QHpo*
NO. 173
I Ameriška Domovi ima
Jia wk ^isl "« i J LOTij mi ^EbJ ■ Ji 1 I
AMCRICAN IN SPIRIT	SLOV€NIAN	ShA.
JF0RC1GN IN LANGUAGG ONLY	National and International Circulation MORNING N€WSPAP€R
CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, SEPTEMBER 10. 1962	STEV. LX — VOL. LX
AMCRICAN IN SPIRIT JFORG1GN IN LANGUAGE ONLY
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, SEPTEMBER 10, 1962
SLOVGNIAN MORNING N€WSPAP€R
STEV. LX — VOL. LX
& g» Jožef F. čelesnik bH imenovan za novega župlfca pri Sv. Kristini
V soboto, 13. avgusta, je urr.rl g. A. Bombach, župnik pri Sv. Kristini v Euclidu, O. Škof E. K. Hoban je sedaj postavil na njegovo mesto g. Jožefa F. Če-lešnika, dosedanjega župnika pri slovenski župniji Presv. Srca Jezusovega v Barbertonu, O.
Novoimenovani euclidski žup-g. J. F. Čelešnik je bil rojen v župniji sv. Vida v Cleve-landu. Njegov oče je bil doma s Stare Vrhnike v Sloveniji; umrl je 10. okt. 1948; mati Iva-ua pa je bila doma v Valični vasi na Dolenjskem; umrla je 30. decembra 1948.
G- župnik J. F. Čelešnik je opravil svoje študije v Cieve-iandu. Osnovno šolo pri Sv. Vidu; z nje je šel na Cathedral Latin srednjo šolo; nato pa je stopil v Our Lady of the Lake (St. Mary’s) semenišče.
V duhovnika ga je posvetil Ll. aprila 1935 v katedrali sv Janeza škof Jos. Schrembs; pr-Vo slovesno daritev pa je opra-vd v domači župnijski cerkvi sv- Vida 28. aprila 1935, na isti dan kot sedanji šentviški župnik ^sgr. L. Baznik.
Prvo njegovo kaplansko me-s(° je bilo v župniji sv. Kristi-v Euclidu, kamor se sedaj po letih vrača kot župnik. Na em mestu je ostal samo leto ni- Drugo njegovo službeno me-^ ° je bilo pri Mariji Vnebovze-1 v Collinwoodu, kjer je ostal
^ar n iet Nat0 je ocj|ej v 5Up_
'lo Marijinega Oznanjenja na • cesti v zapad. delu našega psta; tu je ostal 5 let. Dne 8. ^a 1952, t. j. pred dobrimi v eL> pa je bil slovesno ustoli-g6ri Za župnika cerkve Presv. o^t- ^ezusovega v Barbertonu, nik °^er Se<^a^ °dl'>aja kot žup-uiest03 SVCde Prvo kaplansko
* * *
^?°Sp0d Rudolf A. Praznik, do-' edanji kaplan v župniji sv. Vi-]-?rrla v Clevelandu, pa je bil ocasno postavljen za župni-SVe,naae sl°venske župnije p;e-, °ga Srca Jezusovega v Bar-dertonu, O.
svSen Ud' A‘ Praznik je hil P°-
1940 • V duhovnika 18. maja žun ■1-n s^uzd kot kaplan na sv r^ah sv- Jožefa, Alliance; Ter 0Vrenca v Newburghu; sv.
sv. vm’ SV' Marije’ E1yria> in 1914 1 Jema' R°jen je bil leta Ceru, V. Dolenjem Jezeru pri .skov:;Cl- Ljudisko šalo je obi-ni°val na “Grabnu” v Ljublja-JGr je študiral tudi poldru-
go leto na gimnaziji. V ZDA je prišel z materjo za očetom leta 1926. Dve led je obiskoval šolo pri Sv. Vidu, nato pa Cathedral Latin višjo šolo. Po graduaciji se je vpisal na John Carroll univerzo, kjer je ostal dve leti, dokler ni vstopil v bogoslovje.
Bog, blagoslovi njuno delo! Cba gospoda sta naše krvi. Rojaki pri Sv. Kristini kot om pri Presvetem Srcu Jezusovem ju z veseljem in zaupanjem pričakujejo.
-----o----
Letalo U-2 sestreljeno nad rdečo Kitajsko
čangkajškovo U-2 letalo j'e bilo izgubljeno nad vzhodnim delom rdeče Kitajske.
TAIPEI, For. — Rdeča Kitajska je objavila danes, da je sestrelila včeraj nad severovzhodnim delom dežele U-2 letalo, ki naj bi vohunilo v korist Združenih držav. Vlada nacionalne Kitajske na Formozi je med tem priznala, da je v nedeljo izginilo nad ozemljem celinske Kitajske eno izmed njenih dveh U-2 letal. V svoji objavi je poudarila, da je bilo njeno letalo popolnoma “zakonito” nad kitajsko celino, ker je to “njeno ozemlje”.
Ameriško državno tajništvo je objavilo, da sta bili koncem predsednikovanja Eisenhower ja prodani Čangkajškovi Kitajski dovoljenjem vlade Združenih držav dve letali U-2. Letali sta bili last nacionalne Kitajske in v njeni izključni uporabi. Da so bila odkritja, ki so jih ta letala prinesla s poletov nad rdečo Kitajsko na razpolago Združenim državam, je razumljivo iz prijateljskih odnosov med obema državama.
Novi grobovi
Sally Ann Grajzar
Po kratki bolezni je preminula v otroški bolnici Sally Ann Grajzar, stara 11 let, s 1771 E. 228 St. Zapušča starše Leota in Mary, roj. Opara, brata Leota, ml., starega
ju). Pogreb bo iz L. Ferfolia pogreb, zavoda jutri zjutraj ob devetih v cerkev sv. Nikole na E. 36 St. ob 9.30, nato na Kalvarijo.
Albin Fabian
V Grile bolnišnici je umrl
očeta Leopolda in staro mater gg je|. starj( v Clevelandu Mary Grajzar z Glenbrook rojenj Albin Fabian s 33001 Blvd. in Louisa in Frances |yjne gn v Willowicku. V
Opara z Ivan Ave. Rojena je
januarju ga je zadela srčna
Novi helikopterji v Južni Vietnam
WASHINGTON,, D. C. — He-likoipterji so se v bojih z gverilci v Južnem Vietnamu dobro obnesli. Dioslej so tam tri čete armadnih in ena marinov. Tr-dijoj da je potrebno najmanj sedem helikopterskih čet za uspešen boj proti rdeči gverili.
Napovedujejo, da bosta v kratkem poslani v Vietnam še dva armadni helikopterski četi (oko-40 helikopterjev) in en ma-rinski skvadron (24 helikopterjev).
cuouev
Vremenski
prerok
pravi:
Oblačno in hladnejše. Najviš-
Ja ten4peratura 80.
bila v Clevelandu. Bila Je kap, od katere si ni več opo-članica mladin. oddelka Dr.	0(j maja je bil v
bolnišnici. Zapustil je ženo
Modern Crusaders št. 45 SDZ, Sv. Kristine št. 219 KSKJ in Girl Scout Troop No. 1140 Glenbrook School. Pogreb je danes zjutraj ob 8:45 iz Jos. Žele in Sinovi pogreb, zavoda na 458 E. 152 St. v cerkev sv. Paula na Chardon Rd. ob 9:30, nato na All Souls pokopališče.
Joseph Prince
Po dolgi bolezni je preminul v St. Alexis bolnici 68 let stari Joseph Prince s 175 E. 265 St., poprej z 1100 E. 68 St. Bil je vdovec, soproga Anna, rojena Jerse, je umrla leta 1953. Zapušča hčer Florence Hotujac, pri kateri je živel, 3 vnuke, mater Thereso Prince, roj. Zabukovec, doma v Ljubljani, sestre in brate Frances Loeffler, Mary Hočevar, Josephino, Alberta, Ber-tho Richter in Freda in več drugih sorodnikov. Oče Joseph je umrl leta 19)57, brat Louis leta 1941, sestra Molly Marcus pa leta 1942. Rojen je bil v Clevelandu. Bil je član Društva Napredni Slovenci št 5. SDZ. Zadnja 3 leta je bil v pokoju, poprej je bil zaposlen 20 let v Steel Improvement i n Forge Co. Pogreb bo v sredo zjutraj ob 8:15 iz Jos. Žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 6502 St. Clair Ave. v cerkev sv. Vida ob devetih, nato v družinski grob na Kalvariji.
Dan Car
Po dolgi bolezni je umrl 76 let stari Dan Car z 4133 E. 76 St., doma na Hrvaškem, od koder je prišel pred 50 leti. Do upokojitve 1957 je bil zaposlen pri Newburgh & South Shore Railroad. Pokojni je bil član HBZ br. 403. zapustil je ženo Jelo, roj. Rayakovich, sina Daniela, hčeri Mary Yakich in Martho Golesh, vnuke in vnukinje ter sestro Marto (v starem kra-
Jean, roj. Boyce, .sina Lanya, mater Mary Fabiftn, roj. Gla-vich, brata Johna (San Francisco) in Franka ter sestro Mary Walker (Benton Harbor, Mich.). Brat Edward je umrl pred njim. Bil je v drugi svetovni vojni. Obiskoval je šolo pri Sv. Vidu, Cathedral Latin in Great Lakes College, kjer je graduiral iz masaže, mechano-therapije in kot chiropractic. Imel je lasten urad, poleg tega pa je učil na Great Lakes College in bolniške strežnice v Lutheran Hospital. Bil je član Baragovega dvora št. 1317 'Kat. borštnar-jev. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. v sredo ob devetih d o p. v cerkev Marije Magdalene na Vinc. SL ob desetih, nato na All Souls pokopališče.
-------o—fc----
Miss Ohio hiia izbrana za Miss Amerika 1963
ATLANTIC CITY, N. J. — V soboto zvečer je bila izbrana in (kronana za za Miss America 20 let stara Jacquelyn Jeanne Mayer, Miss Ohio. Nasledila je Mario Beale Fletcher iz Ashe-villa, N. C., Miss America 1962.
Miss America 1963 študira na Northwestern University. Visoka je 5 čev. in 5. palcev, tehta 115 funtov in meri čez prša in boke 36, čez pas pa 22 palcev.
Zadnjič je bilo izbrano dekle iz države Ohio za Miss America leta 1938.
PREDSEDNIK PROSIL ZA POLNOMOČJE ZA VPOKLIC DO 150.000 REZERVISTOV
Iz Clevelanda in okolice
Predsednik Kennedy je (v petek zaprosil Kongres, da mu izglasuje pooblastilo 1 zn vpoklic do 150,000 mož rezerv v slučaju (zaostritve mednarodnega položaja to jesen in (zimo. Kongres bo pooblastilo brez dvoma izglasoval. Vpoklic trenutno še ni predviden. V ozadju je -napetost okoli Berlina, Kube in jugovzhodne Azije.
