskega društva za boj proti raku. Izvoljen je bil 11 -članski izvršni odbor društva za prihodnje štiriletno obdobje, še 16 članov za razširjeni izvršni odbor ter po trije člani nadzornega odbora in disciplinske komisije tega društva. Poleg programskih izhodišč dela do leta 2006 so bili sprejeti še trije popravki dosedanjega Statuta Pomurskega društva za boj proti raku, ki se je krepko zasidralo s svojim delom v pokrajini na obeh bregovih reke Mure. Filip Matko 46 RAZNO DECEMBER 2002 »SINERGIJSKI KOTIČEK« Poslujoči podjetniki - vas zanima 50% subvencija STROŠKOV SVETOVALNE POMOČI PRI ŠIRITVI VAŠE DEJAVNOSTI, NOVIH PROJEKTIH? Podjetniki začetniki - vas zanima 100% subvencija STROŠKOV SVETOVALNE POMOČI PRI REALIZACIJI VAŠE PODJETNIŠKE IDEJE? REŠITEV JE VAVČER! * Dobite ga lahko pri nas - pokličite nas ali obiščite osebno! Razvojna agencija Sinergija Telefon: (02) 538-13-50; Naslov: Kranjčeva 3,9226 Moravske Toplice Razvojna agencija Sinergija je izbrani izvajalec vavčerskega sistema svetovanja - izdajanja napotnic za subvencionirano svetovanje potencialnim podjetnikom in delujočim podjetjem ZA OBMOČJE OBČIN: Beltinci, Moravske Toplice, Puconci, Gornji Petrovci, Šalovci, Hodoš, Grad, Kuzma, Rogašovci in Cankova. * Subvencioniranje splošnega in specialističnega svetovanja delujočim in potencialnim podjetnikom ___________________v okviru izvajanja vavčerskega sistema svetovanja. Razvojna Agencija SINERGIJA Development Agency POSPEŠEVANJE E razvoja podjetništva ter gospodarskega IN DUHOVNEGA razvoja podeŽELJA Občine. BeLtInci, Moravske ToPLICe, PuconcI Gornji PetrovCI Šalovci, Hodoš, GRAD, Kuzma, Rogašovci. Cankova Kranjčeva 3,9226 Moravske Toplice, S (02) S38 13 50, S (02) 538 13 55, E-MAIL ; sinergija@moj.net Vsak delovni dan MED 7:30 in 15:30 uro, SREDA DO 16:30, PETEK DO 14:30 Imate poslovno idejo? Imate podjetje z razvojnim projektom? Je vaše podjetje pričeto rasti? Morda je vaše podjetje zašlo v težave? In ne veste, kako naprej? -> Dobrodošli pri nas! * Za komitente t občin ustanoviteljic so naši nasveti brezplačni, prav tako večina storitev. »SINERGIJSKI KOTIČEK« 47 RAZNO DECEMBER 2002 TANJA BAGAR, DOBITNICA ŠTIPENDIJE SOBOŠKE ZAVAROVALNICE TRIGLAV Fundacija znanje za razvoj (skrajšano ime: PIF), je v okviru Regionalne razvojne agencije Mura začela delovati med letoma 1999/2000. Z namenom zagotavljanja denarne pomoči in svetovalne podpore študentom, je kot leta poprej, tudi v letu 2002 objavila razpis za denarno podporo nadarjenim študentom Pomurja. Cilj razpisa je bil pokazati, da cenimo njihova prizadevanja in pridnost, kar je dodatna spodbuda za trud. Hkrati pa dajejo takšni razpisi študentom možnost, da začnejo zaupati v pomoč domače regije pri uresničevanju poklicnih in življenjskih ciljev. Možnost prijave na razpis za enkratno denarno pomoč je uprava PIF-a (predsednik doc. dr. Mitja Slavinec, član g. Rudi Cipot in član g. Feri Horvat), omogočila pomurskim študentom dodiplomskega, kot tudi podiplomskega študija. Po pregledu vlog in njihovih ocenitvah, so bili nagrajenci izbrani in slavnostna podelitev nagrad je bila, 29.11.2002 v prostorih Kluba PAC v Murski Soboti. Med izbranimi študenti, je že drugo leto bila podarjena posebna nagrada študentu, ki iz naslova razpisa zbere največ točk. Le-ta namreč ne prejme le enkratne denarne pomoči, ampak štipendijo, ki jo že drugo leto podeljuje Zavarovalnica Triglav, OE Murska Sobota, kot najmočnejši donator v PIF (donatorji v letu 2002 so še Mestna občina Murska Sobota, Podjetje za informiranje d. o. o. , MAS d. o. o., ZOTKS). Z najvišjim zbranim številom točk je nova štipendistka v letu 2002 pod okriljem Zavarovalnice Triglav zasluženo postala Tanja Bagar, absolventka Biotehniške fakultete iz Gornjih Petrovec. Ostali nagrajenci so: -dodiplomski študij: Jerneja Farkaš, Suzana Bračič, Boris Gomiunik, Gregor Bauer, Franc Ščap, Jasmina Car, Anita Sreš, Leon Cigüt, Franc Budija, Peter Klemenčič, Boštjana Žajdela, Rajko Miholič, Robert Lutar, Simon Detellbach, Daniel Kuzma, Aleš Zver, Tanja Rožman in Aleksandra Rengeo. -podiplomski študij: Melita Hajdinjak, Mitja Lainščak, Vanja Šend-linger, Marjetka Svetec, Slavko Fartelj, Matej Forjan, Boštjan Bertalanič, Milan Svetec in Simon Suhadolnik. Uprava PIF-a in tudi vsi preostali se zavedamo, da imamo v Pomurju perspektiven kader, katerega hočemo obdržati v domači regiji. Želeli bi, da bi pomagali premakniti naše lepo Pomurje iz dna razvitosti, za kar pa potrebujemo dober potencial, dobre ljudi in vse ostale, ki le-tem nudijo podporo. Zavedamo se tudi, da je v okolici prav tako še veliko perspektivnih mladih ljudi, ki se na razpis niso prijavili. Želimo, da mladi ne zapustijo naše regije, ampak poiščejo priložnost v njej. Hočemo, da se bodo nekoč tudi njihova imena pojavila med podob nimi članki in da bodo našo ponosno, prekmursko držo in ljubezen do svoje domače zemlje, ponesli daleč v svet. Živeti življenje z namenom in uresničevati svoje cilje, je pot do osebne sreče in izpolnjenosti. Delati to, kar želiš in graditi svoje sanje, rodi velike ljudi. Pomoč pri izgradnji sanj, je korak plemenitosti in človečnosti še posebej, ko vzpodbujaš nekoga, ki se spopada z ovirami na poti do svojih sanj. Poti do uspeha so prepletene s preprekami in pomagati na kakršnikoli način pomeni - povedati nekomu, da mu stojiš ob strani. Tega načela se drži PIF, zato v zgledu vabimo, da se pridružite kot donatorji v PIF in pomagate mlademu rodu, da začne verjeti v podporo domačega okolja (informacije za tiste, ki želite postati donatorji: Fundacija znanje za razvoj (PIF), Lendavska 28, Rakičan, 9000 Murska Sobota, tel.: 02/535-18-96, e-mail: sabina@rra-mura.si, Sabina Jakob). Zavedati se moramo da bodo Tanja, preostali nagrajenci in njim enaki, krojili usodo naše regije. Če bodo videli, da jim stojimo ob strani, bodo v njej iskali svojo perspektivo in priložnosti. Vsem nagrajencem, posebej pa študentki Tanji Bagar, še enkrat iskreno čestitamo! Simona Rituper, univ. dipl. prav. (RRA Mura d. o. o.) ZNANJE ZA RAZVOJ 48 DECEMBER 2002 KGZS Kmetijska svetovalna služba Murska Sobota USPOSABLJANJE IZVAJALCEV VARSTVA RASTLIN Po sprejetem Zakonu o varstvu rastlin in Zakonu o fitofarmacevtskih sredstvih (U. L. RS, št. 11/01) je predpisano obvezno izobraževanje za vse tržne pridelovalce hrane za ljudi in živali. Po tem zakonu, mora imeti vsak tržni pridelovalec hrane in uporabnik naprav za nanašanje fitofarmacevtskih sredstev opravljen tečaj usposabljanja iz zdravstvenega varstva rastlin. Tečaj mora tako opraviti v dveh letih vsak, ki na svojem posestvu uporablja sredstva za varstvo rastlin in svoje pridelke prodaja direktno z njive ali preko živali. Na tečaju se prisotni seznanijo z boleznimi in škodljivci, o škropivih in varnem ravnanju z njimi in o pravilnem ravnanju s škropilno tehniko. Da bi se lahko lažje udeležili tečaja, bomo tečaj organizirali v Križevcih od 20. 01. do 22. 01. 