Menfaa plačan r gotorki Postgebuhr bar bezahlt Leto XXIV., St. 135 Upravtuitvo: Ljubljana, Puconijeva alica 5. Telefon št. 31-22, 31-23, 31-24 icserauu oddelek: Liubliana, Puccinijeva ulica 5 — Telefon št. 31-25, 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta 42 izključno zastopstvo za oglase iz Italije in inozemstvo: UPJ S. A.. MILANO Računi: za L|ubl lansko pokra lino pri poštno-čekovnem zavodu št. 17.749, za ostale kraje Italije: Servizio Conti. Corr. Post. No 11-3118 Hai?@ Seegefgdits vor der Invasionsiront Feindliche Transporter und Zerstdrer von der LuftwaKe versenkt — Feindliche Panzeraoifklarungsgruppe veraichtet LvCl^tia, četrtek 1§. julija £944 Aus dem Flihrerhauptquartier, 14. Juni. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt: In der Normandie stiess eine gepairzerte Kampfgruppe in den feindiiehen Briicken-kopf ostlich der Orne vor und brachte dem Gegner hohe Verluste an 3Ienschen ur.d Material bei. An der uhrigen Front des Landekopfes fiihrte der Feind mehrere durch Panzer, schvvere Schiffsartillerie und starke Flie-gerverbande unterstutzte Angriffe, die ab-gevviesen wurden. Im Gegenangriff gevvan-nen unsere Truppen einigre voriibergehend verlorengegangene Ortschaften zuriick. Eine bis in den Raum smllich Caumont vorgestossene feindliche Panzeraufklk-rungsgruppe wurde restlos vernichtet. Bei den Kiimpfen auf der Halbinsel Cherbourg hat sich ein Sturmbataillon unter Major Messerschmidt besonders her-vorgetan. Oberleutnant Ludvvig, Fiihrer einer Stnrmgesehutzbrigade, schoss am 12. Juni 56 feindliche Panzer ab. In der Nacht zum 13. Juni kam es vor dor Invasionsfront wieder zu hnrten See-gefechten. Torpedo- und Schnellboote er-Eielten neben Artiilerietreffern z\vei Torpe-dotreff?r auf Zerstorern. Auf dem Riickmarsch glngen drei einrene Sehnellhoote durch massierten Angriff feindlicher Jagtlbomber verloren. Di-' Luftvvnffe versenkte zwei Trrjnipirt-schiffe mit 8000 BRT SOwie zwei Zerstorer umi besehiitligte drei vveitere Frachter mit 23.0C0 BRT. In I tali en sotzte der Foind auch gestern mit zusammengefassten Kraften seine Angriffe beiderseits des Bolsena-Sees fort. Nach schweren Kampfen in dem zerkluf-teten Gebirgsgelande wurde der Gegner tvestlich des Sees uberall abgewiesen. Auch ostlich des Sees scheiterten zunachst die Iaufend vviederholten starken Angriffe. Erst in uen Ahendstunden konnte der Feind dicht ostlich des Sees Gelande gevvinnen. In der vergangenen Nacht setzten sich unsere Truppen dort unter seharfen Nach-drangen des Feindes wenige Kilometer nach Norden ab. In den sclivveren Abvvehrkampfen der letzten VVoche haben sich die dem 1. Fall-schirnikorps unterstellten Verbande, vor allem die Panzerabteilung 103 und das Pio-nier-Bataillon 3, erneut durch besondere Tapferkeit ausgezeichnet. Feindliche Jagdbomber griffen in den Morgenstunden (les 13. Juni vor der italienischen VVestkiiste \vieder ein deutsches Lazarettschiff an. Aus dem Osten vverden keine besonderen Kampfhandlungen gemeldet. Wachfahrzeuge der Kriegsmarine be-kampften auf dem Peipus-See so\vjetische Wachboote und beschossen feindliche Bat-terien auf dem Ostufer des Sees mit gutem Erfolg. Nortiamerikanische Bomber griffen am Vormittag des 13. Juni Wohngebiete der Stadt Munehen an. Es entstanden Schaden, die Bevolkerung hatte Verluste. Durch Luftverteidigungskrafte vvurden 37 feindliche Flugzeuge abgeschossen. In der vergangenen Nacht drangen ein-zefne feindliche Flugzeuge in den Raum von Munehen und in das rheinisch-vvestfa-lisehe Gebiet ein. Fiinf feindliche Flugzeuge wurden zum Absturz gebracht. *rvave mm Angloamericanov Berlin, 14. jun. V Londonu objavljeno poročilo priznava, da so Nemci izvedli na levem krilu protinapade, tako da so morali zavezniki ponekod zapustiti nekaj ozemlja. V neki drugi vesti pa je bilo zabeleženo: »čeprav je Montebourg še vedno v nemških rokah, so se America,-i proti zapadu.« Ne glede na to, da so bili Američani medtem zapadno od St. Mere Eglise krvavo odbiti, dokazujeta obe vesti, da nemški obrambni obroč ob obeh zunanjih odsekih normandijskega predmestja dobro drži. Ne upira se le poizkusom sovražnika, ki se hoče razširiti, temveč so nemške čete v ponedeljek celo vdrle v klin, ki so ga britanske sile nekaj kilometrov severno od Caena napravili preko Orne v smeri Bois de Baventa. »Pri tem smo vsaki dve minuti uničili po en britanski oklop-nik--, je poročal poveljnik neke čete oklopniških lovcev, ki je tu sama spravila s poti 11 sovražnikovih bojnih voz. Ta četa je imela nalogo, da zavaruje severni rob Bre-villa ter da skupno s pehotnimi oddelki udari na tamkajšnji most čez Orno. Napad je sovražnika tako presenetil, da je izgubil prvih 9 oklopnikov, še preden je mogei sploh misliti na obrambo. Ostali britanski bojni vozovi pa so se morali umakniti. Ta prvi vdor so nemški grenadirji energično izkoristili ter so ga poglobili do ravnice St. Como. Nemški uspeh je izzval močne britanske protiakcije. Z najtežjim ladijskim topništvom in letalskimi napadi so T prestano podpirali svoje pehotne in oklop-i;Iške oddelke, žarišča teli bojev so postale vasi Ereville, Toutfeviiie, Escoville