WASHINGTON, D. C. — Mednarodni položaj se je zopet zategnil, kot je sicer v jeseni že od nekdaj navada. Sovjetska zveza pritiska k rešitvi berlinskega vprašanja, pošilja velike količine orožja in vojaških “strokovnjakov” Castru na Kubo in ne kaže prav nobene volje, da bi izpolnila določbe pogodbe o nevtralizaciji Laosa v jugovzhodni Aziji, kot je bila sklenjena in podpisana pretekli mesec v švicarski Ženevi. Nastopi rdeče gverile v Južnem Vietnamu kažejo prav tako, da komunisti trenutno ne mislijo popu-» ščati. Ob takem položaju je predsednik Kennedy zaprosil Kongres, da ga pooblasti za vpoklic izvežbanih rezerv v aktivno vojaško službo v času, ko bo Kongres na počitnicah, če bi mednarodni položaj to zahteval___________
Predsednik je pri tem izjavil,
da ne bodo klicani v aktivno vodniki demokratov, da bodo za-
Sneg (v Montani
SHELBY, Mont. — V soboto je zapadel del zahodne in srednje Montane prvi sneg. V Glacier National parku ga je padlo več palcev.
službo oni, ki so bili (klicani lansko jesen v času rastoče berlinske krize.
Ne zaradi Kube!
Predsednikov tiskovni tajnik Salinger je skušal napraviti vtis na časnikar j e> da predsednikova prošnja za polnomočja nima nobene neposredne zveze s položajem na Kubi, kamor so Rusi v zadnjih tednih poslali večje, količine orožja in vojaških strokovnjakov.
Del r e p u ib 1 ikanskih članov Kongresa zahteva javno oborožen nastop proti Kubi. Vodnika republikancev v Senatu in Predstavniškem domu sen. Dirfcsen in kong. Halledk sta v skupni izjavi napovedala, da bosta predložila v Kongresu resolucijo, ki bo dala predsedniku Kennedyu pravico, da uporabi oborožene sile proti Kubi, če bi nastopila potreba po tem. Sklicevala sta se na to, da je dobil podobno pooblastilo preds. Eisenhower, ko je Obstojala nevarnost, da bo rdeča Kitajska napadla otočje Kvimoj in Matsu kot pripravo napada na Formozo.
Več služb—
Po podatkih Trgovinske zbornice je tekom zadnjega leta in pol poraslo število služb in delovnih mest v tovarnah na področju okraja Cuyahoga za 8 odstotkov. Pričakujejo, da bo tako stanje zaenkrat ostalo.
Preko 9,000 prizadetih—
Na področju Velikega Clevelanda je med rezervisti kakih 9000 mož, ki bi mogli biti vpoklicani v slučaju zaostritve mednarodnega položaja, ko bo predsednik dobil od Kongresa polnomočje za aktiviranje do 150 tisoč rezervistov.
Corrigan prijema Locherja—
Okrajni javni pravdnik John T. Corrigan, ki kandidira kot neodvisen demokrat za župana, prijema župana R. Lccherja, ker ni zavrnil predloga mestnega sveta' za znižane voznine upokojencev na mestnih avtobusih. Predlog bo predložen v odločitev volivcem 6. novembra.
Hied Travel se preselil—
Bled Travel Service, ki je prevzel novo ime DBA Express Travel, se je presedi s Senklerja na 687 E. 185 St., Cleveland 19, O., tel. 481-7188. — Več v oglasu! Pozdrav—
Č. gg. Dr. F. Šegula in F. 1’roti koncu tedna je postalo .Tap-č^f pošiljata prijateljem in
devno resolucijo predložili skupno in jo čim preje izglasovali. To se bo nemara zgodilo še pred kancem tega tedna.
-----o-----
Vznemirjenje zaradi mešanih šol popušča
— Navadna hišna muha lahko nosi do šest milijonov bolezenskih klic.
okoli katoliških šol v Louisiani mirnejše.
NEW ORLEANS, La.—Vznemirjenje zaradi vstopa črnih šolarjev v doslej “bele” katoliške šole v neorleaniski nadškofiji je začelo od četrtka dalje popuščati. V SL Rosalie šolo je nekdo v petek zjutraj streljal in razbil okna, druge škode pa ni bilo. Bilo je več groženj na raznih krajih z bombami in ponekod so posebne straže nasprot nikov mešanih šol protestirale z velikimi napisi.
Vse to integracije katoliških in javnih šol ni moglo ustaviti. Okoli 300 črnih dečkov in deklic se je pomešalo med bele v 30 katoliških in 20 javnih šolah. Ka-
toliška šola v Burasu, kjer je Predsednik je prav tako za-'prišlo prvi dan pet črnih šolar-prosil tudi za polnomočje, da jev k pouku, pa so kasneje zamere podaljšati službeni rok j radi groženj in pregivarjanja oboroženih sil v aktivni službi izostali, je ostala pretekli teden
za do 12 mesecev.
Vodniki republikancev v obeh domovih so se že domenili z
De Gaulle in Adenauer utrjujeta francosko-nemško povezavo
BONN, Nem. — Glavno mesto Zahodne Nemčije Bonn in druga središča so proslavljala prihod in uradni obisk francoskega predsednika De Gaulla. Njegovo potovanje po Nemčiji je služilo zunanji manifestaciji nemško-francoske zveze in sodelovanja.
O političnih razgovorih med kanclerjem K. Adenauerjem in predsednikom DeGaullom je bilo izdano le malo poročil. Vsekakor oba državnika hočeta voditi zapadno Evropo v kon federativno zvezo, kakor sta sklenila in objavila meseca julija, ko je bil Adenauer v Parizu. Za ta namen so hoteli sklicati nov sestanek šefov držav koncem septembra, pa radi opozicije Belgije in Nizozemske še ni mogoč. Zato sta državnika v skupni izjavi povedala, da se bedo pogajanja nadaljevala, sestanek
državnih poglavarjev pa naj bi bil, ko bo vse pripravljeno, morda že v novembru letošnjega leta.
Naj večje množice so pozdravile DeGaulla v Koelnu in Bon nu. DeGaulle je množico, ki je štela okoli 70,000, nagovoril kratko tudi v nemščini, kar je izzvalo viharje odobravanja. Listi naglašajo, da general govori nemški zelo gladko.
Med tem sta se zunanja ministra dr. Schroeder in Maurice Couve de Marville razgovarja-la o podrobnostih, kako izpopolniti in razširiti francosko-nemško sodelovanje. Izjavila sta, da to sodelovanje ni naperjeno proti nikomur in ima edini namen služiti miru in napredku obeh narodov.
Adenauer jeva opozicija piše ob tej priliki, da se je bati, da bosta “stara dva” šla v povezavi Nemčije in Francije tako daleč, da vo Velika Britanija
smatrala to kot politiko, ki naj bi preprečila njen vpliv v Skupnem trgu in bo zato odložila svoj vstop ali pa izostala. Tudi v Adenauerjevi vladi so glede tega različna mnenja.
Vsi vedo, da se Adenauer boji, da bo Britanija v Skupnem trgu skušala preprečiti vsako skupno nastopanje evropskih kontinentalnih držav, da bi tako dna ostala najbolj močna in najbolj vplivna. Francosko-nemŠka zveza naj vnaprej prepreči kaj takega in ohrani vodstvo Skupnega trga in vseh skupnih organizacij teh narodov trdno v rokah kontinentalnih držav, to je Francije in Nemčije.
Adenauer smatra, da je v interesu Nemčije, ki nastopa že kot resen tekmec Velike Britanije na trgih v bivših britanskih kolonijalnih posestvih, da s sodelovanjem Francije obdrži vpliv v Skupnem trgu in seveda tudi v polit, skupnosti Zah.
Evrope postane tako močna, da bodo manjše države članice nujno bolj navezane na francosko-nemško moč in vpliv kot pa na Veliko Britanijo, da bi ta ne mogla radi svojih interesov deliti evropskih sil, ne v mednarodni
zaprta. Župnik je dejal: šola je zaprta( ker ni nihče prišel k pouku!
Odpor proti mešanim šolam je še vedno močan, toda izgle-da, da se- je začel drobiti in da bodo nasprotniki integracije končno le opustili aktivni boj pioti njej.
Ike pri Kennedyu
WASHINGTON, D. C. — Danes pride v Belo hišo k predsed-
proti nevarnosti z vzhoda.
Ves DeGaullov obisk kaže, da je ta politika uspela spremeniti javno razpoloženje v Nemčiji iz skrajnega nasprotstva in sovraštva v zelo navdušeno prijateljstvo. Množice, ki so francoskega predsednika pozdravljale, so pokazale, da to ni več samo politika med vladami in državniki za trenotno potrebo, ampak razpoloženje množic, prepričanje naroda, da je ta politika odrešilna.
Sedanji DeGaullov obisk v Nemčiji je prvi obisk francoskega državnega poglavarja v moderni dobi v Nemčiji.
nilku Kennedyu bivši predsednik trgovini in ne v načrtih skupne ZDA Eisenhower. Pogovarjala obrambe evropskega kontinenta lse bosta 0 Eisenhower)evih uti-
sih z njegovega potovanja po Evropi.
Bivši predsednik je obiskal nedavno Francijo, švedsko, Anglijo in škotsko ter še nekatere druge predele. Predsednik Kennedy ga je pred d verni tedni povabil na obisk v Belo hišo češ, da ga zanimajo utisi, ki jih je Eisenhower dobil tekom svojega potovanja.
znancem pozdrave s poti domov Evropo. Zahvaljujeta £e za vso naklonjenost in prijazen sprejem pri rojakih v Clevelandu in drugod v Združenih državah in Kanadi.
Zadušnica—
Jutri ob 8:15 bo v cerkvi Marije Vnebovizete sveta maša za polk. Charlesa Benevola ob 2. obletnici smrti.
Obrača se mu‘na boljše—
G. Jakob Resnik, zastopnik AD v Newburgu je še vedno v bolnišnici, vendar se mu je začelo zdravje popravljati. V nekaj dneh bo doma, če pojde vse po sreči.
Seja—
Jutri ob običajni uri ima Društvo Danica št. 11 SDZ redno mesečno sejo.
Podr. št. 25 SZZ ima nocoj ob sedmih sejo, po njej bo zabava s prigrizkom.