2003 Predavanja bodo trajala vsak dan od 9.00 do 13.30 ure. PRIJAVE Vsak udeleženec mora izpolniti prijavnico. Zaradi izdaje izkaznice, morate vlogi priložiti osebno sliko v velikosti 4x5 cm. Po končanem tečaju in uspešno opravljenem testu bo udeleženec prejel potrdilo o pridobitvi znanja o varstvu rastlin, ki ga po zakonu mora imeti in ga bodo kontrolirale inšpekcijske službe. Cena tečaja je 10.000,00 sit + DDV = 12.000,00 sit in se plača najpozneje do zadnjega dneva tečaja. Kmetovalci, ki imate 5. stopnjo kmetijske izobrazbe - rastlinska smer, lahko potrdilo dobite brez osnovnega izobraževanja in opravljanja izpita. V tem primeru morate prijavnici priložiti dokazilo o izobrazbi ( zaključno spričevalo ali diplomo ) in predhodno plačati 2.000,00 sit + DDV. Prijavnice in dodatne informacije dobite na sedežu Kmetijske svetovalne službe. KSS Gornji Petrovci: Karel HARI,uni.dipl.inž.kmet. Ob bližajočih s novoletnih praznikih, Vam želimo miren in vesel Boćžič, ter zadovoljno in srečno Novo leto 2003. Želimo vam obilen pridelek, čim manj težav v hlevu, ugodne vremenske razmere in da bi še vedno z ljubeznijo do zemlje, premagovali vse težave na svoji kmetiji. KSS G. Petrovci vas obvešča, da se bomo čez nekaj časa preselili v druge prostore in sicer v prostore stare pošte Petrovci. Za vse uporabnike naših storitev smo dosegljivi tudi na mobilne telefone GSM: Bencak-031 703 614 Hari- 031 703 621 S spoštovanjem ob dobrem sodelovanju KSS Gornji Petrovci SADJARSKA KMETIJA CIFER IZ KUKEČA Ob bližujočih se praznikih vam, spoštovane občanke in občani Občine Gornji Petrovci, sadjarska kmetija Cifer iz Kukeča želi vesele božične praznike ter srečno, uspešno in zdravja polno novo leto 2003, obenem pa vas vabimo, da nas obiščete na naši kmetiji, kjer vas čakajo domače dobrote kot so naslednje sorte jabolk: Gala, Elstar, Jonagold, Idared, Zl. Delišes in Gloster. Poleg svežega sadja lahko pri nas kupite še suho sadje oz. goričke školjce, jabolčni sok, žganje, kis in sončnično olje, kar vse pridelamo sami na svoji kmetiji. Družina Cifer 49 RAZNO DECEMBER 2002 Peto slovensko srečanje ljubiteljev stare kmetijske tehnike v Jablah V naši občini živijo tudi ljubitelji stare kmetijske mehanizacije. Eden izmed njih je 3. Drago Abraham iz Peskovec. Letošnje srečanje stare kmetijske mehanizacije je bilo 27.julija v Jablah pri Ljubljani, kjer seje g. Abraham predstavili s svojim traktorjem znamke DEUTZ ter med več kot petdesetimi tekmovalci, osvojil odlično peto mesto. Na prireditvi seje predstavila tudi občina Gornji Petrovci z brošurami in občinskimi simboli. Za dobro počutje na sami prireditvi je poskrbelo tudi TD Vrtanek, s pripravo domačih dobrot in s svojo skupino ljudskih pevcev in godcev. Družbo so nam delali tudi predstavniki strojnega krožka Kmetijske šole iz Rakičana, za prodajo dobrot pa je poskrbela bio kmetija Rengeo iz Šalovec. G. Abrahamu želimo tudi v prihodnje veliko uspehov in dobrih uvrstitev na podobnih prireditvah. Stanko Kozic Delo Rdečega križa Občine Gornji Petrovci v letu 2002: • 14.02.2002 Krvodajalska akcija • 07.04.2002 Svetovni dan zdravja Moto letošnjega svetovnega dneva zdravja je bil » Z gibanjem do zdravja » kolesarjenje od Murske Sobote do Veržeja in Ižakovec. • Marec, april 2002 - akcije za čisto okolje • 08. do 15. 05.2002 - teden Rdečega križa Ob tem so se vrstile naslednje prireditve: predavanje o zgodovini RK, predavanje o spominu na rojstni dan ustanovitelja RK g. Henrya Dunanta, sprejem mladih članov, prvega in sedmega razreda osnovne šole v organizacijo RK. • 31.05.2002 Svetovni dan brez tobaka • 04.06.2002 Svetovni dan krvodajalcev Udeležili smo se srečanja krvodajalcev Slovenije,Avstrije in Madžarske v Veržeju,08.06.2002. • 12.09.2002 druga krvodajalska akcija K.O.R.K. PETROVCI • 07.11.2002 Teden solidarnosti • Začeli smo razdeljevati prehrambene pakete »NIKOLI SAM« • November je tudi mesec brez zasvojenosti Vrstijo se predavanja na temo, kako se zavarovati pred zasvojenostjo, drogami, alkoholom itd. • 01.12.2002 Dan boja proti AIDSU. • V decembru se bodo vršili tudi obiski bolnih in ostarelih občanov. Zorica Kovač 50 RAZNO DECEMBER 2002 BOŽIČNO PECIVO SESTAVINE POSTOPEK 25 dag masla Maslo dobro zmešamo s sladkorjem, jajcema, soljo ter mlekom. Nato to zmešamo z 25 dag sladkorja moko, kateri je primešan pecilni prašek. Mesi se toliko časa, da nastane lepo, 2 jajci enakomerno zgneteno testo. Razvaljamo ga za pičlega pol mezinca na tanko in malo soli izrežemo s kozarcem koleščke, polmesece ali poljubne oblike in spečemo na 3 žlice mleka pločevinastem pekaču do lepe rumene barve. Pekač namažemo z voskom ali 50 dag moke surovim maslom. To pecivo se shranjuje v pločevinastih, dobro se zapirajočih 1 zavitek pecilnega praška škatlah in ostane dolgo časa prav dobro. BOŽIČNA TORTA SESTAVINE POSTOPEK 300 g jajc ločimo (6 kosov) Stepaj rumenjake v penasto zmes z 1/3 sladkorja, lz beljakov napravi sneg in 120 g sladkorja 2/3 sladkorja ter obe zmesi združi. Primešaj še mešanico piškotnih drobtin, 150 g piškotnih drobtin (albert keks) mletih orehov in drobno narezano pomarančno lupino. Počasi prilivaj še 200 g mletih orehov tekočo čokolado, vendar previdno, sicer bo zmes upadla. 100 g taljene čokolade Peci pri 180 C približno 35 minut. Navlaži s sokom 1 pomaranče, po vrhu drobno narezana lupina ene premaži s pomarančno marmelado in prelij s čokoladnim mastnim oblivom, pomaranče (neškropljene) Čokoladni mastni obliv: Čokoladni mastni obliv: Maslo raztalimo in prelijemo po čokoladi ter segrejemo toliko, da je preliv 100 g jedilne čokolade primerno tekoč (34 C). 50 g masla_______________________________________________________________________________________________»________ MEDENI BOŽIČNI PIŠKOTI SESTAVINE POSTOPEK 250 g masla Maslo penasto vmešamo, dodamo obe vrsti sladkorja, sol, vanilijev sladkor, 200 g temnega rjavega sladkorja med, jajce in rumenjak. Zmešamo, nato dodamo moko s pecilnim praškom. 50 g navadnega sladkorja Zgnetemo v testo in ga pustimo počivati vsaj pol ure. 100 g medu Testo nato tanko razvaljamo ( pomagamo si lahko s peki papirjem, da se ne 1 jajce prijemlje valjarja)in z modelčki za piškote izrežemo različne oblike. Piškote 1 rumenjak polagamo na pekač, obložen s peki papirjem, premažemo s stepenim jajcem ščep soli in dekorativno okrasimo z orehi, nalistanimi ali narezanimi mandlji, 1 vanilijev sladkor sesekljanimi lešniki, rozinami, kandiranimi češnjami in citronatom. 2 mali žlički pecilnega praška Pečemo v segreti pečici pri 180°C približno 10 minut. Pazimo, da piškoti niso začimbe za medenjake (po okusu-cela preveč pečeni, ker lahko grenijo. Ohladimo na rešetki in jih shranimo v vrečka ali malo manj) pločevinasti posodi za piškote. cimet mleti klinčki 600 g moke do 2 jajci za premaz Za okras: orehi, mandlji, lešniki, rozine, kandirane češnje, citronat Dober tek! 51 OBČINSKI SVET JE SPREJEL DECEMBER 2002 Na podlagi 9. člena Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 35/01) in 21. člena Statuta Občine Gornji Petrovci (Uradni list RS, št. 31/95) je Občinski svet Občine Gornji Petrovci na 24. redni seji dne, 09.10.2002 sprejel ODLOK o ustanovitvi in izdajanju občinskega glasila Novine SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen (uvodna določba) S tem odlokom se ureja izdajanje občinskega glasila Občine Gornji Petrovci (v nadaljevanju glasilo). 