R *0* GLASILO) leto-tbae VETA N A KODNE PODPORNE JEDNOTl Chicago, DL, petek, 8. junija (June.8), 1928. ViedsišM lo MIT S. Lawndalo An Ottlee of PubUeetiesi I MÔT South Uwudil! Av I Talopkoao, EookwoM 4H4 STEV.-NUMBER 184 Nore demonstracije prati Italiji izbruhnila v jaini StbijL Splošna pntHtai akcija proti klerikalnentn ministru dr. Korošcu, Id Je nagnal policijo na ljudi. Belgrad, 7. jim. — Vlada je poplavljena a telegrami iz vseh krajev Jugoslavije, ki protestirajo proti nameravani ratifikaciji nettunake pogodbe z Italijo. Zraven tega ae je rasvila splošna protestna akcija proti ministru notranjih zadev dr. Korošcu (dr. Korošec je slovenski duhoven), ki je dal policiji navodila, da lahko strelja na demonstrante. "Novosti" so včeraj poročale, da so žandarji ustrelili več oseb v teku protiltalijanskih demonstracij. Hdgrad, 7. jun. — Včeraj so izbruhnile nadaljne demonstracije proti Italiji. Topot so bile v Skopi ju v južni Srbiji. Okrog 7000 oseb je korakalo po mestu in hotelo napasti italijanski konzulat, toda policija in žandarme-rija jih je razpodila in aretirala voditelje. Dunaj, 7. jun. — Iz Belgrada poročajo, da je jugoslovanska vlada zagotovljena, da skupščina v kratkem času odobri nettunske konvencije z Italijo. Vlada ima večino v zbornici in pripravljena je streti s policijsko in vojaško silo nasprotne elemente, ki so proti nettunskemu paktu. Mussolini še ni odgovoril na jugoslovansko protestno noto glede napadov na Jugoslovane, v Zadru, Bariju in drugih italijanskih mestih. Odgovora najbrfie bo, dasi je Jugoalavlja odgovorila na vse italijanske note. Zadnja Mussollnijeva nota se je gladila kakor kak stari avstrijski ultimat. Berlin, 7, jun. — Skupina Nemcev, oblečenih v zelene srajce, je snoči prišla pred italijansko poslaništvo in metala kamenje skozi okna. Napadalci so pobegnili, predno je prišla policija Zadnje dni ae je razširilo po Nemčiji veliko število letakov proti fašizmu in v prilog tirolskim Nemcem. Smatra se, da so zelene srajce znak nove organizacije proti fašistovskim črnim srajcam. HIITH McCORMICK se boji demokratične poplave. Za delavno ljudstvo je vseeno: demokratična nli pa republikanska poplava. Waxhlngton, D. C. — Ruth Hanna MoCormick, ki je dobila nominacijo za kongresnico države Illinois, je pisala svojim političnim prijateljem in prijateljicam v Washingtonu, da bo Iftos pri glavnih volitvah v II-linoinu demokratična poplava. Za delavno ljudstvo nI nobene razlike, ako je poplava pri volitvah demokratična ali republikanska. Take poplave le dokažejo, da delavno ljudstvo še "<' zna misliti samostojno in se drl. utonile. Loe Angelos, Cal., 6. junija. Tri osebe so utonile in več mostov in hiš je razdejaih, ker se je podrl jez v Pine Creeku blizu tega mesta. Imena žrtev še nieo znana. Aretacije v obrestni gostilni. . Elgin, 111. — Štirideset oseh je bilo v aredo aretiranih v neki obcestni gostilni v bližini tegs mesta. Suhaškl aientje so navalili na več obcestnih gostiln v okolici in zaplenili veliko količino opojnih pijač. Agentje nameravajo zapreti vse prostore, v katerih bodo našli opojna pijsče. V Ženevi se kregajs radi VUns. Ženeva. 7. jun. — Svet Lig« I narodov je včeraj sktsniU ds mora biti poljsko-Utvsnski spor glede Vitne rešen na prihodnji aeji v septembru, Reeolueija. da as sadeva reši na tej seji. je bile zavržena, ko >e lltvaneki preml-jer Waldemeras gteeoval proti. ---— pron skokov v tovarni 6,000 do 7,000 meščanov v Ke-noahi je napravilo pritisk na »estni občinski svet v Keno-shi. Kenosha, Wla. — Pri AUen A. kompaniji je bilo izprtih le 830 pletenina rskih delavcev, ker niso hoteli podpisati pogodbe politega kužka. Kljubtemu je na 6,000 do 7,000 meščanov se udeležilo demonstracije, da napravijo pritisk na občinski svet, da s prej rte mestno odredbo, ki prepoveduje prenočevati delavcem v tovarni. Ako mestni občinski svot sprejme tako občinsko odredbo, tedaj bodo morali podjetniki Al-len A. kompanije Iskati kje drugje prenočišča in ne v tovarni. Obenem bodo odpravljene tudi veselice, ki so jih obdržavali po-bojniki v družbi nežnega spola v -tovarni. Nash Motor kompanija ima veliko besedo v Kenoahi in zato se pričakuje, da občinaki svet ne bo sprejel te odredbe. Za delavce je to nauk, da se morajo pri občinakih volitvah poalužiti glasovnice v svojo korist In sicer, da Izvolijo v občinski zastop socialiste, ki se ne ozirajo na Želje bogatih korporaclj, ampak vpo-Števajo le Želje delavcev. Sanomor z sMrtrlko Amaterski elsfctrtciet as usmrti! na električnem atolu, ki «n Ja sam naredil. Chicago. — Chicago beleži prvi samomor s elektrokucijo na električnem Stolu. Otto Weihe, ♦mater v elektrotehniki, ae Je sam obsdtill na smrt in bil Je sSm svoj eksekutet. — Weihe je bil že dolgo časa neozdravljivo bo-lsn. Zdravil se je končno sam s električnimi tresljaji, a vse mu ni nič pomagalo. Naposled je sklenil, da mu naj električni tok pomagS v smrt. V ta namen si je naredil stol natančno po znanstveni formuli. V sredo zvečer je poslal svojo ženo in otroke v klnoteater, nato je postavil stol v kopalno sobo in ga spojil z e-lektrično svetilko. TU je polil z vodo, usedel se na srebrno elektrodo, privezal se k stolu, ovil roki s žico spojeno s kovinsko ploščo, postavil bose noge na mokra tla in potegnil z vrvico svič. Njegov sin, ki je prišel prvi domov, fp je našel mrtvega. Tragedija se je zgodile na 9850 Mu-skegon ave. NESREČA NA KRlZlBČU. otrok ubitih. Springfield, 111., 6. junija. — Sedem otrok je bilo včeraj ubitih, ko je voz Illinois Traction železnice treščil v avtomobil, v katerem so ae vozili, na križišču kakih dvanajat milj južno od tukaj. Nemški soclslisti stopijo na čelo vlade. Berlin. 