Smrtna nesreča na Shorewayu V nedeljo zgodaj zjutraj sta trčila drug v drugega dva avtomobila na Memorial Shorewayu v bližini E. 12 St., pri čemer sta bila rrjrtvii Agnes Simay, 20 let staro dekle s 3526 Normandy Rd., Shaker Heights, in 29 let stari Robert L. Paltrik s 12907 Clifton Blvd. Težko ranjen je bil Alexander Schoeder z 7208 St. Clair Ave., ki je vozil proti vzhodu po oni strani ceste, ki je določena za promet v zahodno smer. Agnes in Robert sta se nameravala v bližnji bodočnosti poročiti.
Raki in rakovice
Raki in rakovice predstavljajo najbolj donosen posel ribičev v Ameriki. Vsako leto nalove ameriški ribiči do 230 milijonov funtov rakovic (shrimps).
Italija prijela Bidaulla
RIM, It. — Italijanske oblasti so prijele G. Bidaulta, bivšega predsednika vlade in ponovnega zunanjega ministra Francije, vodnika Narodnega sveta od,pora, ki je odločen končati De Gaullovo vlado v Franciji. Bi-daulttu so dali možnost, da si izbere sam kraj in način odhoda iz dežele, ko so mu oblasti izjavile, da je v Italiji nezaželjen.
Francoske oblasti so med tem prijele večino zarotnikov, ki so pripravili in izvedli zadnji atentat na De Gaulla.
/Umeri$ka Domoviim/i
. 1 "'■v-
V VI I ■/ I c- ^
6U7 St. Clmlr Atc. i— HEaderson 1-0021 — Cleveland 3, Ohio
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor; Mary Debevec
NAROČNINA!
g* Zedinjene države:
|14.00 na leto; |8.00 za pol leta; |4.t0 sa t meseca ga Kanado in dežele izven Zed. držav:
816.00 na leto; |9.00 za pol leta; 8&.00 za 8 meaece Petkova izdaja 84.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES;
United States:
814.00	per year; 88.00 for 6 months; -4.80 for 8 months, panada and Foreign Countries:
816.00	per year; |9.00 for 6 months; 86.00 for 8 months.
Friday edition 84.00 for one year.
Second Clsss postage paid at Cleveland, Ohio
No. 173 Mon., Sept. 10, 1962
Tito se jezi in krega
Tito je letos spričo zavoženega gospodarstva začel valiti krivdo na svoje tovariše. Kaj drugega skoraj narediti ni mogel. Začel je s tem poslom v marcu, mislil je, da ga bo končal koncem julija. Za takrat je namreč sklical četrti plenum centralnega komiteta KPJ. Plenum naj bi obravnaval gospodarsko stanje in napravil sklepe, ki naj bi po Titovem mnenju pomenili “prelomnico v komunistični gospodarski politiki.” Plenum je zboroval, toda zasedanje je potekalo tako klavrno, da Tito svojega razočaranja ni mogel zatajiti.
Kar naravnost je zabrusil tovarišem v obraz, da so referati posameznih komunističnih prvakov sicer skušali razčleniti slabosti komunističnega gospodarjenja, da pa se niso potrudili, da bi dognali “vire” slabosti. Referati so bili pre-splošni, morali bi biti konkretnejši v izvajanjih in zaključkih. To je vseeno precej hud poper za take tovariše, ki so re-ferirali, kot so Rankovič, Kraigher, Minič in Komar. Vse razen Rankoviča je Tito šele zadnje čase spravil na vodilna mesta v Beogradu, pa jih je že sedaj tako nemarno oštel.
Na zborovanju je bilo okoli 150 vodilnih komunistov, članov centralnega komiteta. Komitet bi moral biti pravzaprav gospodar v komunistični stranki, v resnici je le privesek izvršilnemu odboru stranke. Vkljub temu ima še zmeraj več pomena v stranki kot vsi ostali partijski organi. Debate o referatih se je udeležilo le kakih 20 tovarišev.
Tudi to je močno ujezilo Tita. Brez ovinkov je tovarišem povedal, da ga “preseneča,” da se je tako malo udeležencev priglasilo k besedi, saj morajo vendar vedeti, v kakšnih škripcih je jugoslovanska komunistična diktatura, in ji pomagati iz njih vsaj z dobrimi nasveti. Počemu naj pa drugače sedijo v centralnem odboru?
Vse to je rekel Tito v uvodu svojih zaključnih izvajanj. Tovariši so morali nekaj vohati, kajti fotografije z zasedanja ne kažejo veselih obrazov. Nekateri so zaskrbljeni, drugi se odlikujejo z otopelo vdanostjo v položaju, češ dobro je, da smo še na toplem, potem pa naj pride, kar hoče. Značilno je bilo tudi razpoloženje v zborovalni dvorani. Dočim se vsak komunist rad gnete okoli Tita in njegove družbe, so se na tem zborovanju tovariši kar potaknili po kotih. Prvih par vrst sedežev pred Rankovičem je bilo kar praznih. Tovariši so se obnašali kot nekdaj kmetski fantje pri deseti maši, vsi so hoteli biti blizu izhodov.
Titova izvajanja so napovedovala tovarišem samo slabe čase.
Z decentralizacijo v gospodarstvu ne bo nič. Je režim šel že sedaj predaleč in dovolil, da so se razpasli razni lokalizmi, partikularizmi, narodni šovinizmi itd. Tok v take “anomalije” je postal tako močan, da so mu podlegli celo vodilni komunisti ne samo v komunah in okrajih, ampak tudi v republikah! Taki tovariši bodo postavljeni na hladno. Vsak komunist se mora zavedati, da režim pozna decentralizacijo v javni upravi, v gospodarstvu pa mora vladati edinost. V takem duhu bo Tito reorganiziral gospodarsko politiko, posebno pa kreditiranje, investicije itd.
Tito je ravno v tej točki očital referatom, da so premalo stvarni. Gospodarsko življenje ne sme poznati ne občinskih, ne okrajnih ali republiških mej, mora poznati samo državne. Gospodarska edinost pa ne pomeni krutega centralizma. Ravno narobe. Tito misli, da je treba prepustiti podjetjem več dobička, da bodo lahko sama ustvarjala rezerve in da jim ne bo treba beračiti okoli bank za kredite. Sicer je pa treba po Titovem mnenju gospodarstvo precej depolitizirati. Nihče ne sme več postavljati “političnih tovarn,” ki vse delajo z izgubo in ‘zrejo” javne dohodke Podjetja ne smejo biti dalje “socijalne ustanove” za zaposlitev delavcev. Ta napačna misel je pripeljala do tega, da je precej tovarn, ki imajo 50% delavcev več, kot jih v resnici potrebujejo.
Tito je dalje odkril tajnost, da so začeli dvomiti o sedanjem sistemu delavskih svetov in načinu samoupravljanja tudi “nekateri ljudje zgoraj, ki smo jih sedaj izmenjali. Priznal je tudi, da njegova ožja okolica dolga leta ni bila prepričana, da je sedanja ureditev delavskih plač dobra Tito dolži ravno to okolico, da ni pogumno zagrabila za to novo idejo in jo začela temeljito in brez omahovanja izvajati. Tito je rohnel tudi proti tovarnam, ki delajo na podlagi licenc. Napovedal jim je, da bodo morale same delati vse dele svojih licenciranih izdelkov, dajti ne bo jim več dajal deviz za uvoz tujih delov.
Močno je obgodrnjal tudi zunanjo trgovino. Potožil je, kaj se mu je dogodilo v Afriki. Pridobil je razne afriške politike, da bi navezali gospodarske stike z Jugoslavijo.
Ko so pa tja prišli njegovi “izvozniki,” so vse njegove načrte pokvarili, njega pa blamirali. Tito je dalje napovedal dbv,
močno omejitev uvoza, ne samo potrošnega blaga, ampak tudi industrijskih surovin, pomožnega proizvodnega ma-> terijala in industrijske opreme. Zahteval je tudi zooljšan turizem. Jezi ga namreč, da je Italija lani zaslužila s turizmom okoli bilijona dolarjev, Jugoslavija pa tekom pol let le $24,000,000.
Tito je dalje napovedal spremembo politike do gospodarsko zaostalih krajev. Priznal, da je bilo tam na bilijone dinarjev napačno investiranih, in zahteval, da se kaj takega ne sme več ponoviti. Tudi v gospodarsko zaostalih krajih ne sme več biti “političnih ali socijalnih” tovarn, ampak samo take, ki bodo rentabilne. Zato bodo kontrolirali investicije v takih krajih kar naravnost iz Beograda.
Tito je končno izjavil, da bo močno priškarjal tudi sedanjo svobodo na literarnem polju. Ne bo mogel vsakdo pisati, kar se mu zljubi. Režim ne bo več trpel, da bi kdo sejal “nacijonalno nestrpnost in šovinizem celo v šolah in na drugih področjih družbenega življenja!” Všeč mu ni tudi njegova Ljudska mladina. Je sicer mlada po letih toda brez vsakega idejnega poleta.
Take in podobne je drobil Tito svojim tovarišem. Ti pa so imeli svoje misli nekje drugje: prihodnje leto hoče Tito vpeljati rotacijo v vseh političnih in upravnih položajih. Vsi njegovi vidni tovariši bodo morali znova kandidirati. Gorje jim, ako se Tito do takrat ne potolaži. Ali se bo, kdo ve? Tovariš Minič je namreč napovedal, da bo gospodarska kriza trajala najmanj tja do konca prihodnjega leta. Rotacija bo pa začela funkcijonirati že prihodnjo spomlad.
Še zadnja zanimivost! Do sedaj je na vsakem takem zborovanju imel Kardelj zmeraj veliko besedo. Sedaj je molčal, zato je imel za Titom glavno besedo Rankovič.
znijo
ti.
♦	11'1'	i' '1' > '1 .J' .JM' 'I' 1' 'l";";1 »'M -HH
BESEDA IZ NARODA
in odgovornostjo podpira-J. S.
Zahvala za počastitev
Cleveland, O. — Med starejšimi naseljenci se vedno bolj množijo razne obletnice, kar je znak, da se bližamo zatonu svojega življenja. To pa ne pomeni, da moramo vreči puško v koruzo in čakati, da nas obišče “ta bela,” temveč moramo vsak na svoj način biti aktivni in pozabiti na vse morebitne nadloge, ki so v zvezi s starimi kostmi.
Tako smo tudi pri družabnem Klubu Ljubljana v Euclidu še vedno živahni in dobro razpoloženi. Ko smo imeli 28. avgusta sejo, se mi je nekam čudno zdelo, da je navzočih toliko članov. Po seji sem pronašei, da je to namenjeno moji malenikosti. Člani in prijatelji so me namreč počastili za SOdesbnico mojega rojstva. Razume se, da sem bil prijetno iznenaden in ginjen. Sledila je prijateljska zabava pozno v noč.