2. člen (ime glasila) Ime glasila je Novine. 3. člen (ustanovitelj in izdajatelj glasila) Ustanovitelj in izdajatelj glasila je Občina Gornji Petrovci (v nadaljevanju izdajatelj). 4. člen (namen in cilji) Glasilo je namenjeno celovitemu in objektivnemu obveščanju občanov o aktualnih dogodkih iz življenja in dela v Občini Gornji Petrovci. Glasilo je namenjeno tudi obveščanju občanov o dogajanju v širših lokalnih skupnostih, o zamejstvu, Slovencih po svetu in manjšinah ter o drugih aktualnih dogodkih. Glasilo je hkrati tudi informator ter prostor za objave in razpise za potrebe Občine Gornji Petrovci. NAČIN DELOVANJA 5. člen (zvrst) Glasilo je periodični tiskani medij. 6. člen (jezik) Glasilo izhaja v slovenskem jeziku. 7. člen (izhajanje) Glasilo izhaja trimesečno. Število izvodov posamezne številke glasila določi uredništvo. 8. člen (prejemniki) Prejemniki glasila so vsa gospodinjstva v Občini Gornji Petrovci. Vsi prejemniki prejemajo glasilo brezplačno. 9. člen (programska zasnova) Programsko zasnovo glasila sprejme občinski svet izdajatelja. S programsko zasnovo se podrobneje določi namen izdajanja glasila in temeljna vsebinska izhodišča za izdajanje glasila. UREDNIŠTVO 10. člen (sestava) Uredništvo sestavljata odgovorni urednik in uredniški odbor. 11. člen (sedež) Sedež uredništva je v Gornjih Petrovcih 31/d. 12. člen (odgovorni urednik) Odgovorni urednik: I. predlaga programsko zasnovo glasila, II. odgovarja za uresničevanje programske zasnove, III. pripravlja in ureja besedila, IV. v skladu z zakonom odgovarja za vsako objavljeno informacijo, V. sodeluje pri oblikovanju posamezne številke glasila, VI. sklicuje in vodi seje uredništva, VII. enkrat letno poroča izdajatelju o uresničevanju programske zasnove, VIII. izdajatelju pravočasno predloži utemeljen predlog potrebnih finančnih sredstev, IX. izdajatelju enkrat letno poroča o porabi finančnih sredstev. 13. člen (način imenovanja odgovornega urednika) Odgovornega urednika glasila imenuje občinski svet izdajatelja na predlog uredniškega odbora. Odgovorni urednik je lahko oseba, ki: X. ima izkaz o aktivnem znanju slovenskega jezika, če ni državljan Republike Slovenije, XI. je poslovno sposobna, XII. ji ni izrečena prepoved opravljanja poklica, dejavnosti ali javnega nastopanja. Odgovorni urednik ne more biti oseba, ki po ustavi ali zakonu uživa imuniteto. Mandat odgovornega urednika traja štiri leta in se lahko neomejeno ponovi. 14. člen (način razreševanja odgovornega urednika) Odgovornega urednika glasila razreši občinski svet izdajatelja na predlog uredniškega odbora. Odgovornega urednika glasila lahko občinski svet izdajatelja razreši tudi po lastni presoji, če ugotovi, da le ta opravlja svoje delo v nasprotju z zakonom, tem odlokom, ali s programsko zasnovo glasila. 52 OBČINSKI SVET JE SPREJEL DECEMBER 2002 15. člen (uredniški odbor) Uredniški odbor šteje sedem članov. Člane uredniškega odbora imenuje občinski svet izdajatelja iz vrst predstavnikov vseh strank, ki so zastopane v občinskem svetu, predstavnika neodvisnih članov občinskega sveta in župana ali drugega delavca občinske uprave, kot predstavnika občinske uprave. Člane lahko imenuje tudi iz vrst novinarjev, avtorjev besedil in drugih zunanjih sodelavcev. Mandat članov uredniškega odbora traja štiri leta in se lahko neomejeno ponovi. Za razrešitev članov uredniškega odbora se smiselno uporabljajo določbe tega odloka o razrešitvi odgovornega urednika. 16. člen (naloge in pristojnosti uredniškega odbora) Uredniški odbor se sestaja vedno pred dokončnim oblikovanjem posamezne številke glasila, po potrebi pa se lahko na predlog odgovornega urednika sestaja tudi večkrat. Uredniški odbor obravnava in predlaga programsko zasnovo glasila, predlaga višino potrebnih finančnih sredstev, obravnava predloge občinskega sveta ter občinske uprave, pobude in mnenja novinarjev, avtorjev besedil, zunanjih sodelavcev in bralcev. 17. člen (pravna razmerja med izdajateljem in uredništvom) Uredništvo, novinarji in avtorji drugih prispevkov so v okviru programske zasnove in v skladu z zakonom ter s tem odlokom pri svojem delu neodvisni in samostojni. Odgovornega urednika in člane uredniškega odbora lahko občinski svet izdajatelja razreši samo v skladu z zakonom in s tem odlokom. 18. člen (osnovna medsebojna razmerja znotraj uredništva) Uredniški odbor v skladu s programsko zasnovo glasila določa uredniško politiko in daje odgovornemu uredniku stališča in usmeritve za njegovo delo. Člani uredniškega odbora se med seboj enakopravni. Uredniški odbor odloča z večino glasov na seji prisotnih članov. Stališča in usmeritve uredniškega odbora je pri svojem delu odgovorni urednik dolžan upoštevati. Odgovorni urednik odgovarja za uresničevanje programske zasnove in uredniške politike. V kolikor odgovorni urednik ne dela v skladu s programsko zasnovo in uredniško politiko oziroma v kolikor ne dela v skladu s stališči in usmeritvami uredniškega odbora, lahko uredniški odbor občinskemu svetu izdajatelja predlaga njegovo razrešitev. 19. člen (stopnja avtonomije uredništva pri urejanju razmerij znotraj uredništva) Pri urejanju razmerij znotraj uredništva je uredništvo, v skladu z določbami tega odloka, samostojno. Občinski svet izdajatelja v ta razmerja, razen ko je to določeno s tem odlokom, ne sme posegati. FINANCIRANJE 20. člen (viri financiranja) Viri financiranja glasila so: I. proračunska sredstva izdajatelja, II. drugi prihodki. Izdajatelj je dolžan zagotoviti sredstva za pripravljanje, urejanje in izdajanje glasila v skladu s tem odlokom. 21. člen (namen in poraba finančnih sredstev) Sredstva iz prejšnjega člena se smejo nameniti samo za: III. stroške priprave in tiska glasila, IV. stroške dostave, V. materialne stroške, VI. druge stroške, ki so povezani s pripravljanjem, urejanjem in izdajanjem glasila. Posamezna tehnična in organizacijska opravila se lahko pogodbeno prenesejo tudi na zunanjega sodelavca. VOLILNA KAMPANJA 22. člen (volilna kampanja) V času volilne kampanje ob razpisu lokalnih volitev namenja glasilo del prostora za predstavitev kandidatov in kandidatnih list. Vsem kandidatom in kandidatnim listam morajo biti zagotovljeni enakovredni pogoji predstavitve v glasilu. Pri objavah in predstavitvah kandidatov in kandidatnih list se upoštevajo določbe zakona, ki ureja postopek volilne kampanje. Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi v času volilne kampanj e ob razpisu volitev v državni zbor, volitev v državni svet in volitev predsednika republike. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 23. člen (prehodna določba) Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o ustanovitvi in izdajanju občinskega glasila Novine, objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije, št. 40/97. 24. člen (uredništvo v prehodnem obdobju) Do imenovanja odgovornega urednika in uredniškega odbora v skladu s tem odlokom, opravljata te naloge sedanji odgovorni urednik in sedanji uredniški odbor. 