7. jun. — Nemška so-cialistična stranka je včeraj na svoji konferenci v Kolinu dala svojim Voditeljem proste roke. ds lahko sprejmejo mandat od predsednika Hindenburga sa ae-stavo vlade s pomočjo buržuaz-nih strank. Nemški demokratje, ki so pri ¿adnjih volitvah padli na 26 po-1 stance v. se morda združijo s Stresemannovo ljudsko stranko 1 pod novim imenom "združene liberalna stranka." Nsmško-lrskl letelri sdpijejejo v Evropo. New York, N. Y* 7. jun. — Transatlantic letalci. Koehl. Fitzmaurice in baron Huene-feid, so bili danes gostje župens Walkerjs na krovu parnika Columbus. s katerim odpljujsjo v petek proti Brsmsnha* MIROVNA LIGA Od poníala priHlsedniku D. C. — Ameri-mednarodne Wi ški oddelek lige sa mir Je poslal pismo predsedniku Cootldgu, v katerem precizira svoja protivno stališče proti načrtu, da se ustanovi Protektorat dea Nikaragvo v interesu wallstredstskih bankirjev. V pismu ae i^aglaša, da predsednik pride na dan s načrtom, po katerem so dodeli nikaragvl-ški vladi finančnega svetovalca potrebnim številom mornariške pehote. T Pismo pravi, da je Zenaka mednarodna liga sa mir in svobodo vznemirjena zaradi veati v časnikih gleda 'pogojev, pod ka terimije jilo. "Ml razumemo, ako se pod vzame taka akcija, da bo dršav ni department Imenoval finan Nova Kitajska dobi Republika ho tičnlh enot a centralna v NankJogu. Padli dlktaiar ki vi. SOMUSKE PREPOVEDI GLAVNI ft TRN DELAVSTVA fiangaj, 7. jun. — Kitajska republika, ki je danes — isvsemši Mandžurije — pod popolno kontrolo revolucijonarne ljudske stranke (kuomintang), bo politično reorganisirans po sistemu federacije. Tak je načrt, o katerem razpravljajo voditelji novega rešlma v Nankingu. V amislu tega načrta bo KI-tajaka rasdeljena v šest političnih enot. Vsaka enota ali drša-va bo imela predeednika s lokalno vlado in vse te vlade bodo odgovorne zvezni vladi, katera sedet ostane v Nankingu. V pro-vizoričnem osnutku so sledeče države: Kanton, Kalfeng, Han-kav, Peking, ftangaj in Mukden. _ _ , ¡"Krlstjanski" general PengJuh- dobila Nikaragva poao-'aiang najbrž dobi predssdnlltvo Kalfenga. Zdaj, ko je civilna vojna domala končana, je nacionalistična Čnega svetovalca, ki lahko po- \ vlada ustavila moblllzlranjs sve- trošll to poeojilo in da svetovalec ne ho odgovoren nikaragvl-škemu kongresu. Nam se sdi, da bo ta korak naše vlade Imel težke posledice. Pismo končuje z apelom ns predsednika, da državljsne sssnani s fakti takega poeojlla. Ravnolstegs dne je poslal Benjamin C. Marsh predsedniku veliko manj tifudno pismo tudi glede Nlkaragve in nameravanega poeojlla. Ti dva pisma enega dne sta opomnila predsednika Coolidga in državnega tajnika, da je precejšnji praMmJMtaristital element v ta j mM sek> aktiven in da ns bo držal krišem svojih rok ob času predsedniške kampanje. aigmlggi ajla« ssmmisi rivvnoni wiir vviriioR onijv pvnvrNiaVv Unije dovoljenje sa obkkevs- nje bolnikov v mornarski H.l I DuinuHiiri. WaaMavton, a C. — T. V. 0'Connef, predsednik zveznega plovbenegn odbora ln nekdaj predsednik Unije pristaniščnlh delavcev, taji, da odbor vedno nastopa proti Mednarodni uniji pomorcev. Ampak dejstva govore drugače. Teden sa tednom se jemljejo organiziranim mornarjem dovoljenja sa obiakova-nje vladnih ladij v pristanu. Obenem se pa organiziranim mornarjem stopnjema odreka dovoljenje za obiskovanje mor-narjev v mornariških bolnišnicah. Zdi se, ds so ^organizirani mornarji kaznovani, ker dajejo navodila in nasvete mornarjem na ladjah in v bolnišnicah, kako ae naj zadrte, kadar vlože tožbe za odškodnino, ako so bili poškodovani na ladji. Unijaki odborniki, ako gredo na ladje, dobe Informacije, da niso bile Izvedene določi** mornsrskegs zakona. To seveda pa nI In more biti všeč onim, ki teh določb ne izvedejo. Mornarji, ki dajejo informacije zastopnikom unije, pridejo na črno liato, ae pogovarjajo pomorcl msd aeboj, Ampak tudi take šiksns, ne bodo pomorcev odvrnile od organizacije. ksjti zsvsdsjo ss, da js organizacija njih ščit proti nepotrebnim S i kanem In kapricam. _- Orknn In povode«J sshtevaU Asst žrtev. Montgomerr, Ala., 7. jun. — Best oseb js zgubilo avojs živ-Ijenjs, bo je pridrvel nad U» pokrajino sHovli orkan, kateremu Je sledila poplava f nižinah Več ossb je biki tudi ranjenih, ko je vihar podiral hiše la drevsss. ftkoda ss ceni ns več tisoč doisr->ev. BriU dolivoi v Delavsko glhaaje na Milini še solo llbkn. na gla-, ds Atene, Grčija. Grška rodna delavska osntrala Je sovala na svojem kongresu se pridruži Mednarodni delavski federaciji strokovnih društev. Delsvsko strokovno gibanje