Tem potom se prisrčno zahvaljujem vsem navzočim za pozor-
VESTI
Konvencija “Save” v Chicagu
Chicago, HI. — Preteklo soboto in nedeljo je bila delno v Chicagu delno pa v Lemon tu peta redna letna konvenpija društva ‘Slovenskih akademikov v Ameriki” (SAVA). Namen Save je, kot znano, povezovati vse slovensko visokošolsko dijaštvo krščanskega svetovnega nazora, ki študira na univerzah ali njim enakih visokih šolah ZDA in Kanade, zaradi svojega nravnega in študijskega napredka v močno narodno skladno duhovno skupnost ter po tej služiti1: svojemu narodu im Ameriki za dosego na j višjih idealov življenja.
Letošnjo Savino konvencijo je pripravil čikaški odsek Save. Vodil pa jo je doktorand inženir Anton Arko, dosedanji predsednik glavnega odbora. Poleg či-kaških kolegimj in kolegov se je konvencije udeležilo večje zastopstvo društvenih članov newyorskega, c 1 e v elandskega, minnesotskega in torontskega (Kanada) odseka Save, javnih predavanj, ki so bila ob priliki konvencije, pa tudi lepo število slovenske inteligence iz Chicago in okolice.
Prvi dan je konvencija zborovala v prostorih “Illinois Institute of Technology, in sicer v Grover G. Hermann Hall, ki leži sredi čikaškega mesta, drugi dan pa v Lemontu v tamkajšnjem Baragovem romarskem domu slovenskih oo. frančiškanov.
Prvi dan so imeli akademiki dvoje predavanj, in sicer p. Ka-lista Langerholca, OFM in prof. Janeza Gruma, naslednji dan pa še eno pisatelja Karla Mauserja. Vsa predavanja so bila izrazito načelne vsebine. Pričakujemo, da bodo objavljena, če že ne v AD, pa vsaj v “Vestniku,” Savi-nem organizacijskem glasilu, ki izhaja v Torontu. Zelo prav bi bilo, da bi bila kratko podana tudi debata, kakor se je bila razvila v zvezi s temi predavanji. Opazili smo, da so bila vsa predavanja in sploh ves potek konvencije posnet na magnetofonski trak.
Medtem ko so bila predavanja dostopna tudi nečlanom, so Savani o svojih čisto organizacijskih zadevah razpravljali sami v svojem ožjem društvenem krogu. Posebno važna je bila debata o društvenem glasilu.
Sedež glavnega odbora Save, ki bo v novem poslovnem letu vodil Savo, bo po sklepu konvencije v New Yorku, N. Y. Predseduje mu Ludvik Burger, tajnica je Helika Pucova, blagajnik pa Lojze Arko. Duhovni asistent Save je p. Vendelin Špen-OFM. Prihodnja Savina
konvencija bo torej v New Yonku.
leto osorej
O uprizoritvi “Mature,” ki so jo za to priliko pripravili člani čikaškega odseka Save, je napisal poročilo v četrtkovi številki AD pisatelj Karel Mauser.
Ker gre za veliko javno zadevo, ki jo vodijo Savani, naj v zvezi s splošnim poročilom o konvenciji omenimo še nekaj o zbiranju denarnih sredstev za dom slovenskih visoko-šolcev na Dunaju. Tozadevno akcijo vodi kol. Jože Odar pod okriljem clevelandskega odseka Save, ki je tudi za konvencijo napisal izčrpati poročilo o dosedanjem uspehu. Iz poročila posnemamo naslednje podatke: vseh prošenj za prispevanje v ta namen je bilo razposlanih 2,817. Na ta pisma se je odzvalo, po naši sodbi, odločno premalo, 146 darovalcev; 70 od teh se je obve,-zalo, da bodo prispevali v ta namen samo enkratno, 76 pa obročno. V odstotkih izraženo: 5:02. Nabrano pa je bilo 1,422.39 dolarjev, nakazano 1,000 dolarjev; stroškov $239.44; v blagajni $182.95. Z akcijo Sava še ne misli prenehati. Sveta dolžnost sloven, ameriške in druge javnosti je, da Savane v prihodnje močneje podpre!
Z akcijo za slovenske koroške akademike na Dunaju si je Sava pridobila v javnosti zelo veliko na ugledu. K temu je Savi veliko pripomogla tudi Ameriška domovina, kakor je to posebej omenil v svojem poročilu predsednik clevelandskega odseka. Sava je AD zato izrekla še posebej svojo zahvalo.
Laistnik novega slovenskega visokošolskega doma na Dunaju bo celovška Družba sv. Mohorja kateri od lanskega občnega zbora predseduje g- župnik Filip MiUonig. Zemljišče za novi dem je že kupljeno v bližini univerze (480 kvadrat, metrov) ( in to del no s posojilom delno pa s sredstvi, nabranimi med nami v ZDA in Kanadi. V novem domu bo prostora za 85 visokošolcev. Dom bo gojišče slovenskega izobražen-stva za slovensko Koroško. Savani ob tej priliki apelirajo ponovno, da bi se njihovi prošnji odzvali zlasti še vsi tisti, ki se doslej iz kakršnega koli vzroka še niso, tisti pa, ki so že storili svojo dolžnost, naj pa tudi, če le morejo, vnovič pošljejo svoj prispevek. Pomoč je nujna. Naslov:	SAVA, 1166 E. 72. St.,
Cleveland 3, O.
Naj bi ‘’koroška” kakor tudi vse druge aktivnosti Savanov vnaprej še lepše uspevale! Posebno jim želimo, da bi imeli velike uspehe Pri svojem študiju. Velike dolžnosti jih namreč čakajo. Zavedajmo se, da smo jih dolžni prav vsi, z vso Ijube-
noist.
Derdicbu in mojim otrokom, ki so vse to tajno organizirali. Dalje hvala pevskemu zboru Slovan, ki nas je zabaval z lepim petjem. Hvala tudi klubu Ljubljana za krasno darilo, kakor tudi kuharici Frances Gorjanc in pomočnicam, točajem, godcu in sploh vsem, ki so sodelovali pri tej proslavi.
Naj mi bo dovoljeno, da omenim par besed o moji preteklosti. Rodil sem se v Polju pri Ljubljani. Prvič sem se poročil 1. 1907 s pokojno Frances Klemenčič, s katero sva imela 9 otrok. Izmed teh živijo še trije sinovi in dve hčeri.
V Ameriko sem prišel 1. 1912. Naslednje leto mi je sledila žena s štirimi otroki. Po dolgi bolezni mi je umrla 1. 1955. Nato sem se ponovno poročil z Josie Cerar, ki je pa umrla 1. 1961. Obe mi bodete ostali v trajnem spominu.
Moja najljubša zabava je petje. Že v starem kraju sem bil član pevskega zbora. Tukaj sem Pa član pevskega zbora Slovan ves čas od ustanovitve. Prav tako sem ustanovni član Kluba Ljubljana. Dalje sem član društva št. 28 SNPJ, št. 191 KSKJ in Kluba slovenskih upokojencev.
Torej, še enkrat topla hvala vsem za počaščenje k moji 80-letnici!
Frank Rupert.
Olajšan nakup avtomobilov
Po naj novejših navodilih Narodne banke, piše ljubljansko Delo, bo mogoče kupiti tistemu, ki ima na mesec skupno 60,000 dinarjev dohodkov in lahko položi pri sklenitvi kupčije 225,-000 dinarjev, avto domače proizvodnje “Fičko.” Mesečno ga bo skozi pet let odplačeval po 16,500 dinarjev.
Ker je po uradnih podatkih v Jugoslaviji preko 92 odstotkov ljudi, ki zaslužijo na mesec izpod 40,000 dinarjev, moremo sklepati, da si bo “Fička” lahko privoščilo le okoli 5 odstotkov prebivalstva — to so pripadniki vladajočega “novega razreda.”
Le kaj mislijo ob vsem tem tukajšnji navdušenci za “demokratično Jugoslavijo,” kjer je narod končno “prišel do svojih pravic in blagostanja.” Morda
Predvsem pa Franku jbi Veharjev Tone znal razrešiti
to uganko?
Kamž vinom?
Ljubljansko časopisje piše, da se obeta letos izredna vinska letina, menda najobilnejša v vseh povojnih letih. V Dalmaciji imajo še okoli tretjino starega vina neprodanega in ne vedo, kam bi z novim. Pravijo, da je podoben položaj tudi v drugih vinorodnih krajih, torej tudi v Sloveniji.
Da bi povečali domačo porabo vina, so prišli na misel, da bi ukinili nanj trošarino in ga prodajali prosto kot mleko, sadne sokove in druga živila, Oblasti se k temu predlogu še niso izrekle.
Avtobusni promet narašča
V	prvi polovici letošnjega leta je avtobusni promet v Sloveniji narastel za 15% v primeri z lanskim v istem času. V mestnem prometu je v tem času prepeljan lo 116 avtobusov mesečno po 4 milijone potnikov, v medmestnem prometu pa 590 avtobusov mesečno 3,674,000.
Več fižola In čebule
Po cenitvah Zvezne gospodarske zbornice bo znašal letošnji pridelki fižola okoli 167,000 ton ali 5% več kot lani (V Sloveniji je pridelek zaradi slane v juniju manjši). Tržni presežek fižola bo okrog 60,000 ton, kar bi bilo v primerjavi z lanskim za 17% več. Količina bo zadoščala za redne potrebe. Pravijo, da bo sorazmerno dober tudi pridelek čebule, cenijo ga naokoli 143,000 ton. Čebula je po Titovih besedah v Sphtu bila v maju dražja od “zlata.”
Celjani pe Jkažejo vneme do dela
V	Celjskem okraju je izostanek od dela v vsej Jugoslaviji največji, znaša kar 6.14% v primeri s 4.07% povprečja za vso deželo. V Sloveniji so tekom prvih petih mesecev izgubili letos 710,000 več delovnih dni kot lani v istem času. Nekaj naj bi bilo velikemu izostajanju od dela krivo slabo vreme, ostale vz-rplke pa še “iščejo.” — Zdi se nam, da jih prav lahko ugotove brez posebnega iskanja, če le hočejo odpreti oči. Ljudje ne vidijo v rednem opravljanju službe pravega haska, saj ne zaslužijo niti za najnujnejše potrebe. Svoje moči čuvajo za “izredno delo,” ki jim pomaga, da se nekako spodobno prerivajo skozi življenje.
Kolesa {v Ameriko
iSubotišlka tovarna koles “Partizan” je lani izvozila v Združene države 5,100 koles (bi-cilklov). Letos bi rado to številko povečalo na 16,0000. Baje so jih 12,000 že poslali sem.