in San-narville. Po drago plačanih začetnih uspehih se je moral sovražnik, ki je izgubil še 13 oklopnikov, ustaviti. Zapadno od izliva Orne je že več dni obkoljeno oporišče Douvres nadaljevalo borbo. Trdovratnemu odporu njegove junaške posadke in pa posadk ostalih na predmostju vztrajajočih odpornih gnezd je pripisati. da severno od Caena zbrane britanske sile doslej še niso prešle v napad. Glavni britanski sunki so bili v ponedeljek usmerjeni iz Bayeuxa proti jugu in jugovzhodu. Da bi dobili sile za to akcijo, so prepustili večji del predmostja Američanom, ki so s področja zapadno od Bayeuxa prav tako pritiskali proti jugozapadu. Ob obeh straneh cest Bayeux— Caen in Bayeux—Tilly so iz zaledja napadajoči Britanci naleteli na močan odpor nemških sil. Pri razbijanju sovražnikovega napadalnega klina pri Brettevillu so Nemci v enem dopoldnevu uničili 18 sovražnikovih oklopnikov, ob obeh straneh Tillyja pa po še nepopolnih vesteh trikrat toliko. Istočasni sunki Američanov so bili usmerjeni proti St. Lou. Južno od ceste Bayeux— Saint Lo so tipali z manjšimi motoriziranimi edinicami in nekaj oklopniki, severno j od ceste pa so z močnejšimi silami pritiskali proti potoku Elleu. Nemške varoval-| ne in strateške edinice so odbile vse napade, razen nekega malega, že zajezenega vdora ob izlivu Elle v Viro. Dalje proti severu se je sovražnik ustalil v deloma poplavljenih nižinah ob Vireu. Južnovzhodno od Isignyja je poskušal ponoči prekoračiti reko ter vdreti v vasico Montmartin. Nemci so ga s protisunkom vrgli nazaj na vzhodno obrežje reke. Zapadno od izliva Virea je bilo težišče ameriškega napada v višinah pri Caren-tanu. Tudi ti sunki so se izjalovili. Nemške čete so tu in pa zapadno od St. Mere Egli-se večkrat napadle sovražnika. Pri Pont l'Abbeu, ki je večkrat menjal lastnika, kakor prej pri Carentanu, Chef du Pontu in Montebourgu, so bile izgube, ki so do-} letele sovražnikovo pehoto, izredno hude. Da je uspelo Američane zadržati na polotoku Contentin ter. preprečiti nameravani sovražnikov vdor v Cherbourg, se morajo Nemci zahvaliti predvsem v boju padlemu topniškemu generalu Marcksu. Čeprav je imel spričo težke rane, ki jo je dobil na vzhodu, nogo v protezi, je bil vedno v prvi črti. Kot vodja in borec je bil svojim četam svetel zgled vojaškega obnašanja in delovanja. še večje kakor pri Carentanu in Montebourgu so bile izgube, ki so doletele Američane v skrajnem severnovzhodnem kotu contentinskega polotoka. Tu so že v četrtek in petek ob obeh straneh Barlmeura med St. Vaastom in Cosquevillom iz zraka in z morja izkrcali močnejše sile. Od nedelje obstreljujejo sovražne bojne ladje, med njimi štiri severnoameriške in ena britanska križarka, nemške utrdbe. V ponedeljek so postali topniški dvoboji izredno siloviti. Obalne baterije vojske in vojne mornarice so doslej preprečile sovražnikovi mornarici, da bi se približala obali, ter so zadele več prevoznih in vojnih ladij. Potopile so eno križarko. štiri rušilce, dve veliki prevozni ladji in več iz-krcevalnih čolnov. Nadalje so bili poškodovani neki rušilec in cela vrsta izkrceval-nih čolnov. Ponovno so preprečile sovražnikova izkrcanja ter prisilile križarka in oddelke iskalcev min, da so se umaknili. Često so posegle tudi v boje na konnem, odbile letalske napade in vrele nazaj sovražnikove oklopniške oddelke. V Operna enezda sredi predmostja — Vy«Ied generala Marsksa — Uspehi težkega topništva Hudi pomorski boji pred invazijskim bojiščem Letalstvo potopilo sovražnikove prevszne ladje in rušilce Uničenje sovražnikove sklopniške SzvidnSške skupine Berlin, 14. jun. Angleške in ameriške invazijske čete so po močnem bombardiranju pritisnile predvčerajšnjim na nemške postojanke, predvsem na cdseku med rekama Orne in Vire proti jugu, da bi poglobile svoje predmostje. Tudi vzhodno od reke Orne, kjer je zabil nasprotnik oz-k klin v smeri proti Bois de Bavantu, je prišlo do hudih boiev. Napadajočim Britancem je uspelo sicer zavzeti v smeri proti jugu nekoliko ozemlja. Nemški protinapad, ki je bi] izveden s severa proti izpostavljenim angleškim postojankam, je dovedel do globokega vdora v te postojanke. Sovražnikovi oddelki. ki so pripravljeni na zapadni obali reke Orne, do sedaj še niso napadli mesta Caena. Mesto tega je sunil nasprotnik s pehoto in oklopniki na področju med Ca-*mom in Tilly-sur-Seulles. Napadi so bili izvedeni vzdolž cest, ki vodijo iz Bayeuxa proti jugovzhodu in jugozapadu. Odbiti so bili vsi sovražnikovi sunki, tudi vzhodno od Tillyja dosežen majhen vdor je bil takoj zajezen. Pri tem je bilo uničenih 18 angleških oklopnikov. Prav velike izgube je imel sovražnik vzdolž ceste Caen-Bayeux ter zapadno od nje, kjer so nemški oklopniki razbili sovražnikove napadalne kline. Na področju med Tilly-sur-Seulles ter izvirom reke Elle so prodirale manjše sovražnikove čete proti jugu. Nemški napadalm oddelki so v ostri borbi zajezili sovražnikov vdor. Na področju reke Elle so se z ia lovili vsi na- 1 daljnji napadi Severnoameričanov. ki so dosegli le ob izlivih rek Elle in Vire malenkostne uspehe. Nemški protinapad, ki s?a ie podpiralo letalstvo, je izzval pri Carentanu