je na Grškem še zelo šibko po številu In financah. Indust^Jo j» bore malo v Grčiji. Kjer pa nI industrije, tudi nI industrijskega proletarijata. Vrh lega so vojaški diktatorji od lata 1017 skušali zadaviti še tislo delsv-ako gibanje, kolikor ga Je bilo v Grčiji. __ * TRUHT POftlUAL OKROŽNI CE ZDRAVNIKOM. KapMnUatlčne To ss pakaše na konvenciji republikanske ln demokratične atranke. Waahtagton, D. C. — Ameriška delavska federacija M vedno moleduje okoli atarih strank, podpornic kapltallstič-nega sistema blagovne produkcije In distribucije. Njen zastopnik pojde pred konverzijo republikanske in demokratične stranke. Zahteval bo od odbora sa sestavo programa stranko, da se med prve točke programa aprejme odprava sodnljskih prepovedi ob Času delavskih sporov v industriji. Zastopnik ne bo skušal, da ae konvencija izreče za Shipstea-dovo ali pa Walsh-Norrls-Blsi-novo predlogo. Zadovoljil ae bo obljubami, da se to slo odpravi, Voditelji strokovno organl-slranega delavstva nlao dosdnj zadovoljni s nobeno predlogo. Ampak oni se sadovoljujejo, da prihodnji kongres sprejme postavo, ki bo delavcem sovražnim avasnlm sodnikom sabra-njevala isdajati sodni J ake pro povedi, ki Jim Jemljejo pravico do sdruftenja, sborovanja, daj a nja finančne podpore in raspo-stavljenja stavkovnih straž. Kot sastopnlki, ki bodo mešetariU republikansko In demokratično stranko, pslroms i njih voditelji, so: *willlam Green, ših čet. Program vlsde glede Mandžurije je sledeči: dlktstor Cangtsolin ss mora umakniti ln njegov naslednik mora sprejeti dr. Sunjatsenove principe, stopiti v kuomintang in razviti ss-stavo zlatega solnca v Mandžuriji. Mukden, 7. Jun. — Čeprav Je po vsaj Mandfturijl razšlrjsna govorica, da Js maršal Cangtsolin še mrtev in da njegovi krogi nalašč prikrivajo njsgovo smrt. Je padli diktator še živ. NJsfov! zdravniki pravijo, da gotovo o-krava, piktstor Isfi močno zastaralen V svojem mukdsnskem___ gradu ln zdravijo ga 'kovinskega departmenta Am kitajski način: s «hntastl6ilrt rišks delavske fkd*adjs "sdrsvlli" is moka tigrsklh kosti n juni^ H ^«jo fnitl v Kan in tablet, ki so preparirane ' človeških Jeter I Novejše podrobnosti n napadu na čangtsolinov vlak Ss glase, da je bila bomba vrtana mosta na streho vlaka, nakar Js uničila štiri vosovs. ftest vojakov Je zgorelo do pspsls. BB^B—pM» ^wiî^®t*MiW0 dolavslio iocl®* racije: frank Morris, njsn ntk; Matthew WoU in Martin F. Ryan, podpredsednika, pa JaSMS 0*Connell, Privatna kntrola ioioz-nio kaia svojo ratpoko teorije sa ae v neizvedljive. Waahlngton, D. C. — Skosl osem let se še trudijo brihtne kapitalistične glavice združiti v.clesnlške kompanije v Interesu sposobnosti in dobrega gospodarstva pod privatno kontrolo. Ta potesa se je izigrala, da sa preprett udejstvovanje vedno bolj glaane sahteve po nacijona-lisacijl ameriških ftslesnic. Po osmih letih se je Iskasalo, da kapitalistično prisadevanje nI bilo drugega kot udarec po vodi. Celo "Wall Street Journal," to Ja list finančnikov in bankirjev, sa-govornik kapitalistinčega sistema blagovne produkolje In distribucije, prisns, da sa sdruta» nje šelesnlc približuje anarhiji. Ust pravil Med konfliktom privatnih Želesniških Interesov in nežna-nostjo trgovske bomlsljs za spo-snavanje svojs lastne misli, u-haja počasi problem idrušenja šelesnlc v stanje, ki Je skoraj anarhično. Dasiravno je kongres določil unifikacijo šelesnlc pod nsdsorstvom komisij«, da mora biti narodna politika, kljub temu ss vsak polskus šelesnlc sa praktično laralanjs zavrne s šs-lostnlm krikom od strani komisijo i "Ml ne vemo, ako bo ta stvar dobra in ml t«aa pronajti ne moremo." Komisija nima nobene ' moči ras viti in «vesti narodnega načrta sa sdrušenja lelesnlc. Komisija lahko Isrsča samo svoja mnenja aad rastreesnlmi načrti bras stikov dalnaga sdružsnja, kot jih sugestirajo privatni šo-lezniški Interesi. Načrti so hill nalašč pradlošenl taki ki so Jih *mm napsaj diktirali kapitalisti, kate-2JJ risi grssa profit, da sa nJim na-k I on J ena komisija ns upa podati City ju. Kasni je odpotujejo na konvencijo demokratične stranke. Tretji sbefc aa dlj v Avstraliji. Sava, PIŠI, 7. Jun. — Amerl-ško-svstrslskl monoplsn "Southern Cross" m dvigni v petek ijutrsj ob dveh (9 s večer v četrtek, člkaški lokalni čai) v poletu v Brlsbsne, Avstralija, co« tvorles letalcev upa, ds pride v Avstralijo v dvajsetih urah*. I.m. talo je V redu in našli ao tudi u-goden prostor na peščenem mor. skiin obrežju sa vzlet. Ion jena komisija na upa podati svoje Mnkolje. Dva odloka msddrlavne trgovsko komisijo rasiVitljujita to kapitalistično sagata. Prvi od* lok nttiii^Aii i^ib^J^i' ^vj^di^^ Van Sweringan Brothers sa sdrušenjs Rrii In Pars Marquette železnice s Chosapaski 4 O-hio šeloznlco. DrugI odlok sa nanaša na sdrušenjs New York Ointral, Baltimore A Ohio in Nickel Plato lilesnlc po Clayto-novem protltrustovsksm zakonu, da ss brani nakup Wheeling A Lake Erie žeiesnioe. Dve leti nazaj j« komisija fttcprfčils Van Swerlngov (Kiis kil» xdrutenjc NickH Plate, («husapeaka k Ohio, Pere Mar-uette in Erie žileznk. Zdaj ko-Islja ne dovoli združenja Chi- t