Tovarne koles v Sloveniji se, izgleda, v izvoz v Združene države še niso vključile, čeprav naj
verkah zgradili pravcato kokošje “velemesto,” največjo perutninarsko farmo v vsej Jugoslaviji. Perutninarski zavod “Kras,” kot se to kokošje vzrejališče imenuje, naj bi oskrboval vrste za vse kokošje farme v Jugoslaviji. V glavnem se posvečajo izbiri in gojitvi dveh vrst: mesne kokoši in kokoši jajčarice.
V	treh letih obstoja je podjetje polno zaživelo. Lani so nabrali tam 10 milijonov jajc, od tega polovico valilnih, vzredili več kot pol milijona piščancev in 163 ton perutninskega mesa.
V	bližnji prihodnosti mislijo zgraditi valilnico, kjer bodo lahko vsak teden zvalili okoli 80,000 piščancev. Če jim pojde vse po “načrtih in željah,” bodo znižali ceno perutnine na ceno govejega mesa in morda celo pod njo. Pečene piske v bližnji bodočnosti na Slovenskem ne bodo torej več tako obrajtane, kot so bile nekdaj! Bojimo se kljub vsemu “upanju,” ki ga izraža neka M. Remec v Delu, da “pečene pišlke” tudi v novih razmerah ne bodo kar same izpod neba v usta letele.
Euclid, O. — Cenjeni urednik! Prilagam Vam, žal malo kasno, naročnino za list. Z Ameriško domovino sem zadovoljna, v njej je nekaj za vsakega. Tudi povesti so lepe, sicer sem jih že brala, pa nič za to, jih bom pa še enkrat.
Tone s hriba se prav prijetno in zanimivo pomenjkuje. Kam plovemo? Svet je preplavljen z avtomobili, a kaj bo, če nam bodo lepo modro nebo zakrila letala?
Iz stare domovine prihajajo še vedno žalostna pisma, ki poročajo, kakšna svoboda je doma, posebno verska.
Lep pozdrav uredništvu in vsem naročnikom Ameriške domovine.
Mrs. Anna Urbančič.
* * *
Altamonte Springs, Fla. — Spoštovano uredništvo Ameriške domovine! Pošiljam Vam naročnino za celo leto. Hvala za točno pošiljanje. Se sicer pripeti, da list včasih izostane, pa ga dobimo nato naslednji dan. Izgubila pa se do sedaj ni še nobena številka.
Z Ameriško domovino smo zelo zadovoljni, ker prinese toliko svetovnih in domačih novic. Najlepše pozdravljava Mrs. Debevec, uredništvo in vse naročnike!
John in Lucy Glavač
Izredni tujski promet v juniju
V letošnjem maju so bila gostišča in hoteli v Sloveniji, pa tuldi drugod v Jugoslaviji zaradi slabega vremena slabo zasedena. Tujih turistov skoro ni bilo. Ko se je v juniju vreme izboljšalo, je število tujih obiskovalcev izredno naraslo. Bilo je povprečno za vso državo 23% višje od lani. Posebno velik obisk je bil v Slovenskem primorju. V Portorožu je v juniju prenočilo 25,400 tujih turistov ali 29% več kot lani, v Ankaranu je število v primeri z lanskim poraslo za 97'/!, v Kopru pa celo za 125%. Dobro obiskana je bila tudi Rogaška Slatina.
V boj proti kletvam
Znani ljubljanski kulturni delavec Božidar Borko se je dvignil v “boj proti kletvam,” čeprav je sicer znan kot prepričan in dejaven komunist. Pravi, da je že čas, da “se tudi širgka slovenska javnost zamisli v pojav, ki ga z jezo ugotavlja vsak dostojen Slovenec in na katerega nas opozarjajo tudi tuji turisti, kolikor razumejo naš jezik in srbohrvaščino; namreč na neverjetno pogostno rabo kletev, psovk in sploh vulgarnih besed v pogovornem jeziku. Borko piše dalje: “Lahko bi navedel pričevanja slavistično izobraženih tujcev, ki kar niso mogli verjeti, da tako kulturen narod, kakor smo Slovenci, uporablja v pogovorih na ulici in v javnih lokalih toliko nepotrebnih in skrajno neokusnih besed in da so ti vuligarizipi najgrše sorte prešli celo v govorico nekaterih mladih žensk in blebetajočih otrok.”
Borko predlaga, naj bi v javnih prostorih obesili napis6 “Preklinjanje prepovedano” in one, ki se te prepovedi ne bi držali, tudi resnično kaznovali. —r Taki napisi bi bili potrebni tudi po nekaterih slovenskih javnih prostorih v Združenih državah in ne na zadnje prav v Clevelandu!
Idrija dobila tovarno pohištva
V Idriji so komaj pred dobrimi dvemi leti začeli s tovarn6 pohištva “22. julij.” Iz malega podjetja, ki je imelo dpjansk0 že staro tradicijo, se je razvilo drugo naj večje podjetje te vrste v Sloveniji. V njem je zaposlenih okoli 240 ljudi. Svoje izdelke izvažajo tudi v tujino, največ v Nemčijo, delno pa tuc^ že v Združene države.
Podjetje ima posebne težave pri nabavi potrebnega okovja.
bi bila njihova kolesa najboljše Domače je .v nekaterih prim kakovosti.
Kokošje “vetemesto”
Po poročilu ljubljanskega “Dela” so nedaleč od Pivke (Št. Petra domačega, kaj'šele tujega trži-na Krasu) na pobočju pri Ne- šča.
rib po desetkrat dražje od uvoženega, pa še slabše. Večji del ne ustreza niti vsem zahtevam
Ob 500-lelnici ustanovitve ljubljanske školije
V Ljubljani praznujejo 6. septembra 500-letnico ustano-vitve ljubljanske škofije, samostojne visoke cerkvene ustanove v sredini slovenskega ozemlja, ki je bistveno vplivala na na-daljni razvoj slovenskega naroda. Tu prinašamo sestavek dr. J. Grudna o ustanovitvi ljubljanske škofije, kot ga je napisal za svojo “Zgodovino slovenskega naroda”.
* * *
Ustanovitev ljubljanske iškofije
(Nadaljevanje)
Med ljudmi po Savinjski dolini se je ohranilo sporočilo, da je zadnji samostanski brat Umrl v pregnanstvu visoko fiori pod skalnatim Rogačem Pri samotni podružnici sv. Lenarta in bil v cerkvi poko-Pun. Še pred nekaterimi desetletji so kmetje iz okolice 2a njegov dušni pokoj vsako leto dne 3. novembra gornjegrajskemu župniku plačevali Po eno sveto mašo in tujcu, M je prišel v njihov samotni kraj, kazali sredi cerkve njegov grob z besedami: “Tu je Pokopan naš duhovni gospod, samostanski brat iz Gornjega Srada. Bog mu daj večni Pokoj.”
Sneženi plaz, ki je leta 1895. malo, samotno cerkvico 6koraj razrUšil, je menda zasul tudi ta zadnji spomin •ua gornjegrajske menihe.
Ljubljanski škofje so staro opatijo tekom let popolnoma Prenovili, Krištof Ravbar jo le za časa turških napadov 1. 1517. obdal z močnim zidovom, stolpi in globokim jarkom. Ernest grof Attems (1743-1753) pa je samostan-sko poslopje prenovil v lepo udobno palačo. Ukazal je Podreti tudi staro cerkev in Ua njenem mestu postavil krasno stolnico, sedanjo župnijsko cerkev.
V Gornjem gradu je bila dolgo časa redna rezidenca ljubljanskih škofov. Tu so bivali večji del leta in od tu 80 vladali svojo škofijo. V Ljubljano so prihajali le tedaj, kadar so jih tje klicala cerkvena opravila, šele za cesarja Jožefa II., ko se je Savinjska dolina izločila iz ljubljanske škofije, so presta-v*li svoje bivališče trajno v Ljubljano. Takrat je tudi prenehal gornjegrajski duhovniški kolegij.
* * *
Ozrimo se sedaj na prva dva višja pastirja, ki sta ob koncu srednjega in začetku novega veka vladala Ijubljan-sko škofijo! Prvi, ki je zasedel novo škofijsko stolico, je bil Sigismund pl- Lamberg.
Plemiški rod Lambergov je došel okoli 1. 1360. iz Nižje Avstrije na Kranjsko. Kmalu 80 imeli v posesti več gradov: brnelo pri Kamniku, Kamen PU Begunjah, Gutenberg pri Užiču, Ortnek in Otenštajn.
. Na Gutenbergu je gospoda-ril proti koncu 14. stoletja dunij Lamberg, ki se je porodi 8 Katarino (Šibilo) Litrihštajn. Imel j e nlnok, šesti med njimi j nuš Sigismund.
Na strmem desnem
ržiške Bistrice je še
videti
SEPTEMBER MES 2 J 314151:6 II71	Šil X 8
r9lll0lliril2lll3ill4!	i 22|
11611171181191120121	
^£4L25!|2i27|!2i	Ž9j
KOLEDAR
društvenih
prireditev
pi. osem je bil
bregu
danes
razvaline starega gra-u G-uttenberga in cerkvico Sv- Jurija, ki jo je bil dal Pobožni graščak sezidati svo-Jcmu patronu.
Izmed Jurijevih sinov je bil ušper poveljnik cesarja Fri-er>ka v Slovenski krajini, Ju-rV (nilajši) stotnik in oskrb-P’k freisinških škofov v Loki, ’Pismund pa se je posvetil duhovskemu stanu.
Nje je hodil v šolo,
Gotovo kako Niki
ne veje najprej obisko-župnijsko šolo na umjskem, morda v Kranju,
Je bila najbližja. Leta 1444 P^jdemo Sigismunda kot žup-v šmartnu Sele sedaj 2 v>šjimi
'lami- Izprosil si je dovoljenje, a sme za tri leta zapustiti SV°jo župnijo in iti na vseuči-
pri Kranju, se je pričel pečati bogoslovnimi študi-
lišče izpopolnit si svoje znanje. Menda je šel v Bolonjo ali Padovo, kamor so Slovenci navadno zahajali. Z univerze se ni več vrnil na svojo šmar-tinsko župnijo, ampak je šel na dvor cesarja Friderika, kjer je postal dvorni kaplan in cesarjev miloščinar. Tu se je seznanil z Enejem Silvijem, poznejšim papežem Pijem II. in sklenil z njim prijateljstvo.
S cesarskega dvora je bila Sigismundu odprta pot do višjih cerkvenih dostojanstev.
Ko je bila leta 1461 ustanovljena ljubljanska škofija, je bil takoj Sigismund pl. Lamberg določen za novo stolico. Dve leti pozneje je šel osebno v Rim in bil menda od papeža samega v škofa posvečen.
