Političini og.ed. Avstrijske dežele. Načrt pogodbe avstrijske in ogerske vlade stoji sedaj v obravnavi odseka, v katerem je 45 drž. poslancev, med njimi je 15 leviiarjev. Ni dvoma, da se vzprejme načrt, kakor 8e predlaga; še za to ni veliko upanja, da dosežejo Cehi in alov. poslanci, kar se terja po njih z vso pravico — čoski in s!ov. napis na denarju. —• Drž. zbor je vzprejel postavo, vsled katere se odpiše davkov, ako zadene poaestnika vremenaka uima: toč-a povodenj i. d. n. Mrazii ali slane s prva niso vzprejeli med te uime. le na zahtevanje našihposlancev, barona Goedehia in M. Vošnjaka ao to storili.— Dunaj ima sedaj ravno 25 let svoj meatni zastop. 0 avojem nastopn našel je v mestni kasi 10 miljonov gold. gotovine, aedaj po 25 letih pa ima 120 milj. fl. dolga. To vam je lepo gospodarjenje.—KonservativniNemci snujo si po spodnjem in gornjem Avstrijskem kat. šolsko društvo, namen mu je blizu enak kakor px*i naši družbi sv. Cirila ia Metoda. — Moravski c kr. namestnik, grof Schoaborn, ne mara poslanstva v dež. zbor za Og. Hradisče. Moža je liberalna večina ujezila. — V Pragi je č. g. dr. Blanda postal ravBatelj česk. učiteljiača. Liberalcem vsake vrste ni ljabo imeBOvaBje dabovaika aa tako meato. — V Gradca so ai altranemški možje osnovali društvo, da ustavi ali vsaj zastavi aapredovaaje našili ^poaojilnic", a mi menimo, da atoje te trdno, ker jim ai prvo — liajskaaje. ¦— Obrtnijaka kamora v Celovcu Bamerava ai za poalaaca v drž. zbor izvoliti baroaa L)amreicberja, aekcijakega avetaika v miaiaterstvu za ak ia bogočaatje. Mož miali pristopiti nemškemu klabu. No, če je to reaaica. potlej pa ga aaj le hitro volijo, da pride brž ko brž iz ministeratva. Škode napravi maaj v drž. zboru, kakor pa v miniateratvu. — Kapčija z železniao tiči tadi na KraBJskem. V Železaikih, kjer ao take fažiae, krčijo fužiae zaporedoma število avojih delalcev. — V Ljubljaai so v nedeljo vložili temeljai kamea za bovo hišo kat, rokodelskih pomočaikov. To je lepo aapredovaaje. — Pred porotno aodbo je stal v Gorici grof Savorgaaa, ker je bil v jezi avojo soprogo prešestaico pa nje čaatilea aekaj obstrelil, pa ao ga Bekrivim apoznali. — Meatao starešinstvo v Trstu aoče c. kr. reaerviatom dajati mesa brez daca, pravijo, da zato ne, ker 80 c. kr. vojaki. To bilo bi pa že hudo. — Nadvojvoda Albreht je že prišel v Serajevo ia vzprejeli so ga povsodi, kamor je prišel. z vidnim veaeljem. — Minister prava postal je aa Ogerskem Fabiayi, ali bode kodil pota. kakor prejšnji miaister dr. Pauler, ai še zaaao. Vnanje države. Grška vlada se je na zadaje vendar-le udala. Dosedaaje miniaterstvo je odstopilo ia aovo je izdalo povelje, da se takoj pričae razorožeaje. Na to pa so tudi Tarki isto storili. Vojske toraj, vaaj za zdaj je ae bo, toda kaj vemo, kako dolgo jim oaa izostaBe ? Stvari so tam doli vse le od daea do jutri. — Srbaka akupščina stoji v svoji precejšaji večiai na straai Bove vlade toda pravijo, da bolj za voljo kralja, kakor pa za voljo ministrov. — Rasija že izpozaava, da ji Nemčija ni prijazna in zato ji bo treba biti bolje pazai naaproti njej. Car ia ajegova dražiaa ae biva v Livadiji. Za mestom pa pravijo, da ao ailiiliati užgali log nad tri milje airoko. Drage aesreče ae v tem ai izgodilo, škoda pa je ae veda velika. — Ktiez Biamark skrbi ne samo za Nemčijo, ampak tadi za avojo rodbiao, ravnokar je imeaoval svojega siaa grofa Herberta za drž. tajaika. To mesto je meada BajimenitBiše za drž. kaacelarjem. — GladatoBU se godi hado glede ajegove aprave z Irci, bati ae mu je celo aataje od atraai aekaterih proteataatovakih provincij. Blagi mož pa ae vae eao ae miali odjeajati od nje. — Grof Pariški je prišel aai dan v Pariz ia ljudatvo ga je živabao pozdrayilo, vsled tega je velika jeza ia še večji atraa ainil v repablikaaske moževe, češ, da so princi nevarni repabliki. To je sicer že mogoče. toda koj hitro še ae. — Špaajska kraljica adovica porodila je v poaedeljek siaa, ime aia bodo dali Alfoaz XIII. Vsled tega je bojda veliko veselje po celi Spaaiji. — V Gornji Italiji, po Beaečaaakem še zboleva vedno kje kdo za kolero. V Beaetkab so še v poaedeljek štirje zboleli, štirji pa umrli, v Bari pa jib je šeat zbolelo in štirje so amrli. Volitev, ki ae zdaj vrše po celi Italiji. se verai katoliki ne adeležijo ia so jim sv. Oče sami v tem pritrdili. — Ce je reaaica, kakor se javlja po aveta, bi Kitajci raji daea ko jutri segli za orožje pa mahnili po Raaih, a mi menimo, da Be bo take sile.