t^^JiPJi?1!!; sspsake k Ohio s Erlslslesnlco. ja TRUSTA za oddajo IN BILE. National Electric Light družba Je huíala SM milijonov Jev sa asteas v letu. Washington. D. C. — Zvezna obrtna kom Ulj a Je odkrila nekaj tsdnov pred konvencijo ka» pitsliatléns orgsnizacljs National Klsstrlc Light Aaa'n., da ao D. C. — Kako I kompanije, pridružene tej orga-propaganda tru-|nizacijl, isdsle v zsdnjsm Mu dvajaet milijonov proizvodnjo iu«nses>£ crriä WUnblnüsn, obširna je bila sta elektrlks sa svoja naprave, | osem In je razvidno iz poročila, ki ga j» I lar jev sa agíase v dnevnikih In podsl pred ssnatnim odsekom magazinlh, ds vpllvsjo na Ijud-Informatlčnl biro ta Javne na-|atvo, da k prfitl javnsmu Isst- ■ električnih central In znl- naprave h zapadnih držav. Omenjeno poročilo pravi, ds js trust pošiljal okroAnic in buletine V urads zdravnikov in raznim Javnim uradnikom trr v Javns knjižnice. V teh okrožni-c ah in buiettnih je bila props gsnds trusts sa privatno last- I ništvu ■ žanju rane zs električno alio. I Dnevnik "Waahlngton News" (lastnina Ker|j»p»-Howsrdovegs časniškega alndikata) Js v uvod-niku opominjal jsvnost, da je trgovska zbornica zahtsvala, ds ¡ ss ameriški blsnis očisti korup-nlštvo javnih naprav, s katero je ! cljs In Intrig. Dnevnik sugesti-vpil vsi ns ljudi, ki so prišli k'ra, ds ss blznlšks orgsnisadja zdravnikom. Zgradil as mrtev v aadal dve-raaL Chicago. — A. D. Ooldbr. g. star 45 1st. ss js v sredo zgrudil National Electric Ass'a.. kateri ss js dokazalo, da trsti denar sa obširno propagando, prva spreobrne b morali. List Ignorira dejstvo, ds js sodaik Edwin Perksr sd trgovske sborniee, sv mrtev v dvorani mastaegs so- tor krika po morali, bil akttvsn dišča, kjer je imel nastopiti kot v Ujai Intrigi sa poraz predloge priča v neki tožbi. Vzrok nagle'za zgradbo električne _ centrale ftenje dovoli le pod pogojem, ki bi prisilil Van Hweringene oddati vse proflto, ki Jih pričakujejo od oi>eracIJ dslnic na borznsm trgu. To operacija morajo pa is-vršltl pred sdrušenjem. • Komisije zsvrdša Van 8ws-ringone, rekoč: Mfinančne manipulacije velikih šeleznic, ki sprem I js Ju zdrušsnje, Ss ns morajo tr|M>ti. Iz tegs slsdl, da bi possmeznt kapitalisti, ki se pečajo s leies-do ! nlšklml špekulacijami, radi sase napravili s raznimi borznimi manipulacijami dobička po več mi-lijonov dolarjev. Komlelja seveda tega ne mora dovoliti. In tako še krhajo in razpadajo vsi polikusl, da ae železnice sdružl-jo pod privatno kapitalistično kontrolo. Osem let je minilo, odksr Je bil zakon sa tdružsnje železnic sprejot. a železniške kompanije ao glode združenja pod privatno kontrolo ravnotanL kjer so bilo pred »sem leti. Zato ja najbolje, da ae ameriška lelesnlee nacljo-nalisirsjo s demokratično upravo v intereeu ameriškega ljudstva in želesniških uslužbencev. V osmih Istih so kapitalisti pokazali svoje nssmošnostL Porabilo m ji vsllko črnila, a naprej k združitvi al bil storjen niti smrti j« bi Is srčna pri ju ob raki Colorado, eden pomemben korak. f •.JUNUA. 1 njen« « vestjo, da goetn je jo pri bm Ktevdafidčaaje dne 27 maja. kajti o tam je javnost zvedela b Proevete ia ProleCarea Id tudi letalu eo stvar ofhlil JUevefca4čaaje eo prišli v De-trott, da pokate jo nafti aaseM-ni. kaj ae lahko napravi tudi v slovenskem jesfku. ¿e je dovolj volje sa ta Klevelaodčanje ao prišli ¡a aes očarali s njihovo umetnostjo, njih nastop je pohvale vre- la ieoa, val eo bili koe svoje naloge. Opereta "Kovačev študent" ja fafla protsvajana tako. da kaj takšnega so zmotni le profesionalni Igrale! Tudi komični prizor "Črnomelj zki škric' je bfl Izvrstno predstavljen. Bile ja to sUka prasrih ponočnjakov, ki so se nekdaj potikali po goatflaah. Sika je povzročila veliko smeha ia veselega raspoiotaja. Primati je treba, da g. Ivaeush. učitelj teh predstav, petja la godbe, je mol, ki je v resnici zmoten svojega poklica. Zato se mu pa mora dati isslnfeno pohvalo in priznanje. Klatila nrizfc s naselbina je lahko ponosna nase, ker ima tako zmotne moči, Id tu v tujini lahko nudijo rojakom tako lepe predstave, ki zahtevajo veliko dela. Človeku res ob takih prilikah srce poskakuje od veselja. Klevdandčaai so nam dali veliko da ee t odi Slovenec lahko kaj nauči, če le hoče. Se t^fir popre je ee ni dogodilo v Detroitu, da bi bil Hrvatski narodni dom v tako velikem številu obiskan. Dvorana je bila tako polna — prostore je le sa okrog 400 ljudi člh je bOo okrog 600 ljudi. 