srdite boje na nož, pri čeme- so utmeli Američani na robu mesta velike in težke izruhe. Na predmostju na vzhodni obali polotoka Cctentin je bilo po težkih boiih prejšnje noči včeraj bolj mirno Sovražnik je tzve-del le na severnem odseku nekaj izvidni-ških sunkov, ki so pa bili vsi takoj odbiti. Zaključeno je bilo očiščevanje severno, vzhodne obale Normandiiskega polotoka. S letali in z ladiami pripeljani cd^elki so pristali pod zaščito težkega ladijskega topništva na dveh mestih med St! Vaastom in Cosquevilleom. na obeh straneh Barfleura. Bili so uničeni. Pri tem je utrpel sovražnik hude izgube. Iz težkih topniških bojev poslednjih dn; pa je razvidno, da je sovražnik mnogo pričakoval od teh akcij, vendar pa so se mu doslej ponesrečili vsi poizkusi prodora na področju Montebourgu. Fiihrerjev glavni stan, 14. jun. Vrhovno poveljništvo oboroženih sil javlja: V Normandiji je prodrla oklopna bojna skupina v sovražnikovo predmostje vzhodno od Orne ter je prizadejala nasprotniku visoke človeške in tvarne izgube. Na ostalem bojišču predmostja je izvedel sovražnik več z oklopniki, težkim ladijskim topništvom in močnimi letalskimi oddelki podprtih napadov, ki smo jih odbili. S protinapadom so naše čete ponovno osvojile nekaj začasno izgubljenih krajev. Neko sovražnikovo oklopniško iz-vidniško skupino, ki je prodrla do področja južno od Caumonta, smo popolnoma uničili. V bojih na Cherbourškem polotoku se je posebno izkazal napadalni bataljon pod poveljstvom majorja Messerschmidta. Nadporočnik Ludvvig, poveljnik brigade napadalnih topov, je 12. junija uničil 16 sovražnikovih oklopnikov. V noči na 13. junij je prišlo pred inva-zijskim bojiščem zopet do hudih pomorskih bojev. Torpedni in brzi čolni so poleg topniških zadetkov tudi dvakrat s torpedom zadeli sovražnikova rušilca. Pri povratku smo izgubili vsled strnjenega napada sovražnikovih lovskih bombnikov tri lastne brze čolne. Letalstvo je potopilo dve prevozni ladji z 8000 tonami in dva rušilca ter poškodovalo tri nadaljnje tovorne parnike s 25 tisoč tonami. V Italiji je sovražnik z osredotočenimi silami tudi včeraj nadaljeval svoje napa- Obrambni boji v Italiji Vsi sovražni sunki odhiti — Srditi spopadi težkega tupništva Berlin, 14. jun. Mednarodni poročevalski urad poroča o bojih v Italiji: V Italiji so se težki obrambni boji na zapadnem krilu bojišča nadaljevali z nezmanjšano silovitostjo tudi ves ponedeljek. Med Tirenskim morjem in Bolsenskim jezerom so operirale poleg ameriških oklopniških oddelkov tudi ojačene alžirske in degolistične formacije. V dolgotrajnih hudih bojih, v katere so posegli zavezniški letalci, so napadalci odrinili nemške zaščitnice do severozapadnega roba Bolsenske-ga jezera. Vzporedno s tem je sledil umik nemških sil ob obali. Tudi na vzhodnem bregu jezera so vrgli Angloameričani v napad močne oddelke. Vendar so bili tu z deloma zel:> visokimi krvnimi in tvarni-mi izgubami vsepovsod odbiti. Nek oddelek oklopniških lovcev je v ponedeljek javil, da je sam uničil 9 tankov in 7 napadalnih topov. Nemški naskakovalni oddelek je na nekem prelazu napadel kolono motorizirane sovražnikove pehote, ki je imela v brzem ognju nemških strojnic tako težke izgube, da so se pred uničenjem lešili le majhni ostanki. Vzhodno od Tibe-re ni prišlo nikjer do pomembnejših bojev. Zavezniške čete tu še vedno le z največjo previdnostjo slede nemškim pokre-tem, ker so kljub čiščenju terena utrpele verjetno v minskih poljih precejšnje izgube. Sicer so pa nemški minerji tako temeljito porušili ceste, da so v deloma težavnem gorskem ozemlju pokreti večjih motoriziranih edinic skorajda nemogoči. Velike ameriške izgube Berlin, 14. jun. Na italijanskem bojišču je sovražnik znova napadel na področju med Tirenskim morjem in srednjo Tibero. še nadalje je poskušal ob obeh straneh obiti Bclsensko jezero ter doseči cesto Or-vieto-Orbetello. Neposredno ob obali je uspelo Američanom po predhodnih bomb-niških napadih odriniti nemške čete, ni se jim pa posrečilo, da bi prebili nemško črto. Nekako v sredi med Bolsenskim jezerom in obalo so prodirali v smeri proti Mancianu. Nemški protinapad s severovzhoda pa je vrgel sovražnikove sile nazaj. Tudi južno od Bolsenskega jezera so ves dan trajale ogorčene borbe. Ponovno z močnimi cklopniškimi silami napadajoči sovražnik je imel pri Bagno Regiu izredno velike izgube. Velike žitve so Američane prisilile, da so pripeljali na ta odsek sile z drugih delov bojišča. V boj so vrgli južnoafiiške enote, ki so bile doslej na odseku ob Liriju, pa tudi slednjo niso mogle premagati vedno močnejšega nemškega odpora. Na področju med Tibero in Tirenskim morjem spoznava sedaj sovražnik, da je pridobil nekaj praznega prostora, da pa ni mogel vplivati na bojno silo nemških divizij. . V ostednjih Apeninih in v Abrucih so nemške čete nadaljevale svoje pokrete. Sovražnik jim je le oklevaje sledil ter se je omejil na letalske napade na ceste v zaledju, pri čemer je izgubil 4 letala. Ka vziksdnem b^išzu Berlin, 14. jun. Na jugu vzhodnega bojišča so napadli nemški bojni leta'ci z dobrim uspehom zbirališča čet okrog Dubo-sar\ja. V naslednji noči pa so i/.vršila