25. člen (končna določba) Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Številka:67/02-35-FŠ Gornji Petrovci, dne 09.10.2002 Župan Občine Gornji Petrovci Franc Šlihthuber l.r. 53 OBČINSKI SVET JE SPREJEL DECEMBER 2002 Na podlagi 10. člena zakona o športu (Ur. 1. RS, št. 22/98) Občina Gornji Petrovci objavlja Javni razpis za sofinanciranje športnih programov in objektov v Občini Gornji Petrovci za leto 2003 I. Na razpis za sofinanciranje športnih programov se lahko prijavijo: športna in ostala društva, šole, VVZ II. Pogoji, kijih morajo izpolnjevati prijavitelji za javni razpis: 1. da imajo sedež v Občini Gornji Petrovci, 2. da so registrirani za opravljanje športne dejavnosti, 3. da imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske možnosti za uresničitev načrtovanih športnih aktivnosti, 4. da imajo zagotovljeno redno vadbo najmanj šestintrideset tednov v letu, 5. da imajo urejeno evidenco o članstvu, plačani članarini in ostalo dokumentacijo, kot to določa zakon o društvih, 6. redno letno dostavljajo občini podatke o članstvu, poročila o realizaciji programov, načrt aktivnosti in poročila o doseženih rezultatih, 7. da izpolnjujejo pogoje in merila iz pravilnika, ki so podlaga za vrednotenje športnih programov. III. V letu 2003 bomo sofinancirali izvajalcem športnih programov naslednje vsebine: 1. šport otrok in mladine 2. vrhunski in tekmovalni šport, 3. športno rekreacijo, 4. šport invalidov, 5. strokovno izpopolnjevanje, 6. športne objekte, 7. športne prireditve, 8. delovanje športne zveze, 9. priznanja športnikom in športnim delavcem. IV. V letu 2003 bomo sofinancirali za športne objekte: 1. najemnino, 2. obnovo in nakup opreme, 3. investicijsko vzdrževanje opreme in naprav. V. Izbrane programe bomo sofinancirali na podlagi pravilnika o načinu vrednotenja športnih programov in objektov v Občini Gornji Petrovci. VI. Rok za predložitev prijav in način predložitve: rok za prijavo programov j e do 7.2.2003 do 10.00 ure. Prijave pošljite priporočeno v zaprti kuverti, na naslov: Občina Gornji Petrovci, Gornji Petrovci 31/d, 9203 Petrovci, s pripisom »javni razpis - šport 2003« Kontaktna oseba s strani naročnika je Prosič Bojan, tel. 02/ 55 69 004. Odpiranje prijav bo 10.02.2003 ob 8.00 uri, na naslovu Občina Gornji Petrovci, Gornji Petrovci 31/d, 9203 Petrovci. VII. Prijava mora biti dana na obrazcih naročnika. Priložen mora biti natančen opis programa s predvidenim številom udeležencem, krajem izvajanja programa in umikom. Priložiti je potrebno tudi fotokopijo odločbe o registraciji. VIII. Sklep o dodelitvi finančnih sredstev bodo prijavljeni izvajalci prejeli v 30 dneh po sprejemu proračuna za leto 2003. IX. Z izbranimi izvajalci bomo sklenili pogodbe o sofinanciranju športnih programov in objektov. Občina Gornji Petrovci 54 OBČINSKI SVET JE SPREJEL DECEMBER 2002 Na podlagi 29.člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur.list RS, št.72/93) ter 7. člena Statuta občine Gornji Petrovci (Uradni list RS, št. 26/99), je Občinski svet Občine Gornji Petrovci na 23. izredni seji dne 24.07.2002 sprejel PRAVILNIK O FINANČNIH INTERVENCIJAH PROGRAMA ZA POSPEŠEVANJE PROIZVODNJE HRANE V 2. POLLETJU LETA 2002 V OBČINI GORNJI PETROVCI I. SPLOŠNE DOLOČBE 1 .člen S tem pravilnikom se določijo pogoji in kriteriji za dodelitev sredstev, namenjenih za finančne intervencije v kmetijstvu -pospeševanje proizvodnje hrane. 2. člen Sredstva za finančne intervencije v kmetijstvu se zagotavljajo : - iz sredstev proračuna Občine Gornji Petrovci za program ohranjanja razvoja kmetijstva Občine Gornji Petrovci; - iz drugih virov. 3. člen Sredstva za program pospeševanja proizvodnje hrane in razvoj kmetijstva se zagotavljajo iz občinskega proračuna, njihovo višino pa določi občinski svet v proračunu za tekoče leto. 4. člen Za uresničevanje ciljev razvoja kmetijstva Občine Gornji Petrovci se finančna sredstva usmerjajo v : - usmerjanje razvojno naložbene dejavnosti v kmetijstvo ; - večanje kakovosti pridelkov in okolju prijaznejših dejavnosti; - ohranitev in varstvo kmetijskih zemljišč ter ohranjanje poseljenosti; - celovit razvoj kmetijstva z zagotovitvijo ustrezne izobrazbe in stalnega strokovnega izpopolnjevanja ; - druge ukrepe, pomembne za razvoj kmetijstva. 5. člen Upravičenci do intervencijskih sredstev so pravne in fizične osebe, ki se ukvarjajo s proizvodnjo hrane in imajo stalno bivališče oziroma sedež v Občini Gornji Petrovci. 6. člen Sredstva za intervencije v kmetijstvo se dodeljujejo kot: podpore, regresi, premije. 7. člen Upravičenec, pri katerem se ugotovi, da je za katerikoli namen pridobitve intervencijskih sredstev navajal neresnične podatke na zahtevkih, izgubi vso pravico do interventnih sredstev za tekoče leto z obveznim vračilom že prejetih interventnih sredstev za tekoče leto. II.UKREPI 8. člen 1. Analize zemlje - regres Namen : zmanjšanje stroškov pridelovanja in zmanjšanje onesnaževanja okolja s pravilno rabo manjkajočih hranil. Višina regresa : 70 % od cene analize zemlje. - zahtevke vlagajo upravičenci na upravo občine s priloženim računom in izjavo KSS Gornji Petrovci o odvzemu vzorca. 2. Analiza krme - regres Namen : analiza krme kot pomoč pri izračunu krmnih obrokov Višina regresa : 70 % od cene analize. - zahtevke vlagajo upravičenci na upravo občine s priloženim računom ; - vzorce mora vzeti Kmetijska svetovalna služba Gornji Petrovci. 3. Sofinanciranje zbiranja mleka - regres Namen ukrepa : ohranitev proizvodnje mleka Višina regresa : 1,50 SIT/1 prodanega mleka. - zbiranje mleka se sofinancira od 01.06.2002 do 30.11.2002 - Občina Gornji Petrovci si pridobi podatke o prodani količini mleka za posameznika od Pomurskih mlekarn. 4. Podpora rejcem goveje živine “Zlato zrno”- regres Namen ukrepa : spodbujanje proizvodnje govejega mesa “Zlato zrno” Višina regresa : 2.000,00 SIT po nabavljenem teletu v Občini Gornji Petrovci - zahtevke vlagajo upravičenci na upravo občine s priloženo kopijo potnega lista govedi. 5. Prašičereja - regres Namen ukrepa : spodbujanje umetnega osemenjevanja živali za izboljšanje proizvodnih lastnosti mesnatih pasem prašičev Višina regresa : 1.500,00 SIT po posamezni osemenitvi - zahtevke vlagajo upravičenci na upravo občine s priloženim originalnim računom o pripustu. 6. Cepljenje prašičev proti svinjski rdečici Namen ukrepa: spodbujanje preventivnega cepljenja prašičev proti svinjski rdečici. Višina regresa: 300,00 SIT po cepljeni svinji. - zahtevke vlagajo upravičenci na upravo občine s priloženim originalnim računom. 7. Čebelarstvo - regres Namen: spodbujanje in ohranitev čebelarstva. Višina regresa: 1.500,00 SIT/panj. - lastniki čebeljih panjev prijavijo število panjev na upravo občine do 30.11.2002. 8. Raziskovalne naloge - regres Namen ukrepa : sofinanciranje raziskovalnih nalog za področje Občine Gornji Petrovci. - prošnje je potrebno dostaviti na upravo občine ; 55 OBČINSKI SVET JE SPREJEL DECEMBER 2002 - o vlogah odloča občinski svet na predlog Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. 9. Dopolnilne dejavnosti na kmetijah - regres Namen ukrepa : sofinanciranje dopolnilne dejavnosti na kmetijah: - zahtevke vlagajo upravičenci na upravo občine skupaj z elaboratom, ki ga izdela Kmetijska svetovalna služba Gornji Petrovci skupaj s svetovalci ŽVZ Murska Sobota za posamezno področje; - o vlogah odloča občinski svet na predlog Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. 