Prva skrb mu je bila sedaj za stolno cerkev sv. Nikolaja, ki jo je bilo treba popraviti in prezidati. Na mestu sedanje stolnice je stala takrat še mala, prastara cerkvica, ki so jo postavili ljubljanski brodarji in čolnarji svojemu patronu sv. Nikolaju. Bila je podružnica ljubljanske župnije sv. Petra, majhna po obsegu in revna po opravi. Le en duhovnik, kaplan, je bival stalno pri njej in opravljal božjo službo. Za popravo stolnice sta cesar Friderik in cesarica Eleonora naklonila Lambergu gmotno podporo. Papež Pij II. pa je podelil vsem vernikom, ki bi £a olepšavo cerkve kaj darovali, razne odpustke. S temi darovi je izvnšil škof najnujnejša popravila. Bistveno pa se cerkev ni izpremenila do leta 1704, ko so sezidali sedanjo stolnico.
Veliko posla je imel prvi škof, da je uredil pravne razmere svojih župnij do akvilej-skega patriarha in si zagotovil potrebno neodvisnost. Prišlo je celo do ostrih sporov.
Leta 1466 je bil Lamberg član komisije, ki je v Krki vodila preiskavo o češčenju in čudežih blažene Heme, da bi pobožno grofico proglasili za svetnico.
Glavni znak pa so vtisnili Lambergovi vladi turški boji, in vsa skrb novega škofa se je morala obračati na to, da odvrne1 od slovenskih pokrajin turške navale in zaceli rane, ki jih je vsekal tuji meč.
O tej žalostni dobi naše zgodovine hočem obširneje razpravljati v drugem poglavju. Tu naj omenim le delež, ki ga je imel škof Sigismund pri o-brambnem delu zoper Turke. Kakor so v tistih nevarnih časih predvsem papeži stali na braniku za krščanske svetinje, tako so se tudi po naših krajih škofje in duhovniki udeleževali vojnih priprav proti Turkom. Leta 1464 je bil škof Sigismund imenovan za komi-sarja pri nabiranju križarske vojske. V ta namen je napravlja! posebne cerkvene pobožnosti s pridigami in slovesnimi obhodi, zbiral je križarje in denar za vojne namene. Skoraj pri vseh shodih kranjskih, štajerskih in koroških stanov, ki so jih napravljali zato, da se posvetujejo o skupnem odporu, je bil osebno navzoč.
Ob mnogoštevilnih turških napadih, ki so se izza 1. 1469 vrstili skoraj vsako leto, je bilo zrušenih zlasti mnogo samostanov in cerkva. Le ob velikem turškem navalu 1. 1471 je bilo na Kranjskem 40, na štajerskem pa 24 cerkva požganih. Koliko skrbi in posla je bilo za škofa Sigismunda ob
SEPTEMBER
16.—Oltarno društvo fare Sv. Vida priredi OBED v farni dvorani pri Sv. Vidu. Pečene piske bodo delili od opoldne do štirih popoldne.
23.—Federacija Cleveland, kulturnih vrtov priredi “16. dan nega sveta” v Kulturnih vrtovih v počastitev bivšega župana in sedanje zveznega tajnika za zdravstvo, vzgojo in socialno skrbstvo A. Ceiebrez-ze. Začetek ob dveh popoldne.
OKTOBER
6.—Oltarno društvo pri Mariji
Vnebovzeti priredi v šolski dvorani “card party”.
6.	—Slovenski dom na Holmes Ave. priredi običajno letno VINSKO TRGATEV v svojih prostorih.
7.	—Pevski zbor Triglav priredi
v Slov. domu na 6818 Denison Ave. vinsko trgatev. — Igra Grabnarjev orkester. Začetek ob treh popoldne.
13.—DSPB priredi družabni večer v Slov. domu na Holmes Ave.
21.—Pevsko društvo Slavček priredi svoj letni koncert v veliki dvorani pri Sv. Vidu. Začetek ob 3:30 popoldne.
28.—Pevski zbor LIRA priredi ob štirih popoldne CERKVE-
NI KONCERT v cerkvi sv. Vida ob 50-letnici svojega obstoja. Po koncertu banket v novi dvorani.
NOVEMBER
4.—Glasbena Matica poda v SND na St. Clair Ave. opero.
10.	—Štajerski klub priredi martinovanje.
11.	—Podružnica št. 14 SŽZ praznuje 35-letnico svojega obstoja z banketom v SDD na Recher Ave. Začetek ob petih popoldne.
11.—Cerkveni pevski zbor ILIRIJA pri Mariji Vnebovzeti priredi koncert v cerkveni dvorani.
18.—Dramatsko društvo “Lilija” priredi svoj nastop v Slovenskem domu na Holmes Ave.
25.—Prosveta Baragovega doma priredi v farni dvorani pri Sv. Vidu festival slovanskih narodnih pesmi in plesov. Začetek ob 3:30 popoldne.
DECEMBER 2.—Pevski zbor Slovan priredi jesenski koncert v SDD na Recher Ave. Začetek ob štirih popoldne.
23.—Baragova prosveta priredi v dvorani pri Sv. Vidu Slovenski božič, popoldne.
fijsko stolico je bilo izredno. Zadelo ga je še v zgodnjih mladeniških letih. Krištof se je rodil okoli leta 1466 na Kranjskem očetu Nikolaju pl. Ravbarju in materi Doroteji rojeni Logar, iz rodu vitezov Predjamskih, študiral je v Padovi in na Dunaju, kjer je kmalu stopil v tesno zvezo s cesarskim dvorom. Menda se je pečal še z vseučiliškimi študijami, ko se je leta 1488 vsled Lambergove smrti izpraznila ljubljanska škofijska
in kitajskimi vojaškimi posadkami in trdijo, da so Indijci izvedli nekaj napadov prav sedaj, ko je indijska vlada predložila noto, ki v njej predlaga razgovore.
Kitajci trdijo, da so Indijci napadli na desetih mestih, da so samo v enem spopadu oddali nad 200 strelov na kitajske vojaške posadke in so se na enem mestu Kitajci celo morali umakniti pred indijsko premočjo.
Vse pisanje kitajskega časopisja kaže, da bo komunistična
stolica. Pravico imenovati no- kitajska vlada indijski predlog vega škofa je imel po ustanov- o “razgovorih”, ki naj bi ustva-nem pismu cesar Friderik, ki rili boljše ozračje za rešitev obje takoj imenoval za to odlič- mejnega spora, odklonila in no mesto mladega Krištofa pl. vztrajala pri svojem prejšnjem Ravbarja, čeprav je bil šele predlogu, da naj se začno “po-22 let star. V Rimu pa s tem gajanja” o določitvi meje. Ver-imenovanjem niso bili zado- jetno kitajska vlada odklonilne-voljni, deloma zaradi mladosti ga odgovora ne bo poslala pred predlaganega kandidata, delo- koncem zasedanja skupščine ZN ma zato, ker Krištof tedaj še in pred koncem konference afri-niti v duhovnika ni bil posve- ško-azijskih držav, ki bo v Bančen. štiri leta se je stvar za-|dungu. Kitajska želi, da pri teh
takih žalostnih razmerah. Tre- raznih krajih
ba je bilo pomagati, kjer je bila sila največja, rešiti, kar se je dalo rešiti, in zopet pozidati, kar je bilo razdejanega. Opetovano čitamo v teh časih o posvečevanju cerkva in oltarjev, ki so bili od Turkov oskrunjeni. Cerkvena oblast je podpirala zgradbo novih cerkva s tem, da je radodarno delila vsem dobrotnikom duhovne milosti, samostanom pa je pomagala z vte-lašenjem župnij.
Ker je bilo treba celiti globoke rane, zato se ni čuditi, da Lamberg na zunaj ni mogel razviti tako sijajnega delovanja, kakor bi ga bil ob ugodnejših razmerah. Vendar je imel vse lastnosti dobrega višjega pastirja. Sam je bil pobožnega, n e o m a deževanega življenja, a tudi v cerkveni vladi odločen in strog. Njegova gorečnost se zlasti lepo kaže v skrb za razširjanje pobožnosti med ljudstvom s cerkvenimi bratovščinami, ki so za njegove vlade nastale po
vlačevala. Slednjič je papež (prilikah Aleksander VI. na prigovarjanje cesarjevo leta 1493 potrdil Krištofa Ravbarja za škofa in mu spregledal postavno zahtevano starost, še tisto leto je prejel Ravbar mašniško posvečenje, štiri leta pozneje (1497) pa je bil posvečen v škofa in prevzel vlado svoje vladikovine.
Menda je vzgoja mladega Krištofa merila izprva bolj na vojaško izurjenost, kakor pa na duhovsko učenost. Vsaj o-paziti je pri njem, da je bil za Začetek ob 3:30'obojni posel, ki se zdi navadno nezdružljiv, skoraj enako usposobljen. Razlagamo si to lahko iz njegove viteške vzgoje. Pa tudi tedanji bojeviti časi so zahtevali od škofa, da
ne povečuje napetosti.
--------o--------
' Kardinal Spellman v ožjem odboru
RIM, It. — Papež Janez XXIII. je imenoval posebni ožji odbor za vodstvo vesoljskega cerkvenega zbora, ki se bo začel prihodnji mesec v Rimu. V odoQ-ru je tudi njujorški nadškol kardinal Spellman.
Sedem kardinalov, med njimi čikaški nadškof kardinal Mayer, je bilo imenovanih za tajnike vesoljskega cerkv. zbor.i. Tega se bo udeležilo potom svojih zastopnikov tudi dvanajst drugih krščanskih cerkva. --------------o-----
MALI OGLASI
Sedaj je čas za barvanje hiš zunaj in znotraj. Pokličite
TONY KRISTAVNIK
Painting & Decorating HE 1-0965 aU UT 1-4234.
Sobe oddajo
Dve opremljeni sobi, zadaj, oddajo; kuhinja in spalnica, - na 15925 Saranac Rd. Kličite PO 1-3123.
(173)
Stanovanje v najem Pet na novo dekoriranih sob oddajo na 1369 E. 52 St. Plinski furnez, v kleti pralnica. Pokličite EN 1-5943 od 2. pop. do 8. zvečer.	(173)
IZVRŠUJEMO VSAKOVRSTNA CEMENTNA DELA, NOVA IN POPRAVILA.
JOHN ZUPANČIČ
18216 Marcella Rd. KJE 1-4993
V fari sv. Vida
Dvodružinska, 5-5, 2 plinska furneza, 2 garaži. Se lahko takoj vselite. Zelo zmerna cena.
Delikatesen
Severovzhodno. Zelo dober promet. 8-sobno stanovanje, 2 garaži. Se mora prodati. Lastnik gre ven iz mesta.