8 tem velikim posetom je dstroit-ski slovenski ilvelj pokazal, da Z IZOBRAZBO DO ZMAGE AU Z ZMAGO DO IZOBRAZBE. Članek pod tem naslovom jt izid v slovenakem komunističnem tedniku "Delavcu." Ta ^ifftk pokazuje jasno kot beli dan, zakaj socialisti ne bodo nikdar soglašali • komunistično taktiko, ker njih taktika gre za tem, da «a delavstvo postavi pod komando "dobrohotnih" diktatorjev, na kar sledi izobrazba in po izobrazbi pa is le «odaHzem. Socialistična taktika je temu nasprotna, kajti socialisti tiče in širijo socialistične nauke v mejah kapitalistične družbe, ne glede kakšna je v političnem odru —demokratična ali diktatorska—in tako delajo sa prehod iz doveške družbe s kapitalističnim gospodarstvom naravnost v človeško družbo s socialističnim gospodarstvom. Da čitatelji boljše spoznajo razliko med socialistično in komunistično taktiko prinaiamo komunistični članek v celoti. Ta članek, ki ga na j čitatelji pazno prečkajo, se glasi: Otvoritev velike etrslke bom» i Chieago. — Te dni je bila o-tvorjena nove okrajna, java« bolnišnice za otroke. Foslopj' k« is del okrajne bob#nk* Innsj-modernejše oprem I jr no. sta»' davkoplačevalce milijon dolar naj gre brstu na pomoč. Ker je Anton Ivec poznal obtoienčevo nasilnost, je vzel seboj tudi kos ročioe. Ko ae je Anton Ivec približal Stopniču in ga vprašal, zakaj mu pretepa brata, je obtoženec brez besede skočil na svoje dvorišče ter ae takoj vrnil oborožen s sekiro. Grozeče je vprašal Antona Ivca, kaj hoče. Anton Ivec se je nekoliko obrnil, da bi odšel, obtoženec pa je zavihtel sekiro ter vsekal Ivca i vso silo v hrbet. Pri tem ga je še s sekiro, ki je ni izpulil, porinil, o, pravi "Popolo", pokassla veHka spra- i memba v licu pokrajine, kajti neka-tara pokvarjena imana ds noai 800,-4S0, 900 in tudi do 700 oaab. Odtod tudi iivemo, da js bilo doalaj predložnih 2360 prošenj. Seveda "Spontano ln prostovoljno", od teh Je bilo fte rešenih 791,517 se jih bo predloAilo , komisiji danea, SSS jih je komaj priAlo iti bilo-eegistrirsnik, 10« pa je bilo zavrnjenih, kar komisija ni soglašat* k^zahtevano spremembo "Spontanost fašiatovakih «aaifeeta- 1 dj. Kako se prostovoljno odtivajo nele nali ljudje ampak tudi Itsltjaal rasnim faiistovskim mantfeataoijam, je vsem anano. Poročali smo Ae. s kakim revnim uspehom je deloval celotni faiistovski d ris v ni apara^ aa sprejem Turstlja v Oorici. Posebno sindikalne ortaniaacije. ki imajo sa tisoče prisiljeno vpleanih organlal-rane« v se spravila skupaj k sprevodu samo kakih 200 ljudi is cala Goriška. Bile so sama table s napisi bres uda-lešeitcev. Zate so se pa gospodje sindikalni uradniki rasjeslli in poti-Ijajo tisksne p te ti 1 ne okrožnice vsem neudeleŠenoem. Pretijo, da bodejo v prihodnji priliki, ako ae ne udsiete failstovskih sthvnoati podvseli stroge korake proti avbjim članom. Je to neke vrste préladij aa laAistovski ain« dikalni prasnik 91. aprila, ki naj nadomešča nekdanji socialistični 1. maj. Pslistevske kemedtje Poptdo di Trieste in s> njim seveda enako tuleče faiistovsko g Is silo Piccolo dna 88. marca sta prineala visoko pesem faits tovskamu 1 tajniku • Fedaraclju na opčinah pri Tratu, čeA, da je pred vsem po njagovi saslugi sopet faille m odnesel na Krasu velikansko smago, češ, ds so ae vse opčlne pl«. biscitamo o prejele fašja. Seveda ni manjkala pripomba naj jemijajo to na sna nje pastirji Jugoslovanskega iredentisma. j,, f članek sam pa ja na Široko opisoval. kako se je vršilo »e inicijstivi tamošnjega fašja sborovsnje Jusrs-jev In kako, da so aa vsi prisotni s aajviAenjem aa vseli sa fašlsem, kl Jim je obljubil, da jim ediao lahko pomaga do povoljna rešitve juaraskth pravic. Pred vsem je naravno, da so smeli sestati juaraji la pod egido fašja, ker Je vaako drage sberovanje prepovedano in fo bile itak vae jusrasks or-gaaisaclje, ki so nasUls ravnto ss rešitev tega vprašanja, od oblasti raspuAčene. • '« i Petek sborovsnjs je bil vendsrle precej drugačen nego ga opisuje poročevalec, brikone sam Kederici, v omenjenih fašUtovakih glasilih, da si pridobi tudi on nevanljivih ssalug kskor njegov sopsjdal v Satani, tenante Orasloli s "proekovoljnlm" rs«-pustom tsmošsjih slovenskih prosvetnih, sli kakor pišejo fašiatovskl Usti, laši propvetnlh društev, Ur e "prostovoljne" odpravo še ostalih slovenskih napisov. M Da si priddbl zbrsns gospodarje saae, je Pederiei aačel precej hudo smprjati na esapo^s pri tršaAksm magistratu, prad vsem na vaškega načelnika Zarubo Ur Jc rabili pri Um tudi israse, ki so vae prej nego laskavi ss omenjene gospode. Pl Janše rezlaMI kralja. Mus-aoHnljs In veo lUlljo. V vasi Sv. Martin prt Oervinjanu Je kolovrati! včeafh okoli po cesti ln javnih lokalik 89-letnl Jo». Zoret vea pijan/ Drugače je dober človek, delaven, ali kadar ae o-pijo. Je beetija, kl se zaganja v ljudi, kriči in govori budaloeti. Dne 16. februarja 1.1. ae Je v neki gostilni prepiral z domačini in potem v dirindaju ns cesti Je žalil kralja, Muesollnijs in Italijo. Prt rszprsvi v Oorid Je izjavil, da ns ve čisto nič, kaj Je «overil. Priče so ga naslikale kot dobrega Italijana, ki Je prijatelj fašizma. Državni pravdnik je predlagal kasen devet meeecev zapora ia 600 lir globe, «»dni dvor pa Je obsodil ZoreU na 10 meeecev In 16 dni zapora Ur na globo 760 Ur. * Slabo je razumel. Učitelj govori v Šoli o planetih in zvezdah. Kazlaga učencem. da planeti nimajo lastne avetbbe marveč da jih obseva solnce» Končno pokliče učenca, naj mu navado ss primer ksk pis net. Dašek opazuje molče solnčne žarke, kl se poigravajo na njegovi rOkl. In pravi! Plahet sem jsz. gospod u-čitslj, ker me polnce ebeevs. Dušni psstlr, kl je ponosen na .....kletvice.' Milwaukee, Wis.