10. Sofinanciranje izobraževanja in podpora društvom -regres Namen : pomoč pri izobraževanju in podpora društvom. - zahtevki se vlagajo na upravo občine ; - dej avnost društva mora potekati na območju Občine Gornji Petrovci; - o vlogah odloča občinski svet na predlog Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. 11. Apnenje zemlje - regres za trošenje apnenca Namen ukrepa : izboljšanje pH tal, rodovitnosti tal in težjih pogojev dela. Višina regresa : 10.000,00 SIT/ha pri porabi 2.000 kg/ha. - zahtevke vlagajo upravičenci na upravo občine s priloženim originalnim računom in seznamom parcelnih številk ter površin na katerih je trošenje apnenca bilo opravljeno. 12. Zdravljenje mastitisa - regres Namen : kakovostnejša proizvodnja mleka. Višina regresa : 2.000,00 SIT/zdravljeni kravi. Zahtevke vložijo upravičenci na upravo občine s priloženim originalnim računom. 13. Ureditev pašnikov - regres Namen: cenejša in smotrnejše raba travinja. Višina regresa: 30.000,00 SIT/ha. - zahtevke vlagajo upravičenci na upravo občine; - ureditev pašnikov mora biti izvedena po navodilih in načrtu ureditve, ki jih izdela Svetovalna služba Gornji Petrovci in morajo biti priložena. 14. Sadjarstvo in vinogradništvo - regres Namen ukrepa: zaradi težjih pogojev obnove in investicije se vzpodbuja razvoj sadjarstva in vinogradništva. Višina regresa: 150.000,00 SIT/ha nasada. - zahtevke vlagajo upravičenci na upravo občine s priloženim elaboratom svetovalne službe za sadjarstvo ali vinogradništvo; - površina nasada mora biti najmanj 0,30 ha. 15. Strniščni dosevki - regres Nakup semena za strniščno setev se regresira v naslednji višini: - MNOGOCVETNA LJULKA 50 % - KRMNA OGRŠČICA 50 % - SUDANSKA TRAVA 50 % - OLJNA REDKEV 50 % - FACELIJA 50 % - LANSBERŠKA MEŠANICA 50 % - BELA GORJUŠICA 50 % - OSTALA SEMENA ZA STRNIŠČNO SETEV 50 % - Namen ukrepa : težji pogoji dela, izboljšanje lastnosti in rodovitnosti tal ter zmanjšanje erozije in izpiranja hranil z ozelenitvijo njivskih površin. - Zahtevki za regres morajo biti vloženi na upravo Občine Gornji Petrovci do 31.08.2002. 16. Zdravniški pregled za kmete molznike - regres Namen ukrepa: regresiranje dodatnih stroškov pri proizvodnji mleka. Zahtevke vlagajo upravičenci na upravo občine s priloženim dokazilom o plačilu zdravniškega pregleda. Zahtevke je potrebno vložiti do 30.11.2002. Zdravniški pregled se regresira za leto 2002. Višina regresa: višino regresa sprejme občinski svet na predlog odbora za kmetijstvo. 9. člen V primeru, da je znesek zahtevka iz točk tega pravilnika manjši od regresiranega zneska, se upravičencu izplača znesek v vrednosti zahtevka. 10. člen Zahtevki iz točk: L, 2., 4., 5., 6., 8., 9., 10., 1 L, 12., 13. in 14. člena tega pravilnika morajo biti vloženi na upravo občine najkasneje do 20.12.2002. - zahtevku mora biti priložena številka hranilne knjižice pri HKS Murska Sobota; - nepopolni ali nepravilni zahtevki se zavrnejo s sklepom v 30 dneh po vložitvi. 11. člen Kontrolo nad izkoriščenimi sredstvi opravlja Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Občine Gornji Petrovci skupaj z upravo Občine Gornji Petrovci; - vlagatelji zahtevkov za regresiranje bodo obveščeni s sklepom do 15.01.2003. III. KONČNE DOLOČBE 12. člen Pravilnik o finančnih intervencijah programa za pospeševanje proizvodnje hrane v 2.polletju leta 2002 začne veljati z dnem sprejetja na seji občinskega sveta, uporablja pa se od 01.07.2002 ter se objavi v občinskem glasilu »NOVINE«. Številka: 320-01/02-67-BK Gornji Petrovci, 24.07.2002 Župan Občine Gornji Petrovci Franc Šlihthuber, l.r. 56 OBČINSKI SVET JE SPREJEL DECEMBER 2002 Na podlagi 29.člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur.list RS, št.72/93) ter 7. člena Statuta občine Gornji Petrovci (Uradni list RS, št. 26/99), je Občinski svet Občine Gornji Petrovci na 16. izredni seji dne, 28.12.2001 sprejel PRAVILNIK O FINANČNIH INTERVENCIJAH PROGRAMA ZA POSPEŠEVANJE PROIZVODNJE HRANE V 1. POLLETJU LETA 2002 V OBČINI GORNJI PETROVCI I. SPLOŠNE DOLOČBE 1 .člen S tem pravilnikom se določijo pogoji in kriteriji za dodelitev sredstev, namenjenih za finančne intervencije v kmetijstvu -pospeševanje proizvodnje hrane. 2. člen Sredstva za finančne intervencije v kmetijstvu se zagotavljajo : - iz sredstev proračuna Občine Gornji Petrovci za program ohranjanja razvoja kmetijstva Občine Gornji Petrovci; - iz drugih virov. 3. člen Sredstva za program pospeševanja proizvodnje hrane in razvoj kmetijstva se zagotavljajo iz občinskega proračuna, njihovo višino pa določi občinski svet v proračunu za tekoče leto. 4. člen Za uresničevanje ciljev razvoja kmetijstva Občine Gornji Petrovci se finančna sredstva usmerjajo v : - usmerjanje razvojno naložbene dejavnosti v kmetijstvo ; - večanje kakovosti pridelkov in okolju prijaznejših dejavnosti; - ohranitev in varstvo kmetijskih zemljišč ter ohranjanje poseljenosti; - celovit razvoj kmetijstva z zagotovitvijo ustrezne izobrazbe in stalnega strokovnega izpopolnjevanja ; - druge ukrepe, pomembne za razvoj kmetijstva. 5. člen Upravičenci do intervencijskih sredstev so pravne in fizične osebe, ki se ukvarjajo s proizvodnjo hrane in imajo stalno bivališče oziroma sedež v Občini Gornji Petrovci. 6. člen Sredstva za intervencije v kmetijstvo se dodeljujejo kot: podpore, regresi, premije. 7. člen Upravičenec, pri katerem se ugotovi, da je za katerikoli namen pridobitve intervencijskih sredstev navajal neresnične podatke na zahtevkih, izgubi vso pravico do interventnih sredstev za tekoče leto z obveznim vračilom že prejetih interventnih sredstev za tekoče leto. II.UKREPI 8. člen 1. Analiza zemlje - regres Namen : zmanjšanje stroškov pridelovanja in zmanjšanje onesnaževanja okolja s pravilno rabo manjkajočih hranil. Višina regresa : 70 % od cene analize zemlje. - zahtevke vlagajo upravičenci na upravo občine s priloženim računom in izjavo KSS Gornji Petrovci o odvzemu vzorca. 2. Analiza krme - regres Namen : analiza krme kot pomoč pri izračunu krmnih obrokov Višina regresa : 70 % od cene analize. - zahtevke vlagajo upravičenci na upravo občine s priloženim računom ; - vzorce mora vzeti Kmetijska svetovalna služba Gornji Petrovci. 3. Sofinanciranje zbiranja mleka - regres Namen ukrepa : ohranitev proizvodnje mleka Višina regresa : 1,50 SIT/1 prodanega mleka. - zbiranje mleka se sofinancira od 01.12.2001 do 31.05.2002 - Občina Gornji Petrovci si pridobi podatke o prodani količini mleka za posameznika od Pomurskih mlekarn. 4. Zdravniški pregled za kmete molznike - regres Namen ukrepa: regresiranje dodatnih stroškov pri proizvodnji mleka. Zahtevke vlagajo upravičenci na upravo občine s priloženim dokazilom o plačilu zdravniškega pregleda. Zdravniški pregled se regresira za leto 2001/2002. Višina regresa: 5.000,00 SIT po upravičencu. 5. Podpora rejcem goveje živine “Zlato zrno”- regres Namen ukrepa : spodbujanje proizvodnje govejega mesa, “Zlato zrno” Višina regresa : 2.000,00 SIT po nabavljenem teletu v Občini Gornji Petrovci - zahtevke vlagajo upravičenci na upravo občine s priloženo kopijo potnega lista govedi. 