bojna in nočna borbena leta'a usprš?n napad na železniško postajo Pazdelrajo Letalci so opazili številne požare, eksplozije in pomembna razdejanja. Nemške in rumunske čete so severno-zapadno od Jasija zavrnile boljševiške sunke. Krajevne sovražnikove vdore v r^krni gozdu zapadno od Stance so s protisunkom očistile, i V bojih, ki trajajo že od 30 maja, je 79. hesensko-nasavska pehotna divizija iztrgala boljševikom severno od Jasija važ- Tiscči žrtev Amsterdam, 14. jun. Posebni poročevalec agencije Reuter John Wilhelm poroča s seve.nrameriškega predmostja pri Grand-Campu naslednje: »Ob pristanku na polotoku Cheibourgu je bilo ubUih na stotine vojakov ameriških napadalnih oddelkov, ko so zasedali le miljo in pol širok obalni pas pri Virevilleu. Jugovzhodno od Brevilla v gozdu pri Ba-ventu je pristal nek angleški pa »"'lski lovski polk. V ogorčenem boju je bu ves polk uničen. Le malo Angležev je prišlo v ujetništvo. ne višine, ki obvladajo položaj ter jih često v bojih moža proti možu obdržala kljub vedno znova se ponavljajočim se boljševi-škim napadom. Samo v bojih iz bližine je divizija v tem času uničila 26 oklopnikov. V Karpatskem predgorju so nemške in madžarske čete deloma v bližinskih bojih zavrnile krajevne sovražnikove izvidniške sunke. Južnozapadno od Narve je sovražnik po topniški pripravi istočasno napadel na več mestih. Izvršil je dva napada v moči polkov, sedem v moči bataljonov, dva v ja-kosti čet ter pet akcij naskakovalnih edinic. Vsi napadi so se zrušili pred nemško glavno bojno črto. Na Karelski ožini se bore finske čete v težkih obrambnih bojih proti boljševikom, ki jim je uspel vdor vzdolž južnega roba. V teku so hudi boji. Stockhoim, 14. jun. Kakor poroča poročevalec lista »Aftonbladet«, je finska javnost z največjo resnostjo sprejela poročilo o sovjet kem prodoru na . Karelski ožini. Kljub temu, da je klin, ki so ga zabili boljševiki med finske postojanke, zelo ozek, so utrpeli Finci ob pričetku teh bojev vendar boleč poraz. Ranjenci, ki se vračajo iz ka-1-ebkega bojišča izjavljajo, da so*boji tam izredno ogorčeni, da pa je finska obramba sedaj že uspešnejša. Finski vojaki so se borili kakor levi ter so raje padli, kakor pa da bi se umaknili. de na obeh straneh Bolsenskega jezera. Po hudih bojih na razčlenjenem gorskem ozemlju smo nasprotnika zapadno od jezera vsepovsod odbili. Tudi vzhodno od jezera so se trajno ponavljajoči se napadi najpreje izjalovili. Šele v večernih urah jc uspelo sovražniku, da je tik vzhodno od jezera pridobil nekaj ozemlja. V pretekli noči so se tamkaj naše čete odmaknile pred močno pritiskajočim sovražnikom za nekaj km proti severu. V težkih obrambnih bojih zadnjega tedna so se s posebnim junaštvom oblikovali oddelki 1. napadalnega zbora ter še posebej 103 .oklopniški oddelek ter 3. pionirski bataljon. Sovražnikovi lovski bombniki so v jutranjih urah 13. junija ob italijanski zapadni obali ponovno napadli neko nemško bolničarsko ladjo. Z vzhoda ne javljajo o nikakih posebnih bojih. Varovalne edinice vojne mornarice so napadle na Pejpuškem jezeru sovjetske stražne čolne ter so z dobrim uspehom obstreljevale sovražnikove baterije na vzhcdnem bregu jezera. Severnoameriški bombniki so dne 13. junija napadli stanovanjske predele Mo-nakova. Nastala je škoda, prebivalstvo je imelo izgube. Protiletalske obrambne sile so sestrelile 37 sovražnikovih letal. V pretekli noči so vdrla posamezna sovražnikova letala nad monakovsko področje in pa nad rensko-vestfalsko ozemlje. Zbi-tih je bilo 5 sovražnikovih letal. Preis — Cena t- B Isbaja vsak dan razen ponedel£au Urednist vol Ljubljana — Puccinijeva ulica St. & Telefon St. 31-22. 31-23. 81-24. Rokopisi ae ne vračajo Invazija na ukaz Iz vseh okolnosti, pod katerimi se je izvršil napad Anglosasov na Evropo, je razvidno, da so se napadalci morali odločiti za ta tvegani naskok na trdnjavo združenih evropskih narodov le zaradi neodjenljivega pritiska boljševikov. Ta pritisk — včasih šibkejši, včasih jajčji pa je postal naravnost nevzdržen v tistem trenutku, ko je MoskVa nujno morala spoznati, da je blok združene Evrope vojaško in politično tako pomembna sila, da postajajo napori tako-imenovanega zavezniškega tabora spričo nje več ko problematični. Zaradi tega je napela vse sile, da potisne svoja dva za-padna zaveznika v pogubne akcije vdora ter s tem olajša in razbremeni svoj vojaški ter utrdi in poveča svoj politični položaj. Anglosasi so se prav dobro zavedali, kako strašne žrtve bo zahteval vsak poskus, da se ogrozi življenje in svoboda duhovno ter v orožju strnjene Evrope. Enako so se zavedali tudi ironije, da s svojim neposrednim vojaškim posegom na evropsko bojišče koristijo prav za prav le boljševizmu, ki mu s tem olajšujejo položaj in nudijo vso podporo za izvajanje njegovih načrtov, naperjenih proti vsemu svetu in torej tudi proti njim samim. Zato so se do skrajnosti obotavljali izpolniti načelne obljube ter obveznosti, ki so jih prevzeli napram Moskvi. Dolgo so skušali tolažiti svojega vzhodnega zaveznika z jalovimi alarmi in napovedmi. Nešteto primerov nam kaže, kako so še v poslednjem času poizkušali zavlačevati