—Rev. Gran-vllfe M. Calhuon, D. D., pastor tukajšnje Klngaley metodistov-sko-episkopalne cerkve, je te dni z javil v Časopisih, „da krepko preklinja — in prav nič ga ni sram. Zakaj bi ne smel dušni pastir preklinjati? Calhoun Jo navedel deset razlogov, zakaj eolrie, mod katerimi so glavni i To ugaja moji materi, pokažem se možaka ln ne hinavca, naredim s tem. dober vtis ns ženske n otroke v rešpoktlrani družbi n končng slutim s tam Bogu, ki ,e zs povedal, da ne smemo po nemarnem i mono vati njegovega mena! ' Zločini ae znišujejo. Chicago. — Iz poročila, ki ga je izdal policU«kf komisar Ml- ' chael Hughes, se razvidi, da še število sločlnov v mestu znižuje. Meseca maja ao bili trije dnevi, ko ni bil atorjen noben vošji zločin. 17. april jo bil perfak-ten ln v marcu so bili štirje dnevi brez, zločinov. Mnogo je dnevov, ko časniki poročajo le par manjših prestopkov, je dejal komlaar, do-čim ao prejšnja leta poročali skoro dnevno o desetih ali več ropih in drugih zločinih. ¡Esshianjs radi davkov prttne v Juliju. Chicago. — Posestniki, ki so plačali proviooko davke ns hišo ln zemljišča, Ishko vlože svoje pritožbe pri mestnem ocenitve-nem odboru. ZaoliŠanja o pritožbah so prično 6. julija. Tiso» čl, kl ao ae pritožili radi prevelikih davkov in da je bilo obdavčenje priatranako, imajo sedaj priložnost, da predloše svojo pritošbe. 1 Chicago dobilo planetarij. Chicago. — Max Adler, čika-škl milijonar in filantrop, je poklonil mostnemu odboru 8a olepšavo parkov pol milijona dolarjev za zgraditev plpnetarija v Grant parku. Z delom pridno le lotos ln planetarij bo otv6rjen v novembru 1929, Krasna in poučna stavba bo stala na otoku nedaleč od Field muzeja in no« vega akvarije* Bivši milijonar umrl v revščini. New York, N. Y. — Rugene B. Scales, kl Je prišel leta 1907 v to meoto s 26 centi v šopu ln demantnim prstanom in ki je s svojimi špekulacijami na borzi pridobil v dveh letih osem milijonov dolarjev, Je v sredo tuksj umrl v revščini. Scales Je bil star 70 Jot. POMOČ STAVKARJKM. goslavijl. Izlet v Bosno, v Sarajevo. Ns Binkoštl 1928 se vrfti v Sarajevu veedelavski izlet pro-ietarieta Jugoalavlje. Program tega lalote, kakršnih je bilo do-sedaj malo v Jugoalaviji, Je, da zainteresira zbrane delavce hfi razredno zavedne kmete, da je v solidarnosti obeh tvorcev sveto vneta razreda proletariata, moč, kl je nepremagljiva, če Je organizirana. Poleg važnih zborovanj in govorov pa bodo tudi nastopi telesno - kulturnih delavskih organizacij. Tako bodo na slavnostni akademiji naatoplli telovadci. I-graH pa bedo tudi delavski športni klubi, in sicer samo delavski. Od meščanskih ne bo sodeloval nobeden. Istočasno pa se bb vršil kongres bosanskih in hercegovskih delavskih kulturnih or-gsniseclj. kl bo obrsvnsvsl eno izmed najbolj aktualnih vprašanj delavskega rezreds: to je — Ujedinjenje in koncentracije jugoslovanskega proletariata v eno samo veliko — metlco. V Sloveniji so s to skeljo te pričeli. Tudi ns Hrvetskem se gibljejo in je a*dsj tudi upsti, ds se bodo ns Um kongresu prav Uko odzvali. — O kongresu, kakor tudi o izletu asmem Ur o uspehih po bomo pozneje obširneje poročali. U kakor An ah oil naznanila In ga* matvv__ _. — ----- — ^^^ hvale e smrti, tedaj veolej povej* \>q v plu li e Én^tftv j/^t^ r rimer so delile. — Koma ne vem. kaj bi dels prijateljici sa «od. — Dni ji kako J*po knjigo. — Kaj pa misliš! Saj Je ne-umna kakor gos. — Pa JI daj reženj. , kege dne razsojal "v imena kralja". Drtal ee je načel. • kata-rik ja opravičeno mogel sma-trati, da aa neomajna, kar jfk ni nikoli aknftal omajati Chn namreč omaja« načelo, najde* vselej Ae nekaj pod njim In opo-ziš. da to ai bOo nsčeio. Tkosssi de Maokui je evojs vereka ia druiabna načela umel skrbno zavarovati pred lastno radovednostjo. BU je eodnik pri prvopostop-nem * sodišču v mestecu X..., kjer eem takrat bivsl Njegova vnaajoet je vzbujala spoštovanje in eelo neko prikupljivoet. Imel je dolgo aubo delo, koša mu je bila prilepljena na kosteh ia v obraz je bil rjav. V svoji dovršeni preprostosti ss jo videl prav veličasten. Dovolil je. da eo ga zvali "gospod Tosaaž," ns kar M bil mords preziral ovoje plemiško pokolenje, temveč zato, ker ee je amatral prerav-nim. da bi lahko nastopni primerno svojemu rodu. Dovolj eem občevali i njim in sem epo-znsi, ds njegov vnsnji viden ni In udgunniiiait Narekoval eem 1 pisarju šs en aklspoi stavek, ki Je ovrgel vse prejšnje. V" trenutku, ko Je zastavil pero na pa- | pir, sem mu zadržal roko: "No-srečnež T eem vzkliknil, "podpi- 1 sati nameravate izjavo, ki na-sprotuje eni, ki ste Jo ravnokar podali, tako zagrešiti tločmah» dejanje." "Nu, >dobro, kaj vam je rekel r "Odgovoril mi je prav bedno: "Gospod sodnik, vi ste bolj učeni nego Jas in marate bolje od ssone vedeti, kaj bi bilo treba sapioaU." Sami vidite," Je dostavil gospod Temni, "da se sodnik, ki je vesten v izpolnjevanja svoja shzibe, varuje vsakega povoda sa zmoto. Le verjemite ml, dragi gospod: justične zmo-te so bajke."