Globokar Realty
986 E. 74 St.	HE 1-6607
(173)
škof Lamberg je umrl v sluhu svetosti 18. junija leta 1488 in bil pokopan v prezbiteriju stare šenklavške cerkve, kjer je skromna kamenita plošča krila njegovo rakev. Leta 1678 so dvigmli škofove ostanke iz šenklavške cerkve in jih prenesli na grad Kamen pri Begunjah, kjer so jih položili v grajski kapeli sv. Valentina v družinsko rakev Lambergov. Kranjski zgodovinopisec Valvasor je bil navzoč, ko so dvignili truplo in poroča, da je bilo čudovito dobro ohranjeno in je razširjalo prijeten vonj.
Spomin škofa Sigismunda Lamberga je bil vedno častitljiv. Imel je sloves učenega in pobožnega cerkvenega kneza.
Drugačno sliko nam razgrinja življenje in delovanje njegovega naslednika Krištofa pl. Ravbarja. Bil je hkrati višji pastir, vojskovodja in državnik in si je na vseh potih pridobil mnogo zaslug.
Že njegovo povišanje na ško-
Stavka farmarjev le po-i staja učinkovita
CORNING, Iowa. — Zadrže-
V najem
Oddajo 5 modernih sob na 022 East 71 St. Ključ spodaj. $75.00. Kličite IV 6-2841.
(173)
je znal prav tako sukati meč. . v. .	, , ____ , .
v obrambo domovine, kakorAT	’	1
pastirsko palico v korist svoje črede.
(Dalje prihodniičl --------o------
Novo streljanje na indijsko-kitajski meji
Kitajci se pritožujejo, da skušajo indijske mejne pa trulje potisniti kitajske posadke s spornega ozemlja. Verjetno bodo predlog !za “razgovore” z Indijo odkloniti.
PEIPING, Kit. — Časopisje, | ki je v kitajski komunistični državi samo trobilo mnenja via-1 daj oče komunistične strank« in vlade, piše, da Indija noče re-1 sevati obmejnega spora z mirnimi razgovori in pogajanji, če- | prav v svoji noti prav to predlaga. Javljajo, da je prišlo dol novih spopadov med indijskimi I
organizirala Narodna farmarsika organizacija, je začelo kazati rsvoj vpliv na cene živine in na množine blaga na trgu.
Nekatere velike klavnice na Srednjem zahodu so omejile svoj obrat in napovedale, da bodo cene njihovim izdelkom ta teden porastle pri funtu za pet do 10 centov. Višje cene bodo posebno občutne pri govedini in svinjini.
V najem
Tri lepo opremljene sobe, copalnica, oddajo za zmerno najemnino. Kličite FA 1-0021 ali UT 1-6587.	(173)
DR. ŽUPNIK
ZOBOZDRAVNIK 6131 SL Clair Arena« vhod na E. 62 St.
Uradne ure: 9:30 z), do 7 zv. ____Prijave nepotrebne
Ženske dobijo delo
Ženska dobi delo
Delno zaposlitev kot strežnica dobi ženska, ki zna angleško.
SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Ave.
Moški dobijo delo
Karpenter
dobi delo za razna hišna (opravila. Zglasite se takoj pri
PERRY HOME IMPROVEMENT CO.
EN 1-5840
Naprodaj
Dvodružinska hiša s 3 do-rodki, 4 sobe zgoraj, 4 spodaj in 2 opremljeni sobi zadaj, na 15925 Saranac Rd. Kličite PO 1-3123. Nič agentov.
(173)
Sobe oddajo
5-sobno stanovanje oddajo. Kličite RE 1-5513.
(174)
Prijatel’s Pharmacy
IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DR2AVE OHIO ZA OSTARELE AID FOR AGED PRESCRIPTIONS St. Clair Ave. & 68th St., EN 1-4212
Trgovska priložnost
Trgovina s pijačo — Lastnika potrebujeta družabnika, ki bi upravljal trgovino ali kupca, moški a 1 i ženska. $4,000. Kličite GL 1-8306.
(177)
MALI OGLASI
Sobe oddajo
štiri sobe oddajo zgoraj na 115925 Saranac Rd Kličite PO 11-3123.	(173)
Naprodaj
Duplex ali kakor dve eno-Idružinske hiše, 7 in 8 sob vsaka, ena prazna, 3 garaže, na E. 151 in Lake Shore Blvd. Tudi ekstra lot. Lastnik IV 1-17381.	(177)
ČE HOČETE . . . prodati ali kupiti poMitvo ali trgovino, obrnita se do nas
J0S. GLOBOKAR
986 E. 74tb St.
HE 1-8607
Pohištvo naprodaj
Kremasto mizo in šest stolov naprodaj za $15 in drugo pohištvo na 1149 E. 71 St.
IZDELUJEMO in popravljamo strehe, žlebove, dimnike, ve-randne zastore, furneze, itd.
FRANK KURE
R.F.D. 1, Rt. 44, Newbury, Ohio tel. JOrdan 4-5503

MOGOČNA TURBINA *— Delavec pri največji turbini, kar ,so jih kdaj zgradili v Zahodni Nemčiji. Turbino, ki bo dajala pol milijona kiloivatov, je ‘Jiaročila Tennessee Valley Authority v tovarni v Ma-^nheinui, odkoder jo bodo v delih poslali v Združene države.:—Le čemu so šli turbino nnn.čatf v Naučijo? Mar jp doma m bUolvutgppe izdelati?
BLED TRAVEL SERVICE DBA EXPRESS SERVICE
OBVEŠČA VSE SLOVENCE, DA SE JE PRESELIL V NOVI URAD NA
687 E. 185 St.	Cleveland 19, Ohio
telefon 481-7188

HENRY BORDEAUX:
Zametene stopinje
z _
Naročil ali prav za prav zahteval je, da bolnice ne smemo vznemirjati: ‘Nocoj naj je ne obišče’, je izjavil. ‘Jutri morda, in še to samo takrat, če bo noč dobro prestala.’ Je izven nevarnosti, toda če se ji le malo poslabša, pa se moramo bati najhujšega ...”
Prenehal je, pričakujoč, ugovora; a Mark je molčal. Prior je nekoliko začuden nadaljeval:
“Nocoj je torej ne smete obiskati. Vdajte se, gospod, in počakajte do jutri! Saj ste potrebni počitka. Takale nenadna vožnja in še v takšnih skrbeh je gotovo mučna. Nocoj mirno počivajte; jutri pa, če bo bolnici bolje, jo previdno obvestim in Vas popeljem k njej.”
Mark ga ni ustavil. Kako naj si uredi misli, ki so ga oblegale? Prišel je, da prinese umirajoči odpuščenje; med dolgo vožnjo je bilo v njem vse mehko in velikodušno in bal se je le, da ne bi prišel prepozno. In zdaj, ko je bil tu in pripravljen, da izvrši svoj sklep, ki ga je bil sto-
CHICAGO, ILL.
REAL ESTATE FOR SALE
ARLINGTON HEIGHTS — BY OWNER. $22,900. MUST MOVE. Sac. % acre cor. lot. Face brk. ranch, 5 yrs. old. 6 rms., 3 bedrms., 1% ba. full bsmt. with rec. rm. 1605 W. Hawtorne. By appt. only. 358-0921 or CL 5-8924 eves. Mrs. Gundlach.
(174)
MEDINAH — By owner. Spac. 7 Rm. New Eng. Col. with breezeway, att. 2 car gar., 2 baths, 4 huge bedrms. Nat. frpl. Ige. kit. built-ins, full bsmt. Near schls. Extras. Mid. $30’s. 894-9241.	(173)
~~WILMETTE — 2815 ORCHARD LANE.
Lovely 6 Room ranch, just 6 yrs. old. Tile baths, carpeted. Central air conditioning, gas heat, 2 car attached gar., beautifully landscaped. Low $40’s. Phone for appt. AL 1-1802.
(173)
BARRINGTON Vic. — Tower Lake. Brk. and frame. 2 Ige bdrms., Ige. day rm., elec. kit. and dinette, full bsmt., gar. pnld. fam. rm., many clos. and stor. Oil ht., shaded lot. 150x150. JA G-4661.	(175)
BENSENVILLE — BY OWNER — 3 BDRM RANCH Lge. util, rm., fam. rm., garage, wooded area. 100x200’ lot. — All schools and churches nearby. — $20,000. — Phone PO 6-0291.	(174)
PALATINE BY OWNER Moving — Must sell at loss. Immediate possession. 3 Bdrm. brk. ranch, att. gar., V4 acre. Many extras. Reduced to $18,900. FL 8-4475.	075)
HOFFMAN ESTATES — 3 Bedrm. ranch. Like new. Storms and scrns. Appliances. Fully landscaped. See to appreciate. $20,750. By owner. TWinbrook 4-6352.	(173)
ril kljub spominom in vsej tegobi svoje burne preteklosti, pa so mu povedali, da je Tereza zdrava in rešena, da pa je ne sme takoj videti, ker je še preslabotna. Ker ga torej tolažijo z jutrišnjim dnem, bo vsaj imel časa, da bolje premisli in se mirno odloči. Usmiljenje ga je zapustilo in v dnu duše je našel drugo žalost, ki jo je dobro poznal. Duhovnikove besede so ga držale ko vezi in ni mu mogel pokazati svojega nemira. Zato je ostal nem in miren.
Že ga je prior prijazno odslovil:
“Pojdite v miru, otrok moj!” mu je rekel, kakor bi govoril grešniku po odvezi. “Spočijte se do jutri! In oprostite mi, da Vas ne spremim; toliko dela imam še nocoj. Toda oče hišnik se bo pobrigal za Vas.”
“Jutri?” je ponovil Romenay in ni mislil na odhod. “Ne vem, če jo bom jutri videl.”
Oče Dornaz ga je vprašujoče pogledal. Ta pogled je pomirjeval, pa tudi obvladoval:
CHICAGO, ILL
BUSINESS OPPORTUNITY
GIFT AND CARD SHOP. Must sell on account of health. — Attractive Mdse, and displays. Hallmark, Gibson, and Studio cards. Loc. across from Super market on Oakton St. in Skokie. $19,000. Call for appt. wkdys. OR 4-1730.	(174)
GROCERY — PRODUCE Rent $120.00 a month. Priced for immediate sale by owner. Sacra-mento-Waveland. PH 588-3300.
(174)
SCHOOL SUPPLIES AND VARIETY STORE Across from school, good business. Under $3000. HU 6-5405, 5-7 P. M.