otvoritev druge fronte, ki jo je Moskva z vso propagando in diplomatskim pritiskom zahtevala, ter z raz-j nimi političnimi koncesijami uspavati zaveznika na vzhodu. Ta zaveznik je sicer vse politične koncesije, ki so mu jih Anglosasi nudili, sprejemal, ni pa niti za hip prestal s svojim pritiskom za otvoritev drugega bojišča. Tako so Anglosasi v brezizhodnem položaju naposled morali kloniti diktatu iz Moskve in se spustiti v boj, ki pomeni zanje največje tveganje v njih zgodovini. Razumljivo je. da so šli vanj brez velikega navdušenja in brez velikega bob-nanja. Iz vsega ponašanja Anglosasov se vidi torej popolnoma jasno, da so morali ugrizniti v nadvse kislo jabolko. Zato kaže razvoj operacij, ki se odvijajo na atlantski obali, kakor tudi splošno politično vzdušje v zapadnem zavezniškem taboru značilno resnignacijo ter skepso, ki sta logični spremljevalki okolnosti, pod katerimi so morali Anglosasi v to poslednjo vojaško-politično dogodivščino. Operacije, ki se sicer obojestransko razvijajo v pričakovanem pravcu, kažejo na strani Anglosasov, da so vodene brez prave prepričevalnosti, brez notranjega člana in vzbujajo vtis operacij zaradi operacij, torej v edinem namenu, da se zadosti zahtevam Moskve. V tem je prav za prav tragika Anglosasov, ki pa dovolj značilno kaže, kam jih je privedla nujnost vojaškega iii političnega razvoja te vojne, v katero so se spustili brez razuma ter proti lastnim interesom. Kljub temu moralnemu precepu in precepu življenjskih interesov so morali Anglosasi potlačiti vse pomisleke;, med njimi tudi glas vesti ter notranjega očitanja, da niso več gospodarji svoje usode, marveč so v popolni oblasti boljševikov. Ti notranji očitki so tem težji, če pomislimo, da gre za dva velika svetovna imperija, ki sta hotela kakor v preteklosti, tudi v bodočnosti krojiti usodo Evrope in sveta, pa sta danes zgolj izvrševalca želj in hotenja svojega tretjega partnerja, pred katerim stojita v popolni nemoči. Ta zavest je po eg poznanja agresivne sile komunizma, sposobnega, da zaneti, kadar koli hoče, notranje homatije v anglosaškem taboru samem, bila tudi eden izmed razlogov, da so izrazi nevolje ter mrmranja Moskve zadostovali, da sta ponosni Albion in Amerika poslali v smrt svoje armade ter s tem že do ust približali kupo s smrtonosnim napojem. Tako je pač neizprosna usoda vsakogar, ki se je kdaj koli družil s komunizmom. Po drugi strani pa je razumljivo, da je bil 6. junij, dan pričetka invazije, najsrečnejši dan Moskve. Moskva je ta dan doživela svojo največjo zmago nad zapadniml plutokracijami. Tega veselja niti ni mogla prikrivati. Prav dobro namreč ve, da teče anglosaška kri na zapadu zanjo, za njene koristi. Istočasno pa pomenja invazija tudi zmago skupnih interesov boljševiškega ter plutokratskega židovstva, ki se v taki obliki doslej še ni manifestirala nikoli. Poleg Židov v Moskvi so si meli roke 6. junija tudi 2idje v Londonu, ki so tega dne zabeležili na londonski borzi, kakor poroča an-g'eški list »Daily Herald«, neslutene dobičke. Evropa se zaveda težlne in usodnosti bitke, ki se danes bojuje na zapadu. Ta bitka je na r* reč bitka za njeno bodočnost. Od njenega izida zavisi vse, zato je odločena, vložiti vanjo vse s»/oje duhovne in fizične sile. Na strani sovražnika je sicer morda premoč snovi, na strani Evrope pa je vsekakor premoč duha. Zato zre Evropa zgodovinskim dogodkom mirno v lice. Tako se pač spodobi duhovni in kulturni matici sveta. Ameriške izgube pri napadu na Mouaksvo Berlin, 14. jun. Kakor poroča mednarodni obveščevalni urad. so izgubili ameriški strnil ovalni bombniški edelki. ki so včeraj dopoldne napadli stanovanjske dele mesta Mona-kova spričo učinkovite obrambne akcije nen>-škh lovcev najmanj 28 letak med njimi 24 štirimotornih bombnikov. Protiletalsko topništvo je uničilo' ab močno poškodovalo več n& daljnjih sovražnikovih letaL Bombardiranje Madžarske Budimpešta, 14. junija. Kakor poroča »MTI«, so napadla angloameriški letalci * non na torek neki industrijski kraj ob 1Xn navi. Stvarnost slovenskih »izvršenih dejstev« Usoda naroda Je ▼ veiiki mest odvisna od njegove politične zrelosti. Pofiti&na zrelost, pravilno poznanje narodnega problema in vseh okolnosti, ki nanj lahko vplivajo, so tisti pogoja, ki ustvarjajo trezno narodno politiko, tisti občutljivi barometer, ki določa od primera do primera in glede na cilj sredstva ln taktiko narodne politične borbe. V kolikor so ti pogoji politične zrelosti naroda dani, v toliko smo lahko prepričani, da je narodna politika na pravi poti, da bo sposobna premagati vse postavljene ovire in v vrtincu včasih tudi tragičnih dogajanj, zapletov in razpletov privesti narod s čim manjšimi žrtvami do končnega, v naprej postavljenega cilja, ki je v bistvu narodnega problema utemeljen. V kolikor narod, predvsem pa vodilni politični sloj teh pogojev nima, v toliko je izpostavljen vsem mogočim političnim blodnjam, izkoriščanjem in žrtvam. Obstaja resna nevarnost, da ne bo dosegel svojega smotra in bo ostal v bodoče prikrajšan za svoje najosnovnejše pravice. Pretežni del krivde za tako stanje leži na strani komunistične partije, ki je v