_- NA PIIODAJ PO0BTVO* na vogala, na katerem se nahaja brivnica (Barber Sbop); posestvo nosi $240.00 mesečno. Za ceno in drago se oglaaite na 2748 So. Hamlin A ve., v prvem nadstropju, Chteago, 111. (Adv.) da bi gs nravno dvignili. bil, da Jo vsak, ki Je kaj zagrešil, zaslužil trpljenje. Bad Je kašajeval To Je bil očinek njegove dobrote. Navajen, da se Je zahvaljeval Bogu. ki ms je DoéflJaJ sobobole in ščinanie v tako ravnanja. Toda mislim, ds si vi, dragi gospod, ne predstavljate točno, nod kakšnimi doto-ji se vrii sodna preiskava. Ne amete izgubtti^izpf^ofipri^- pred očmi, ko zapisuje ia ureja pričevanja. On ni dolžan samo, da zadevo oanomu, sebi pojasni: treba jo Je pojasniti tudi sodnemu zboru. Vaiao je torej, da posebej osvetli obtežUne točke, ki so mnogokrat prikrite v dvoumnem ali razblinjenem pripovedovanju kakega svedoka, kakor tudi v dotičnih obdolženčevih odgovorih. Ce bi bila zapisana brez roda in metode, bi pričevanja, ki vsebujejo najzanesljivejše dokaze, slabotno Izgledala in večina krivcev bi otekla kazni." 'Toda to postopanje, Id obsto- kovs misel natančno ^Moff, ali ni to postopanje nevarno?" hem vpraŠaL - "Bilo bi, čo ne bi uradniki bili vestnL Toda Bitfn pirtrtl niti riufbettSo^sTarbrS^v^ dal vzvišen» dolžnosti. In vendar eem že sodO v družbi protestantov, Rousseaujanskih dei-Stov in Židov. Bili ao pravosodni uradniki" "Vsaj to hibo ima vaš način postopaj na, gospod Tomaž, da avedok, kadar mu berite njegovo izpoved, le - te sploh ne more razuma«, ker ste vanjo vpleli izraze, U jih ni vajen in ki »u njihov zmisel ni jasen. Kaj neki pomeni temu dninarju vsš Izraz "sumljivo obnašanje?" zakonov Je isvsjal is svojega ka. Ni Je izpraševanju ao tako dobro od-govarJaH, da so dajali vsi isti /vUnn» —J-----,. ,, „ oogovor. v sen znoeeet izpovedi ae Je slagalo, bile so istovetne, dosšovna enako, in ti otrod, ki 00 prvi dan rekM, da niao ničesar videli, so sedaj s razločnim glasom, uporabljaj i vsi točno isto besede, izjavljali, da Je bil njihov antli tovariš posajen s golo ninjieo na žarečo peč. Gospod sodnik Tomaž si Je čo-stttal k tako lepemu uspehu, ko Je učitelj neovrgljivo dokazal, da ped sploh nikdar v šoli bilo ai Gospod Tomaž Je toda j malce poeamfl,- da eo otroci ««sire lagali AkapazH pa ni, da jim Je ow sam, nc da hi bil to nameraval, narekoval in jih na izuat naučil, kako naj pričajo. Zadeva de Je končala tako, da so ustavili postopanje. Učitelja so poslali domov, potom ko gs Je sodtt strogo posvsril in mu svetoval, naj v bodoče brzda svoje divjaške nagone. Mali otrod iz meniške šole so mu priredili mačjo godbo pred zapuščenim šolskim poslopjem. Kakor je šel; Is hiše, so vpili za njm: "Ohol Grille - Culi" in so ga obmetavali s kamenjem. Gospod nadzornik osnovih šol, poučen, kako stojo stvari, je poslal poročilo, v katerem je ugotovil, da učitelj no uživa potrebnega ugleda pri gojencih in je to ka-sal da je njegova takojšnja premostitev mijno potrebna. Poslali so ga v neko ves, kjer govore nekakšno naročje, ki ga ni razumel. Tam ga imenujejo "Grille - CaL" To je edini francoski izraz,,ki ga snajo. Ob prilikah, ko sem obiskoval fospoda Tomaža, eem spoznal, kako Je mogoče, da ao vaa pričevanja, ki jih zbere preiskovalni sodnik,' sestavljena v Istem slogu. Spmjol me je v svoji uradni sobi, dočim Je v prisot-aosti evojega pisarja ispraševal pričo. Hotel sam se umakniti, toda proell me je, naj ostanem, šsi da moja navzočnost nikakor no škoduje vestnemu isvrševs-aju pravosodja. ' Voodel eem ss v kot in slišal vprašanja ia odgovore: "Duvsl vi ste videli oodol-šonca ob šestih zvečer r "To ss pravi, godpod sodnik, moja žena Je bila pri oknu. Tedaj ml rečeš "Poglej ga, Soquar-dot gre mimo!" "Njegova navzočnost pod vašim oknom as JI je gotovo sdela tako posebna, da jo je morals opaziti, ker m jo potrudila, da vas Je na to Izmeno oposorils. In obdolženčevo obnašanja ee vam Je zdelo sumljivo r To bi vam rad povedal, go-apod eodnik. lena mj je rekla: "Pogkj ga, 8oquardot gre Mi-mor Nato eem ia jas pogledal ln dejal: "Zsree! Soquardot Jo." "Tb Je tisto! Pisar, pišite: Zvešar Pravnika ni. JUmila gre salo zgodaj is hiše in m vrne proti deseti uri. Obitelj njenega revnsga gospodarja is čaje. Vpraša jih posorno, če Jo Je kdo iskal Tods bilo ai nikogar. Kamiia odide bras bsssde in m zaklene v svojo izbo. Pravnik tisti večer spi Drogi večer sodi mod prijatelji v svojem hotelu, tretji večer rsvnotako, četrti večer pooeti gledišče, peti večer koncert, šssti večer Je povabljen k ravnatelju. Ko pride tisto noč pesno domov, ss domisli nenadoma, da mora odgovoriti na pismo ¿Afl^^i n Ics^^^^o ci^jjDiAO• Hodi po in al jo predstavlja. Zdi m mu v svoji iskrenoeti nerodna la geto ai ž njo zadovoljen. Papir, Id ga Je že pripravil odrine po mizi. Potem ssde in si prilge cigareto. Naenkrat m domisli na Kamilo. Vidi jo med vrati Njeno rožnato krilo m zasveti kakor v pozdrav ia aa tleh ee primakne nJega ozka peta. njen beli nežni gis-ženj. Nssmsbljs ss In vprsšs: Kaj neki dela? Nato si predstavlja celo vrsto svojih znank la prijateljic. Jih al preveč. Vmes je ravnate-Ijevs Fina, tista, ku mu je pokazala psička. Tudi tista dama je poisg, ki ji Je hotel piaatl V ozadju pa etojl Kamiia. Naprej, dete! Njen obrazek js najlepši Cigarete Je konec. Prsvnik ness čik v poč in se prične alsčitl Ko je slsčsn, pri vije luč in lešo. Roke prskriža pod glavo in gloda v