6. Prašičereja - regres Namen ukrepa : spodbujanje umetnega osemenjevanja živali za izboljšanje proizvodnih lastnosti mesnatih pasem prašičev Višina regresa : 1.500,00 SIT po posamezni osemenitvi - zahtevke vlagajo upravičenci na upravo občine s priloženim originalnim računom o pripustu. 7. Cepljenje prašičev proti svinjski rdečici Namen ukrepa: spodbujanje preventivnega cepljenja prašičev proti svinjski rdečici. Višina regresa: 300,00 SIT po cepljeni svinji. - zahtevke vlagajo upravičenci na upravo občine s priloženim originalnim računom. 8. Raziskovalne naloge - regres Namen ukrepa : sofinanciranje raziskovalnih nalog za področje Občine Gornji Petrovci. - prošnje je potrebno dostaviti na upravo občine ; - o vlogah odloča občinski svet na predlog Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. 9. Dopolnilne dejavnosti na kmetijah - regres Namen ukrepa : sofinanciranje dopolnilne dejavnosti na 57 OBČINSKI SVET JE SPREJEL DECEMBER 2002 kmetijah: - zahtevke vlagajo upravičenci na upravo občine skupaj z elaboratom, ki ga izdela Kmetijska svetovalna služba Gornji Petrovci skupaj s svetovalci ŽVZ Murska Sobota za posamezno področje ; - o vlogah odloča občinski svet na predlog Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. 10. Sofinanciranje izobraževanja in podpora društvom -regres Namen : pomoč pri izobraževanju in podpora društvom. - zahtevki se vlagajo na upravo občine ; - dejavnost društva mora potekati na območju Občine Gornji Petrovci; - o vlogah odloča občinski svet na predlog Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. 11. Apnenje zemlje - regres za trošenje apnenca Namen ukrepa : izboljšanje pH tal, rodovitnosti tal in težjih pogojev dela. Višina regresa : 10.000,00 SIT/ha pri porabi 2.000 kg/ha. - zahtevke vlagajo upravičenci na upravo občine s priloženim originalnim računom in seznamom parcelnih številk ter površin na katerih je trošenje apnenca bilo opravljeno. Zahtevki se bodo upoštevali od 01.11.2001. 12. Zdravljenje mastitisa - regres Namen : kakovostnejša proizvodnja mleka. Višina regresa : 2.000,00 SIT/zdravljeni kravi. Zahtevke vložijo upravičenci na upravo občine s priloženim originalnim računom. 13. Ureditev pašnikov - regres Namen: cenejša in smotrnejše raba travinja. Višina regresa: 30.000,00 SIT/ha. - zahtevke vlagajo upravičenci na upravo občine; - ureditev pašnikov mora biti izvedena po navodilih in načrtu ureditve, ki jih izdela Svetovalna služba Gornji Petrovci in morajo biti priložena. 14. Sadjarstvo in vinogradništvo - regres Namen ukrepa: zaradi težjih pogojev obnove in investicije se vzpodbuja razvoj sadjarstva in vinogradništva. Višina regresa: 150.000,00 SIT/ha nasada. - zahtevke vlagajo upravičenci na upravo občine s priloženim elaboratom svetovalne službe za sadjarstvo ali vinogradništvo; - površina nasada mora biti najmanj 0,30 ha. 15. Testiranje škropilnic - regres Namen: čim smotrnejša raba pesticidov in varovanja okolja. Višina regresa: 50 % cene testiranja škropilnice. Zahtevke vložijo upravičenci na upravo občine s priloženim originalnim računom. 9. člen V primeru, da je znesek zahtevka iz točk tega pravilnika manjši od regresiranega zneska, se upravičencu izplača znesek v vrednosti zahtevka. 10. člen Zahtevki iz točk tega pravilnika morajo biti vloženi na upravo občine najkasneje do 28.06.2002. - zahtevku mora biti priložena številka hranilne knjižice pri HKS Murska Sobota; - nepopolni ali nepravilni zahtevki se zavrnejo s sklepom v 30 dneh po vložitvi. 11. člen Kontrolo nad izkoriščenimi sredstvi opravlja Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Občine Gornji Petrovci skupaj z upravo Občine Gornji Petrovci; - vlagatelji zahtevkov za regresiranje bodo obveščeni s sklepom do 15.07.2002. III. KONČNE DOLOČBE 12. člen Pravilnik o finančnih intervencijah programa za pospeševanje proizvodnje hrane v 1 .polletju leta 2002 začne veljati z dnem sprejetja na seji občinskega sveta in se objavi v občinskem glasilu »NOVINE«. Številka: 3730/2001 Gornji Petrovci, 28.12.2001 Župan Občine Gornji Petrovci Franc Šlihthuber, l.r. Na 26. izredni seji je Občinski svet občine Gornji Petrovci, dne, 07.11.2002 sprejel naslednji SKLEP k Pravilniku o finančnih intervencijah programa za pospeševanje proizvodnje hrane v 2. polletju leta 2002 v Občini Gornji Petrovci I. Z ozirom na vremenske razmere v letošnjem letu lahko občani Občine Gornji Petrovci vlagajo zahtevke za regres za nakup semena za strniščno setev na upravo občine do 30.09.2002. Številka: 320-01/02-83-BK Gornji Petrovci, 07.11.2002 Franc Šlihthuber, Župan 58 OBČINSKI SVET JE SPREJEL DECEMBER 2002 Na podlagi 6. člena zakona o vračanju vlaganj v telekomunikacijsko omrežje (Uradni list RS, št. 58/02) in 16. člena statuta Občine Gornji Petrovci (Uradni list RS, št. 26/99, 108/01) je Občinski svet občine Gornji Petrovci na 24. izredni seji dne 22.8.2002 sprejel ODLOK o vračanju prekomernih vlaganj v telekomunikacijsko omrežje RS za območje Občine Gornji Petrovci 1. člen (izdelava zahtevkov za vračanje) 1. Lokalne skupnosti, kakor tudi posamezni državljani RS, ki so z namenom pridobitve telefonskega priključka, v času do 01. januarja 1995. leta sklepali pogodbe v ta namen s takratnimi predhodniki današnjega “Telekoma Slovenije d.d.”, morajo izdelati in vložiti pri državnem pravobranilcu na območju, kjer je bil takrat sedež podjetja PTT oziroma SIS, s katerim so se sklepale pogodbe, zahtevek za vračilo prekomernih vlaganj. Zahtevek mora biti vložen v roku štirih mesecev po, s strani državne komisije v Uradnem listu RS objavljeni lestvici o višini prispevkov SIS ter višini cene telefonskega priključka v urbanih naseljih, kjer je omrežje že bilo zgrajeno. 2. Zahtevek je lahko izdelan samo na osnovi pogodbe iz 1. odstavka tega člena in na podlagi pisnih dokazil (računi in druge vrednostne listine ali dokumenti), ki morajo v obliki kopij biti sestavni del zahtevka. V primeru, da se je omrežje gradilo ločeno po fazah (medkrajevni vod, krajevno omrežje, centrale, razvodno omrežje) in so se pogodbe sklepale za vsako fazo posebej, mora biti skupni zahtevek sestavljen iz zahtevkov s pripadajočo dokumentacijo za vsako pogodbo posebej. 3. Zneski iz pogodb se morajo preračunati v DEM po uradno veljavnem srednjem tečaju Banke Slovenije na dan sklenitve pogodbe, zneski iz ostalih vrednostnih listin pa po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan njihove izstavitve. Vsota tako pridobljenih zneskov v DEM predstavlja višino vloženih sredstev. 4. Če je v pogodbi določeno, da naročniki telefonskih priključkov opravijo gradbena dela v lastni režiji, se količina dela obračuna po takratnih normativih PTT organizacij, v kolikor obstajajo, ali pa po sedanjih normativih Telekoma Slovenije d.d.. Kot dokazilo za število opravljenih ur dela lahko služi takratno zaključno finančno poročilo, ali kak drug dokument s številom opravljenih ur dela, izstavljenem ob končanju izgradnje telefonskega omrežja. 