svojem i n tern a cionalizniu in zasledovanju čisto strankarskih ciljev, poslužujoč se sicer gesel narodne osvoboditve, borbe za narodne interese itd., izrabila ljudsko narodno čustvovanje in težnje, dejansko pa vodila svojo politiko V nasprotju z narodnimi interesi. Del naroda ji je nasedel ln tako je narod razcepljen na dva dela, od katerih manjšina še vedno veruje, da se komunistična partija bori za resnične narodne interese, večina pa .ie že spoznala, da je zunanji videz »narodne borbe« komunistične stranke le demagoška prevara. Vendar tudi ta plast naroda ni politično popolnoma zdrava. Mesto da bi danes V najtrdnejši narodni povezanost, vsi zasledovali en sam končni cilj, bili trdna edinl-oa, ki pozna eno samo pot, po kateri mora hoditi, da uresniči svoje narodne težnje-snrto nepovezana masa, razbita po najrazličnejših političnih interesih, ki je vsem skupaj isti končni smoter postavila šele na drngo mesto in ga nadomestila z manjvrednimi prizadevanja. Tako doživljamo žalostno dejstvo: Slovenci danes po treh letih vojne ne predstavljamo kompaktne edindce, prežete z eno samo nalogo, z enim samim stremljenjem, nismo sami aktivni faktor narodne politike, ki odreja sredstva borbe aa dose-go postavljenega končnega smotra, ampak le sredstvo politične borbe, izrabljanja ter spletk, ki Jih drugi kujejo na naš račun, na račun naših vsenarodnih interesov. Tako se vnovič izpostavljamo »presenečenjem«, ki jih utegne zaradi naše nepripravljenosti prinesti bližnja ali daljna bodočnost. Takrat bomo seveda vsi kot eden krivilj vse druge, da smo bili ogoljufani. Realnost političnega življenja je trda in naloge, ki še skoro nenačete stoje pred nami. velike in težavne. Slovenca bi se bili lahko iz dogajanj pretekle, pa. tudi sedanjo vojne naučila marsiknj koristnega, kar bi nam prištedilo marsikatere žrtve. Po-vsod okrog sebe vedimo, kako si sredi najtežavnejših pogojev razni narodi ustvarjajo predpostavke svoje politične bodočnosti, Med njimi celo narodi, Id so v mnogo-čem v slabšem položaju kot mL Ustvarjajo se temelji, ki se zde morda neslguml, a Id bodo v bodoče brez dvoma upoštevani, lcer so utemeljeni v politični stvarnosti. Mi Slovenci pa kl.rob temu, da imamo Vse pogoje, da že med sedanjo vojno uresničimo mnoge svoje težnje in zahteve ter tako V smislu politike Izvršeno« dejstev ustvarimo predpostavke svoji bodočnosti, mi pa stojimo in v čustveni zamaknjenosti pričakujemo darov, ki naj nam padejo z neba. Mesto da U z vso eflo zagrabili, izrabili vsako priliko, ki se nam nudi, da si utrdimo svoj narodni položaj, se obnašamo kot kmečke neveste, naivno smatramo in pri-digujemo vsakomur, ki nas hoče poslušati, da so naše svete zahteve Itak vsem znane in da mora v svetu pač še vedno biti nekaj pravičnosti, kj nam bo to brez velikih prizadevanj in predhodne borbe podelila. Slepci ne vidijo krog sebe drugačne stvarnosti in drugih prizadevanj, ki so na delu, da nas v čim večji meri prikrajšajo za naše upe. Vse te sile so v polni akciji in se ne sramujejo nobenega sredstva, od demagoške fraze do atentata, da si ustvarijo baze svoje bodoče politične moči, ki jo bodo zaradi dejanske posesti in premoči lahko s pridom uveljavljale napram vsakomur. Samo mi zavračamo ugodne prilike in jih smatramo za nečastne, pri tem pa v nasprotju z najprimitivnejšim razumom grešimo proti lastnim narodnim interesom. Kdo nam bo v bodoče mogel očitati, če bomo zastavili vse sile, da si zasiguramo svoje narodne interese? Dovolj smo v tej vojni že pretrpeli, dovolj je bilo nepotrebnih žrtev! Sedaj, ko je prilika za uresničenje naših teženj, smo končno tudi mi lahko že enkrat sebični in celo moramo biti! V nasprotnem primeru bi si morda kasneje Lahko očitali, da smo zaradi lastne mlačnosti sami zagrešili svoj neuspeh. Toda takrat bo prepozno! Takrat bomo zopet imeli svojo iredento, svoj z;amejni narodnostni problem, ki ga velesile v svoji dipiomatsld ravnotežnostni politiki tako rade ustvarjajo, zlasti na račun malih narodov. Danes so prizadevanja naših narodnih nasprotnikov na najzapadnejšem področju slovenske zemlje — pod vodstvom italijanske komunistične partije — z vso iznajd-Ijivotjo in preračunljivostjo na delu, da preprečijo uresničenje naših pravic. Njim se je udinjala še »slovenska« komunistična partija, ki v svoji internacionalni zagrizenosti in v popolni propagandni in denarni odvisnosti od njih ne ve in tudi noče vedeti, da izdaja slovenske narodne interese. Odeta v plašč narodnosti napada skupno z neslovenskimi elementi, ld poznajo svojo nalogo, naš narodni živelj ?n ga s terorjem in zlaganimi obljubami na veliko veselje nasprotnika izpostavlja iztrebljanju in najtežji narodni nesreči. Mi, ostali Slovenci, ki smo že doživeli svojo komunistično revolucijo in poizkus izdaje naših narodnih interesov, pa le opazujemo ta dogajanja in si kri,jemo oči. Danes ni več časa za takšno zadržanje. To n; problem, do katerega bi lahko še nadalje cstali brezbrižni, ker zadeva nas vse, ker je to skupni narodni problem. Treba Je odločnega in hitrega spoznanja ter aktivnega posega, če je narod, ki živi na tej ogroženi zemlji, zaradi razumljivih okolnosti prešibak, da sam izvede notranje razčiščenje, potem je naša dolžnost, da mu v njegovih prizadevanjih priskočimo na pomoč in ustvarimo v res iskrenem skupnem sodelovanju na čisti narodni bazi tista izvršena dejstva, ki so edina stvarnost in podlaga naših zahtev in naše bodoče narodne usode. -—ož— Da M ušli udarcem ln Krnmmstf so odredlfi „premiku na PrimorSk© — številni prisilni mobildranci pa ji h nočejo več ubJgati Novo mesto. 