strop. Včasih gre preko oken eenes človeka, ki stopa »podaj po cesti Ko pridrdrs avtomobil je vas soba svetla, polna žarke, vailjlve loči. Ta soprnost takoj mine. Spet je vat Uho, eomračno. Prsvnik saspi. Sanja ae mu, da je oženjen. Njegova žena In on ata vedno mlada, lepa, sveža. Ljubite m zelo, drug na drugega ste mladostno redovedna, kar poeebno zanj ni čudno, kar še nI videl obraza svoje goepe. Ali se mu umika, ali je obrnjena v steno, ali Jo pokriva črna soma, ali je tudi nenadoma nI. Je nI v eoW, ne i kuhinji, ne v predsobi. Toda če Jo ■okliče, ee mu takoj oglasi. Njegs peli strast Videti hoče obraz svoje lene. Enkrat zjutraj ae mu pokale. To Je Kamiia f Prihodnji teden, v sredo proti večeru, jo obišče. Je ni doms. A prosijo ga. naj počaka. V sobo mu prineeo luč. Vse je tako, kakor je bilo tisto nedeljo. Omara s zrcalom, ciklamo v lončkih, vam s šopkom, Jsponka na steni In snetnobels postelja Ns mizi Isii knjiga madžarskih pesmi. Polna Je opazk ob etraneh ln med vrsticami Pravdnih gleda vanjo, skuša čttatl toda Jesik mu je popolnoma aeumljlv. Korakov nI čuti, tods vrsta ss odpro In v •obo stopi Kamiia. Oblečena je črno In preko obraza Ima pajčolan. V rokah nekaj drži In neee k luči na mizo. Dober dsn mu vošči mimo-grede. — Dober dsn. es JI odzove In misli: Ah, tri dni misliš nanjo ekoro podnevi in ponoči Prideš k njej in ona no ve o tem nlčeear. — AH me šs posnaš? — Kako ne. Poglej, lege ptička eem ss-A Is ns tlsh. Je botsn. — Pogins kmalu. Neel gs ven. — Pozdravim gs. —4 čim? — Dom mu mleka In kruha. Ali vsš kaj? KsplJIco olja v kljunčsk — NsJpreJ ga doni med okno, da ae privadi topli aobi. — Mlatiš? Prej mu ps šs dam kapljico olja. Kam lis v ris na posteljo klobuk, roksvice |n gornjo Jopo ter teše v kuhinjo po oUe. PU- — In U? _80 ae aatsm več d^tPKf Srečala ae» že mnogo takih kakor si U bi sem se jih spominjala. Toda nikoli več jih nisem vidria. Enkrat aamkrat ee Je nekdo vrnIL Rekel Je: Ce hočeš, sem pripravljen, da m sate žrtvujem. Vos ss Je transi Bil je še mlad ia še bolj ubog in plah kakor jaz. — Jss sem pa idol, da bi te vidri še enkrat plesati i plesevcu, ki vabi na plee smrt. On noče biti ptar, pa šoli nosoj mlsd umreti Potegniti koše še U pipe dhna, piti hoče še s prijatelji ia SV9J0 ljubo poliče, da jI pogleda v zveste oči ia da objame nje* slonokoščeni vrat Kamiia se preoblači. Dene nase kratko krilo, obujc tiha čeveljčke, postavi m predenj ia prične tiho piti. Polagoma prestavljs svojo krasns male nago, rasživUa se vsdno bolj, vodno bolj» s levleo se prime zadaj ta glavo in njene nežno telo Je ves polno plese, ki js strasten in turoben kakor petim, ki jo tiho propevs. Nssnkrat konča, sleče o sebe krilo in Maso, poišče plaši In m vrte v njem na posteljo. Leži vznak, robo ob sebi, zsprtih oči a pral se naglo dvigajo. Potem m vsa umiri ln je pokojna, kakor bi spala. * Pravnik vstane in sede k ajej. Plašč je odpet In vidi ae njeno perilo, ki Je snežnobeto in vee v čipkah. Njene grudi so majhno, toda polne ln gibljejo se kakor spečo ptice. Ustne so podobne roil ki m hoče ravnokar raacve-stl Je sdrava. Me Išče aolnca, bo šele cvetela. Njen mali nosek je nalahko upognjen, Ima svojo mieel toda krotko, dobrohotna. Ves njen obrazek je ovalen, prikupljiv, ustrezajo*. KNJIŽEVNA MATICA &N.P.J December Je že dsvno tukaj in bliža so božič. Okrog petnajstega Je padel aneg, ki loži adaj po vd okolici visok, čist ln zmrznjen. Vreme se Je spreobrnilo, noči so sdaj jasne, polne zvosd al mesečine. M ras je vsak dan hujši, po eootah vee škriplje la po mestnem gaju poka drevje. Ptice ao naiopirjene, kakor bi bilo v kožuhih, čepijo po vejah In ne znajo, kam bi m ahfOe pred ostro zimo. A glsdallMo igrajo In zabavni večsri m vrste v mdogtednth proeosljah. Po gostilnsh ia kavarnah vsehadi ln pije, zapleta m v dolge * SPREJEMA VSA V TISKARSKO OBRT SPADAJOČA DELA risks vabila za veselice in shode, vizitmce, ¿BOTta, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, frifcpm, nemškem, angleškem jeziku in dragih Pravnik p Je zapustil druibe in gostilne la kavarne. DiM ss doma la ko je mrak, teče nezsmudno svojo običajno pot. V šoli jo raztresen, gloda na uro, pusti dijake, da tiho čebljajo. in premiiUa la ukrepa svoje. Zaljubljen Je. Dolgo m je branil tega prisnaaja, a sdaj kima sam sobi, pripogiba glavo ln eo udaja aaodl. Toda kaj storiti s Kamilo? Kar eo njega tBe. m Jo žrtvovd. Odpustil ji Je vsa, la čs-aar šs dsnoo nI poesbU Is njene minnloetl to k*ubi it spomina bodoče dal. Ali ljudje, oko-Has? Jsvno mnMje ns odpušša, ae sna spre-K leda 11 Hubo fri rnrtlo sprejema dogodke, pa jih razvršča po gvojih predalih. Tam ostsnejo místala hf'V^ Kamiia nI znana žsnska. Som Je iolo prišla In ss seznanila is tretji teden s Pravnikom. Mogoče bi se Jo dalo uvesti v svoj dom ter Jo poročiti. A kako Jo pokaaatl prijateljem? Madisrks js la pdeg svojega Jsslka govori nsmščino. ki Je m uho strahota. (IkIhpdMMi) s , VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S.N.P.J., DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI & N. P. J. PRINTER Y pri tem sumljivo obnašal" Gospod Tsmoi Jr stavil še