(174)
HEATING — Air Cond. Business. Buy before season starts, established 24 years. Exclusive Franchise. Exc. accounts. West. sub. FI 4-6007.	(175)
RESTAURANT — To sell or rent. 36 Seats. Pizza oven. Phone 722-0465.	(174)
REAL ESTATE FOR SALE
CICERO — ST. MARY’S Walk to church and school. 7 rm. Bungalow. Plus 2 income cott. in rear; 90’ lot. 2 car gar.; full bsmt.; with extra rms., gas ht.; good trans. Reasonable. Call 4-7 p. m. EL 5-7272.	(173)
BY OWNER. — Custom 5 Room English expandable. 40’ lot. Knotty pine end. porch. 3 Rms. K. P. bsmt. Ex. Lands. 2 car gar. Many extras
FRANKLIN PARK — 4 Bedrooms. Octagon front. 2 tile baths, tile kitchen, 3 car gar. Auto gas hot water heat. 50’ lot. Side dr. Nr. schools, churches, transp., shopping. — By owner. $23,500. GL 5-1485.	(175)
DES PLAINES — BY OWNER
Cape Cod, 3 bdrm., large kitchen,
" I dining rm., living rm., 2 baths, 2 1.1
PA 5-0171.
(173)
car gar. with attached patio. Low 20’s. 824-6796.	(176)
Keep COOL “Cool Man
.. Cool Map ... Cool’’
THE SECRET’S OUT!
CLIMATIC AIR SALES Inc., One of the leading makers of automobile and truck conditiorters proudly announces the appointment of its newest distributor...
VEE & CEE AUTO SERVICE, Inc.
Arlington Heights
Come and See the New “THIN-LINE” designs for 1962.
NOW Available — AS LOW AS $255 Nation-Wide Service • Fully Guaranteed Bank Terms Available Also see us for UNDERCOATING ’• Insulate • Sound Deaden • Rust
proof--------Only $19.95
Your Air Conditioning Headquarters
VEE & CEE AUTO SERVICE, Inc,
107 N. Hickory, Arlington Heights — Phone 392-2424	(173)
“Čemu? Saj ste samo zato prišli, da jo vidite. Pričakuje Vas.”
“Pričakuje me? Torej ste jo obvestili.”
“Prejel sem Vašo brzojavko. Davi Vas je klicala. Povedal sem ji, da pridete.”
“Klicala me je? In kaj je odgovorila?”
“Bi radi vedeli? Dolgo časa je molčala. Nato pa je rekla: Torej umrjem, kajne?’ Ugovarjal sem. ‘Če ne bom umrla, pa ga ne bo.’ Zopet je pomolčala, nato pa je vprašala: Tn Julka?’ Ugenil sem, da je Julka Vaša hči.”
“Da”, je mrmral Mark; "pripeljal sem jo s seboj.”
Prior ga je znova predirno opazoval.
“Pripeljali ste jo? To je zelo lepo, nisem upal. Že ob njenem imenu samem joka in se vsa trese.”
Toda Romenay se je hotel o-tresti tega vpliva, ki ga je obvladal proti volji, in je izjavil: “Ne bova je videla jutri, ne jaz ne moja hči. Ni mogoče.”
Nič drugega ni dostavil. Duhovnik je razumel njegovo skrivnost, moral je razumeti. Doumel ga je in se je poglobil v njegovo tegobno srce:
“Bi rajši videli, da bi bila mrtva?”
Kakor se brezverec, od katerega zahtevajo, da slovesno zataji svojo otroško vero, le ne more odločiti, bodisi zaradi navade, bodisi zaradi spoštovanja do preteklosti ali iz temačne slutnje vsega, kar živi v nas pod nemirnim tokom vsakdanjega življenja, tako se je Mark ustrašil tega vprašanja, ki je bilo preveč jasno, in je ugovarjal:	(
“Ne, ne! Kaj mislite?” t ' Toda ni li oni izrazil skrite želje, ki ga je mučila zadnjih 24 ur? Po odpuščenju bi mu le smrt vrnila Terezo, življenje pa ju bo ločilo. Življenje je bilo ne-
premagljiva ovira. Zavedal se je tega in po prvem nezavednem ugovoru je odkrito priznal: “Morda bi bilo res bolje tako.”
Oče Dornaz, ki ga je nehal motriti, je sledil njegovemu notranjemu naporu in rekel: “Božja pota so skrivnostna. Bog zahteva več od Vas, nego ste mu prinesli.”
Tokrat pa je Mark Romenay prekinil razgovor, kakor da noče nikomur odpreti v svojo zasebno skrivnost:
“Poslušajte, gospod prior, ne vem še, kako se bom odločil. Razmere so zdaj vse drugačne; znova moram presojati, znova se odločiti. Za vsak primer pa Vas prosim, če jo boste videli prej nego jaz, da ji ne poveste, da sva s hčerko tu.”
“Torej jo boste videli?”
“Ne vem še. Jutri se odločim.”
mayeurja in greva v Caux na,hotelu se je razvilo med gosti oni strani Lemanskega jezera, raznih nai’odnosti. Privlačevalo Caux ima milo podnebje in tam se udobno živi. Zakaj ne bi šli tudi Vi z nama? Otroka se tako dobro razumeta. Samemu pa je človeku dolgčas. Če bi vedeli!”
Hladno, skoraj prevzetno je odgovoril na prijazno vabilo gospoda Monestiera. Komaj pa ga je ta zapustil, mu je bilo žal, da je bil tako nevljuden. Njegov zbegani krik: “Samemu je človeku dolgčas”, in drugi: “Če bi vedeli!” — v tem bi bila lahko toliko nesramnosti in zasmehovanja — sta bila le izraz notranje tegobe. Gospod Monestier, ki mu je bila umrla oboževana žena in je odslej živel osamljen, je sprevajal svoje žalostne spomine na nekdanjo ljubezen in svojo neozdravljivo žalost po vseh krajih, ki so jih zdravniki predpisovali njegovi
Duhovnik se je delal, ko da hčerki edinki. Po vsem --idezu je odnehal. Ponudil mu je roko še malo ni slutil o naključju, ki in nekam toplo ponovil:	Ije tako nenadno poklicalo sem
“Jutri torej. Pojdite v miru!” .gori Marka Romenaya.
*	*	*	j Zakaj mu ni zaupal? Ni li
Mark je odšel v obednico, ki Mark občutil njegove bolesti, je zelo široka in svetla. Le težko j njegovih samotnih misli? Pri-je našel prostor, ki so mu ga , pognil se je nekoliko in ga je za-
bili prihranili poleg hčerke. Julka je komaj opazila, da se vrnil, blebetala in smejala se je s sosedo, Silvijo Monestier, ki je bila istih let in katero je bila že nekajkrat! videla v Parizu. Bila je zelo srečna, da jo je zopet našla na Velikem Svetem Bernardu. Svet je tako majhen in kamorkoli gremo: k morju, na goro ali v tujino, skoraj povsod najdemo znanca, in navadno takega, ki smo se ga najmanj nadejali. Silvin oče, Mihael Monestier, je pristopil k Marku in ga potrepljal po rami: “Vi tukaj? Kakšno naključje?”
Marku je bilo to srečanje neprijetno. Iskal je izgovora: “Radi gora. Zdravnik jih je svetoval za hčerko”’
gledal, kako je rezal hčerki meso na krožniku in materinsko škrbel zanjo; prijateljsko mu je pokimal, da bi ublažil svoj prvi vtis. In v tem hipu je pred kadečim se krožnikom, v hrušču razgovora in smeha, občutil, da žalostna igra njegovega življenja nikogar ne zanima m ne ustavlja navadnega teka stvari, da živi povsem neopažena sredi naraščajočega hrupa med kosilom pri gostilniški mizi.
Okoli štirideset do petdeset hribolazcev je bilo zbranih okoli te mize, ki je imela obliko podkve. V sredi je sedel oče hišnik in skrbel, da je nekaj ostalo tudi za tiste, ki so prišli prepozno. Hrana je bila preprosta, toda obilna. Prisrčno, vse bolj
jih je dobro ime te hiše in dobrodušnost teh menihov. Julka in njena prijateljica sta nagajali dvema Italijankama, ki sta jima sedeli nasproti; bili sta še zelo mladi; nosili sta rdeče čepice in modre oblekce, vesela, rjava obraza so oživljale skoraj prevelike oči: bili sta grdi, pa videti je bilo, da bosta postali še lepi. Na drugem koncu se je debel nemški študent z naočniki, plavolas, siten in klepetav, neprestano ustil s svojimi čudnimi stavki. Poleg njega je kazil družbo zaljubljen parček: moški je bil v brezhibnem modnem suknjiču z visokim in preveč
belim ovratnikom s črno ovratnico, srajca na prsih in v zapestju je blestela, lasje so bili skr-tačeni, ves je bil blesteč in utrt z mazili; ona lepotičena ko skrinjica za svetinje: pravcata slika iz modnega časnika. Gruča angleških hribolazcev z ožganimi, rjavimi obrazi je razpravljala, kakor je bilo videti iz njihovih kretenj, o neki gorski poti. Ves ta pisani svet, ki se ga je dojmil ostri zrak, prostost in dolga hoja, je jedel s slastjo v trepetajoči luči redkih svetiljk. Ob teh so bili obrazi zdaj v senci, zdaj zopet so se risale na njih neenake, svetle lise.
(Dalje prihodnjič)

Is Draga nevesta!
Poročni dan naj bi bil najsvetejši, najveselejši in najlepši dan Tvojega življenja.
8
|
8
s
s
i
I
i
s?
“Moji tudi. “Prihajava iz Cur- I domače ozračje nego v kakem ^5


AMERIŠKO DOMOVINO
NAJVEČ JI
SLOVENSKI
AMERIŠKI DOMOVINI

g.
S
Li
3
‘ts
•<2
ja
I
S
k
pa
I*
as
iš
tr
Poročna vabila, s katerimi boš povabila k temu velikemu dogodku svoje sorodnike, prijatelje in drage znance, so največje važnosti.
Poročne predpriprave zahtevajo p ogromno časa in skrbi.
S
i
K
32
Pridi k nam in izberi poročna naznanila iz pravkar dospelih najnovejsih katalogov, najmodernejših vzorcev, oblik, papirja in črk.
Naše cene so zmerner postrežba
uslužna.
I
i
si
I
i
i?
i
g
Na svidenje!
AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio
i

OKRASKI V IZBRANEM OKOLJU — Zlatar, draguljar in izdelovatelj fraznih (okraskov v Greenwich Village, N.
Y., se je posvetil izdelavi prav 'nenavadnih okraskero. Te okraske razstavlja na poseben način> da bi vzbudil pozornost kupovalcev. Okrasek tna sliki je razstavljen na beli lobanji bivola. L .■ i • • r >	\	i	j (