13. junija- V zadnjem pismu smo poudarili, da se po- lašča komunističnih oddelkov na Dolenjskem vedno večje nerazpoloženje. Uspehi domobrancev, ki so obenem komunistične izgube, jim g-e3tTHWc UL fSV OetrteK, IS. vL 1911 Sv. Vid je češenj sit! »s«! ritttfmmufflmitnniKnTiDHfninimiinFnnjfl;: iniRiimMstimnimumfflil Novo mesto, 14. junija. Človek, si že bil v Novem mestu? No, bil »i in nič posebnega n:si videL A povej mL, kdaj si prišel? V vsakem letnem času ti lahko odprem oči in nudim nekaj, česar gotovo nimaš doma. Si bil v Novem mestu? Prav! Ali si bil še kje drugje kot na Trški gori, kjer si pokušal našo odlično vinsko kapljico? Skorajda — ne! A svetujem ti tole — kadar bo mogoče seveda: Ko se boš odtešeal v Novem mestu v eni izmed gostiln in ene kavarne, jo mahni preko mosta v Kandijo. Odtod na levo. preko 2abje viasi, Cika ve, Malega Slatn:ka na Ratcž. Med potjo boš lahko gledal in vide! marsikaj lepega! Med polji in v gozdovih boš v krasni naravi. Ne boš vedel, kje bi ostal m užival lepoto narave in njene dobrine. Na Ratežu boš ko* Herkules — na razpotju. Vem. da boš krenil na desno, na pravo pot. Od »Gorenjca« kar na desno. Saj ne bo več daleč. Če si iz Novega mesta do Rateža prehodil približno 7 km, boš gotovo tvegal še pol ure do Brusnic, kaj ne? In sedaj s; — v dolini čsšenj! »Prišel je sveti Vid. češnje zorijo«, tako nam je pel naš dragi Marinč Martin v internaciji ob hudih :n težkih dneh, vesi nasmejan, dobre volje in pripravljen dat; tudi »zadnjo češnjo«, ki pa smo nanje samo- mislili in po njih hrepeneli. Z isto pesmijo so ob razstav-; češenj pozdravljali Brusničani svoje goste iz Novega mesta. Ljubljane, z Dolenjskega in Gorenjskega. ko so na praznih zrelih češenj pohiteli v to lepo vas pod Gorjanci, od koder imaš le še 3 ure hoda do Trdinovega vrha. Peš, 9 kcilesi. avtomobili, z vozovi so prihajali kupci in izletniki v slavnostno okrašeno šolo, kjer je bila v en" sobi razstava, v drugi pa prodaja sočnih brusniških hrustavk. Cele goTe čc:enj v košarah, jerbaslh. nahrbtnikih in ko«ih si videl tu. Raz okna so viseli grozdi tega žlahtnega pomladanskega sadu. Ta dan so nudili dobr; vrli Brusničani svojim gostom najboljše, kar jim je bila naklonila božja priroda. Hudokllnova in Goren-čeva gostilna sta bili polni razigranih gostov, ki so si z raznimi dobrotami »privezovali dušo« m popravljali od preobilnega uživanja česenj-hrustavk svoje preobtežene »želodčke«. Pol milijona kilogramov češenj pridela ta dolinica pod gorjanci. Pni in za marsikoga mnogokrat edini pomladanski sad je tudi edini pomembnejši dohodek tega koščka dolenjske zemlje. Podnebje je prav za ta sad izredno ugodno. Tu je naša dolenjska Vipava mnogim in mnogim še neznana. Dolinica je krog in krog obdana od gričkov, poraščenih z vinsko trto Zemlja je ilovnato-iaperjeva mešanica. Zasluga šolskega upravitelja je. da se je v zadnjih 15 letih prijela vseh domačinov, starih in mladih, hvalevredna strast oožl?htnjeva-nja sadnega drevja zlasit; pa češenj. Danes skoraj ne najdeš češ-njevega ali drugega divjaka v gozdu, ki bi ne bi! požlahtnjen. Za to je poskrbela šolska mladca, dečki jn deklice, ki so pod vodstvom svojega šolskega upravitelja in ostalega uči-teljstva pocenili leto za letom posameznim posestnikom po gmajnah, gozdovih in pašnikih vsak divjak, kjer koli so ga našli, če ga že niso izkopali in odnesli domov ter tam posadili - in požlahtnili. Mi Ji » svojimi gojenci tečaje z» cepljen)« an Bca mesta. Na tisoče cepičev je bilo narezanih Se januarja in februarja meseca in opravljenih tja do junija, ko so še precepijali češnje in drugo sadje na razne načine za kožo. Na tisoče cepičev. je šlo na Gorenjsko, na Notranjsko ln v ostale kraje Dolenjske, a od povsod so prihajali glasovi, da je brusni=ka hrustavka specialiteta. ki uspeva le na domačih tleh. Mesec dni dozorevajo češnje, začenši v Brusnicah, potem pa vedno višje proti Tolstemu vrhu ln Gorjancem do Trdinovega vrha, ki je okoli tri ure oddaljen od Brusnic. Ta čas so dan na dan izvažali češnje s tovornimi avtomobili, nad 5 tisoč kg s« jih nalovil: na posamezna vozila in brzeli v razne smeri nuditi gospodinjam izboren ssd za vkuhavanje. otrokom ln odraslim pa obilno »domačih« vitaminov. Samo na Dunaj jih je šlo neko 'eto 96.000 kg. Tudi letos je bila \sa dolina češenj odeta v belo haljo. Cvetni pajčolan je pokrival hrib in dol m zastiral pogled na preko 100 od komunistov požganlh in razrušenih hiš in nad 500 gospodarskih poslopij. Gorje, ki ga je pretrpelo in videlo prebivalstvo tega koščka slovenske domovine, je tako veliko, da ga ne bo mogoče v kratkem popraviti. Narava gre svojo pot in spet zorijo čeznje, lepe jn debele se smehljajo z dreves in čakajo