2. člen (vložitev izvršilnega naslova za sodno izvršbo v breme sklada) 1. Lokalna skupnost ali posamezniki, ko so pri državnem pravobranilcu že podpisali pisno poravnavo in je tako le ta postala izvršilni naslov za sodno izvršbo v breme sklada za vračanje, morajo le tega v roku 30 dni poslati republiški komisiji za vračanje. 3. člen (seznam neposrednih upravičencev) 1. Lokalna skupnost, ki je sklepala pogodbo s takratnim PTT-jem mora v roku dveh mesecev po sklenitvi pisne poravnave pri državnem pravobranilcu, pripraviti na podlagi takratnih vlaganj seznam neposrednih vlagateljev-upra-vičencev do vračil in ga na krajevno običaj en način objaviti. 4. člen (ugotavljanje sorazmernih deležev) 1. V primerih, ko se je omrežje finansiralo solidarno, to je, ko so vsi naročniki prispevali enak delež, se tudi vračilo izvaja v enakih deležih. V primerih, ko pa so interesenti -naročniki telefonskih priključkov prispevali različno visoke vložke, pa se mora procentualni delež vlaganja izračunati za vsakega posameznika, nato pa se po enakih procentih izvede tudi vračanje. 5. člen (način, pogoji in rok vračanja) 1. Vračanje se mora izvesti tako, da neposredni upravičenec do vračila proti podpisu prejme od lokalne skupnosti nalog za dvig določene višine tolarskih sredstev, ki mu pripadajo, iz njenega ŽR. 2. Upravičenec je dejansko upravičen do vračila, v kolikor je ob priliki izgradnje telefonskega omrežja do lokalne skupnosti poravnal vse obveznosti. V kolikor temu ni tako, mora najprej poravnati dolg do lokalne skupnosti, preostanek sredstev pa se upravičencu vrne. Vrnjena sredstva lokalni skupnosti sme le ta porabiti izključno za finansiranje infrastrukture v tem kraju. 3. V kolikor neposredni upravičenec ne živi več, so do vračila upravičeni njegovi dediči. Dediči morajo enemu izmed sebe izročiti skupno pisno pooblastilo za dvig vračila, ki ga lokalna skupnost zadrži kot dokazilo. Razdelitev sredstev med dediči ni več stvar lokalne skupnosti ! 4. Vračanje lokalna skupnost prične najkasneje v 30 dneh po prispetju sredstev vračanja na njen ŽR. Lokalna skupnost mora vračanje zaključiti najkasneje v treh mesecih. V primeru, da nekega upravičenca zaradi odselitve ni več v tej lokalni skupnosti, le ta pa njegovega novega naslova nima in ga nikakor ne more pridobiti, se morajo taka sredstva po zaključku vračanja z navedbo upravičenca do njih, vrniti v državni sklad za vračanje prekomernih vlaganj v telekomunikacijsko omrežje RS. 6. člen Ta odlok začne veljati z dnem sprejetja na seji Občinskega sveta občine Gornji Petrovci in se objavi v občinskem glasilu NOVINE. Št. 300-01/02-26-FŠ Gornji Petrovci, dne 22.8.2002 Župan Občine Gornji Petrovci Franc Šlihthuber, 1. r. 59 OBČINSKI SVET JE SPREJEL DECEMBER 2002 N a podlagi 93. člena stanovanj skega zakona (Uradni list RS, št. 18/91, 19/91-1 in 21/94), pravilnika Republike Slovenije o oddajanju neprofitnih stanovanj v najem (Uradni list RS, št. 26/95, 31/97) in 16. člena statuta občine Gornji Petrovci (Uradni list RS, št. 26/99) je Občinski svet občine Gornji Petrovci na 21. izredni seji dne, 23.05.2002 sprejel PRAVILNIK o oddajanju neprofitnih stanovanj v najem v Občini Gornji Petrovci I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem pravilnikom se določajo upravičenci za pridobitev neprofitnega stanovanja v najem in postopek po katerem Javni stanovanjski sklad občine Gornji Petrovci (v nadaljevanju javni sklad) oddaja neprofitna stanovanja v najem. II. UPRAVIČENCI ZA PRIDOBITEV NEPROFITNEGA STANOVNJA V NAJEM 2. člen Upravičenci za pridobitev neprofitnega stanovanja v najem so državljani Republike Slovenije, katerih mesečnih dohodki na družinskega člana se v letu dni pred razpisom za dodeljevanje neprofitnih stanovanj gibljejo nad mejo, ki jih izloča iz kroga upravičencev do dodelitve socialnega stanovanja v najem po 100. členu stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 18/91) ter 26. člena zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 54/92) in ne presega naslednjega merila: Število članov gospodinjstva Skupni dohodek družine, preračunan na družinskega člana, ne sme presegati spodaj navedenega odstotka nad povprečno neto plačo v državi (v letu dni pred razpisom) 1 80 % 2 50 % 3 20 % 4 5% 5 in veččlansko največ do povprečne plače v državi (oz. 0 %) Upravičenci za pridobitev neprofitnega stanovanja v najem so tudi državljani, ki so upravičeni do dodelitve socialnega stanovanj a v najem, če imaj o zagotovljeno pomoč pri uporabi stanovanja skladno s predpisi, ki urejajo socialnovarstvene pravice in če je občina zagotovila javnemu stanovanjskemu skladu dodatne stimulacije, predvidene v 95. členu stanovanjskega zakona. III. OBLIKOVANJE PREDNOSTNE LISTE ZA ODDAJO NEPROFITNIH STANOVANJ V NAJEM 3. člen Za oddajo neprofitnih stanovanj v najem mora javni sklad objaviti razpis v sredstvih javnega obveščanja. 4. člen Razpis za oddajo neprofitnih stanovanj mora določati zlasti: 1. pogoje, ki jih morajo izpolnjevati upravičenci do pridobitve neprofitnega stanovanja v najem; 2. podatke, ki jih morajo udeleženci razpisa navesti v vlogi; 3. dokumentacijo, ki jo morajo udeleženci razpisa priložiti vlogi; 4. število neprofitnih stanovanj in datum, ko bodo neprofitna stanovanja, ki so predmet razpisa, upravičencem predvidoma oddana v najem; 5. rok za vročitev vlog in objavo izidov razpisa. 5. člen Na razpisu za oddajo neprofitnih stanovanj v najem ne morejo sodelovati lastniki stanovanj, ki so stanovanja odkupili skladno z določbami stanovanjskega zakona o privatizaciji stanovanj, in državljani, ki so lastniki primernega stanovanja ali stanovanjske hiše. Na razpisu za oddajo neprofitnih stanovanj v najem ne morejo sodelovati tudi tisti, ki jim je bilo v času do uveljavitve stanovanjskega zakona že dodeljeno družbeno stanovanje in so po sklepu sodišča stanovanjsko pravico izgubili. 6. člen Javni sklad imenuje tričlansko komisijo, ki prouči utemeljenost vlog na podlagi dokumentiranih poizvedb, potrebnih za oblikovanje prednostnega reda za oddajo neprofitnih stanovanj v najem. Komisija določi udeležencem razpisa, katerih vloge so nepopolne, rok za dopolnitev vloge. Vloge, ki jih udeleženci razpisa ne dopolnijo v predpisanem roku, se zavržejo s sklepom. Dokler predpisani rok za dopolnitev vlog ne preteče, ni mogoče sestaviti prednostnega reda iz prvega odstavka tega člena. 7. člen Pri proučitvi vseh okoliščin, pomembnih za uvrstitev in razvrstitve udeležencev razpisa na prednostni red za oddajo neprofitnih stanovanj v najem, uporablja javni sklad za komisijsko ocenitev stanovanjskih razmer, v katerih živijo udeleženec razpisa in njegovi ožji družinski člani, obrazec za oceno stanovanjskih razmer, ki je kot priloga sestavni del tega pravilnika in na podlagi katerega komisija sestavi prednostni vrstni red upravičencev. Ne glede na kriterije iz prvega odstavka tega člena imajo pri razvrstitvi udeležencev na prednostno listo, prednost tisti udeleženci razpisa, ki imajo stalno bivališče na območju Občine Gornji Petrovci in ki hkrati izpolnjujejo pogoje iz 2. člena tega pravilnika. Javni sklad, ob soglasju nadzornega sveta, se lahko odloči, da pri oblikovanju prednostnega reda za oddajo neprofitnih stanovanj v najem veljajo dodatna merila, glede na lokalne razmere ali posebnosti razreševanja stanovanjskih vprašanj, ki niso zajeta v obrazcu za oceno stanovanjskih razmer. Točkovanje dodatnih meril lahko odstopa za največ 20 % od skupnega števila točk v obrazcu. 60 OBČINSKI SVET JE SPREJEL DECEMBER 2002 8. člen Kadar se na prednosti red za oddajo neprofitnih stanovanj v najem uvrstijo udeleženci razpisa z enakim številom točk, imajo prednost pri razvrstitvi na prednosti red udeleženci razpisa, pri katerih predstavlja višina neprofitne najemnine za primemo stanovanje manjši delež v družinskem dohodku. 9. člen Komisija na podlagi kriterijev iz 2. in 6. člena ter priloge tega pravilnika določi seznam upravičencev za oddajo neprofitnih stanovanj v najem in ga objavi na enak način kot razpis. 10. člen Udeleženec razpisa se lahko pritoži v roku osmih dni po prejemu sklepa o zavrženju vloge, o razvrstitvi na prednostno listo oz. o odločitvi o dodelitvi stanovanja županu. O pritožbi odloči župan v roku osmih dni po prejemu pritožbe. Po rešitvi pritožb postane odločitev dokončna. IV. DODELJEVANJE NEPROFITNEGA STANOVANJA V NAJEM 11. člen Direktor javnega sklada izda sklep o oddaji neprofitnega stanovanja v najem. Najemna pogodba za uporabo neprofitnih stanovanj se sklepa za nedoločen čas, razen v primerih iz 14. člena tega pravilnika. Pred izdajo sklepa o oddaji neprofitnega stanovanja v najem javni sklad preveri, če udeleženec razpisa, ki je uvrščen na prednostni red, izpolnjuje pogoje za upravičenost do pridobitve neprofitnega stanovanja v najem. V, ZAMENJAVE NEPROFITNIH STANOVANJ 12. člen Javni sklad omogoča menjave stanovanj in pri tem zlasti upošteva spremenjene potrebe najemnikov neprofitnih stanovanj po primerni stanovanjski površini ter njihovem interesu. Zamenjava stanovanj je možna ne glede na veljavno prednostno listo. Vl. OBLIKOVANJE NAJEMNINE 13. člen Višina najemnine za neprofitna stanovanja se določa na podlagi odloka o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih (Uradni list RS, št. 23/00,96/01) oz. v skladu z veljavnimi republiškimi predpisi. VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 14. člen Izpraznjena neprofitna stanovanja se smejo dodelitvi v najem samo upravičencem do pridobitve neprofitnega stanovanja, razen kadar javni sklad začasno nima evidentiranih potreb po neprofitnih stanovanjih, kar dokaže z neuspešnim javnim razpisom. V primeru iz prejšnjega odstavka lahko javni sklad ob soglasju nadzornega sveta, neprofitno stanovanje začasno odda v najem zaradi pridobivanja profita, za službene potrebe ali za oddajo socialnim upravičencem v občini, če občina javnemu skladu zagotovi dodatne stimulacije skladno s 95. členom stanovanjskega zakona. 15. člen Do uveljavitve pravilnika o kategorizaciji stanovanj, stanovanjskih hiš in sosedstev se za neprimerno stanovanje po tem pravilniku šteje stanovanje z največ 110 točkami po pravilniku o merilih in načinu za ugotavljanje vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš ter sistemu točkovanja (Uradni list SRS 25/81). V primeru, da udeleženec razpisa prebiva sam oziroma z družino v prostorih ali stanovanjih, ki niso točkovana skladno s pravilnikom iz prvega odstavka tega člena, opravi točkovanje po pravilniku iz prejšnjega odstavka, javni sklad sam. 16. člen Ta pravilnik začne veljati z dnem sprejetja na seji občinskega sveta. Številka: 360-04/02-5-BK Gornji Petrovci, 23.05.2002 Župan Občine Gornji Petrovci Franc Šlihthuber, l.r. 61 PRAZNIČNA VOŠČILA DECEMBER 2002 Spoštovane občanke in občani občine Gornji Petrovci. V teh ptazničnih dneh naj prijazna misel najde pot tudi do vseh Vas in Vaše praznovanje polepša in obogati. Želimo Vam miren, poln blagoslova in notranje sreče, ki naj Vam in Vašim družinam v letu ki prihaja. prinese vse dobro.Delite radost prazničnih dni z vsemi, ki jih imate radi. Ob bližajočem se dnevu samostojnosti želimo vsem državljankam in državljanom Republike Slovenije dosego vseh Vaših osebnih ciljev in obilo zadovoljstva v državi po Vaši meri. Vsem tistim med Vami, ki ste našim kandidatom in ge.Barbari Brezigar na minulih volitvah izkazali svojo podporo, iskrena hvala. Liberalna demokracija Slovenije, Občinski odbor Gornji Petrovci, se iskreno zahvaljuje vsem volivkam in volivcem za podporo na letošnjih lokalnih volitvah. Ob bližajočih se praznikih vam želimo vesele božične praznike ter srečno, uspešno in zdravja polno novo leto 2003. LDS Liberalna demokracija Slovenije Slovenska ljudska stranka, Občinski odbor Gornji Petrovci, se iskreno zahvaljuje vsem volivkam in volivcem za podporo na letošnjih lokalnih volitvah in želi vsem vesel in miren Božič ter no in uspešno novo leto 2sreč003. SLS Slovenska ljudska stranka Občinski odbor Gornji Petrovci 62 OBČINSKI SVET JE SPREJEL DECEMBER 2002 NAGRADNA KRIŽANKA Dragi ljubitelji križank ! Pred Vami je letošnja novoletna križanka. V uredništvu verjamemo, da se boste tudi tokrat lepo odzvali in poslali mnogo rešitev. Srečni pošiljatelji, doma iz naše občine, bodo seveda nagrajeni. Rešitev vpišite v Nagradni kupon, kupon izrežite in ga nalepite na dopisnico ter pošljite na naslov Občina Gornji Petrovci, Gornji Petrovci 31 d, 9203 Petrovci do 25. januarja 2003. Pri žrebanju bomo upoštevali originalne in pravilno izpolnjene kupone. Želim Vam lepe božične praznike in srečno, zdravo in uspehov polno novo letol 63 NAGRADNI KUPON PSALM 119, HET POROČILO o izidu žrebanja nagradne križanke, ki je bila objavljena v 14. številki glasila Občine Gornji Petrovci »NOVINE«, v mesecu decembru 2001. Žrebanje dobitnikov nagrad je bilo opravljeno 21. januarja 2002, v prostorih Občine Gornji Petrovci. Prispelo je 73 rešitev. Žrebanje je opravila komisija v sestavi: 1. Aleksander Ružič - predsednik, 2. Biserka Kuronja - član, 3. Breda Kutoš - član. Rešitev oz. geslo križanke je bilo: BOŽIČNO VESELJE IN NOVOLETNO PRIČAKOVANJ E Z objavo nagradne križanke so bile objavljene naslednje nagrade: 1. nagrada - Frizerski salon SANDRA, Šulinci - žensko striženje 2. nagrada - Frizerski salon SANDRA, Šulinci - moško striženje 3. nagrada - Občina Gornji Petrovci - knjižna nagrada: Kronika osnovnih šol v sedanji občini Gornji Petrovci, avtor Aleksander Ružič Z žrebanjem pa so bile nagrade razdeljene takole: 1. nagrado je prejela Simona Gomboc iz Križevec 137/a. 2. nagrado je prejela Emilija Gašpar iz Gornjih Petrovec 50. 3. nagrado je prejela Anica Horvat iz Gornjih Petrovec 32/a. Vsem dobitnikom nagrad iskreno čestitamo, vse občane Občine Gornji Petrovci pa vabimo, da tudi v bodoče aktivno sodelujejo pri reševanju naših nagradnih križank. Biserka Kuronja NAGRADE: 1. Mlin in oljarna Pojbič Koloman iz Gornjih Petrovec - lastni proizvodi 2. Sadjarstvo Cifer iz Kukeča - dva zaboja jabolk 3. Občina Gornji Petrovci -knjižna nagrada NOVINE izdaja Občina Gornji Petrovci ZA ZALOŽBO: župan Franc Šlihthuber GLAVNI UREDNIK: Franc Šlihthuber UREDNIK: Nataša Kuhar Čerpnjak LEKTOR: Nada Dekovski ČLANI: Jože Voroš Marija Kerčmar Stanko Kozic Biserka Kuronja Sonja Kerčmar NAKLADA: 850 izvodov TISK IN IZDELAVA: Solidarnost d.d.. Murska Sobota 64 GLASILO OBČINE GORNJI PETROVCI