odjemalcev. Tudi drugo sadje je lepo nastavilo in sadna sušilnica v Brusnicah bo imela zopet dela, če Beg da. Sadno sušilnico imajo tudj v Ponovnicah. v delu je bila v Gaberju, v projektu pa na Ratežu in Suhadolu. a vojna vihra je vse to velckoristno delo prekinila, ustavila ali celo uničila. Toda — pesem poje: Prišel bo svet' M hel v vinske gorice, grozdje bomo trgali, z njega bo vince! Prišel bo svet Martin, naredil bo z mosta vin', on ga bo krstil, jaz ga bom pil... Kdo bo ta jaz? Bog daj. da bi bil to ti, ki to čitaš, tisti, kateremu boš to povedal, in vsi oni, ki so blage volje kljub tcžk:m časom. Na naše opozorilo z dne 2. t. m. o zalegi škodljivih gosenic na borovju nam je gozdarski odsek šefa pokrajinske uprave poslal spodnji opis mrčesa z navedbo sredstev za njega uspešno pokonča vanje. V ljubljanskem okraju in v območju mestne občine ljubljanske se je lani in letošnjo pomlad pojavilo veliko gosenic male borove griziiee (Lophyrus pini L.) Gosenica je dolga 25 milimetrov, zelenkasto rumene barve z rjavo glavo. Gosenice žro predvsem lanskoletne igle gozdnega bora. Navadno je najti gosenice v družbi do 60 ali še več skupaj. Najrajši napadejo gosenice redko stoječa, 20 do 30 letna borova drevesa, posebno v gozdih, ki rastejo na slabih tleh in so v sončnih legah. Razširijo pa se tudi na mlajša in pa na stara drevesa. Samica borove ose polaga meseca aprila ali maja v posamezne iglice po 10 do 20 brezbarvnih, vsega skupaj pa po 80 do 120 jajčec. Iz teh se izležejo gosenice po 2—3 tednih. Gosenice se zabubajo, ko dorastejo, v začetku meseca julija v rjavem zapredku (kokonu), ki ga obesijo pod ostankom ob-žrtih iglic ali pa po razpokah skorje ob deblu. Osa izleti iz kokona po 2—3 tednih in se razmnoževanje in škoda zopet pojavi; generacija tega mrčesa je torej dvakrat na leto. Zalega druge generacije se zabuba meseca marca ali aprila v zapred-kih (kokotlih), ki so v zemlji ali pa v špranjah skorje blizu tal. Zapredki so včasi združeni v večje kepe. Sredstva za pokončavanje tega škodljivca so: čuvanje njihovih uničevalcev: miši, veveric, jazbecev, lisic, žoln, sinic, škorcev, kukavic in dr.; KULTURNI PREGLED (Dr. Jurij Stempihar: Zasebno pravo. Splošni del — 1944. Založila knjižna založba Tiskarne »Merkur« dd. v Ljubljani. Natisnila tiskarna »Merkur«; str. 324 + XV.). Slovenski pravniki so bili prijetno presenečeni, ko je kljub težkim razmeram povsem nepričakovano izšla knjiga: Zasebno pravo, ki pomeni brezdvomno dokaj pomemben dogodek v razvoju slovstva v naši civilistiki in pravoznanstvu sploh. Tak učbenik smo si že leta in leta želeli. Študij zasebnega prava je temeljni kamen pravniškega študija in veseli moramo biti, da je dobila mladina, ki študira pravo, vendar študijski pripomoček, ki bo pa dobrodošel tudi za vsakdanjo prakso. Pomen te knjige je razviden že iz tega, če vemo, da niti Hrvatje do danes nimajo takega učbenika. Pred prvo svetovno vojno je prestavil prof. dr. Maurovič Kranjčev sistem in tako se je hrvatsko pravoznanstvo odpovedalo originalnemu delu. Po prvi svetovni vojni je Maurovič izdal v tisku še: Načrt predavanja o opčem privatnom pravu, vendar pa predstavlja to delo zgolj izdajo njegovih skript. Stempiharjeva knjiga je prvi del sistematičnega prikaza zasebnega prava, ki ima po svoji stari, že ustaljeni tradiciji številnih priredb drugod zaokroženo vsebino. Pisec si je nadel hvaležno nalogo, da zamaši eno izmed glavnih praznin na področju pravniških učbenikov. Delo je posvečeno pok. univ. prof. dr. Stanku Lapajnetu (1378—1941), znanemu zastopniku slovenske civilistike, ki je bil v tej panogi tudi piščev mentor. Iz pripomb bi se dalo sklepati, da ima pisec že pripravljeno tudi stvarno in obveznostno pravo. Knjiga je zamišljena kot del celotnega sistema zasebnega prava. Rodbinsko in dedno pravo priredi v sklopu istega sistema prof. dr. St. B a j i č. Samo ob sebi je razumljivo, da je prevzel dr. Stempihar v svoje delo tradicionalno vsebino in razdelitev, ki jo poznamo iz drugih učbenikov: pravna veda ne dela in ne more delati skokov. Pravni problemi se v knjigi ne postavljajo, to ne spada v učbenik. Pisec je opustil naziv državljansko in se odločil za naziv zasebno pravo. Posebno poglavje je posvečeno procesnemu pravu, ki se dotika materialnega prava. Morda je pisec v tem poglavju prekoračil pristojnost svoje kompetence kot civilist, vendar pa to knjigi ni~v škodo, nego celo dvigne njeno pomembnost; samo da slušatelj ne bo zaveden v zmoto, da je s predelavo tega poglavja že opravil tudi tvarino civilnega procesa! Strokovna kritika verjetno ne bo zadovoljna z izrazom opravna tožba, ker se je v praksi udomačil izraz dajat vena tožba. Na koncu knjige je dodano avtorsko pravo; ta uvrstitev pomeni nekako no-votarijo v prikazovanju sistema zasebnega prava; navadno se namreč avtorsko pravo obravnava v obveznostnem pravu. Pisec sledi pri obravnavanju tvarine kajpak starim, že vpeljanim in priznanim učbenikom s področja civllistike (Kranjc, Krčmar, Tilsch, Ehrenzv/eig, Mavr, Korošec v svojem rimskem pravu in mnogi drugi). Dodatek: avtorsko pravo prijetno preseneča, ker smo dobili tako kratek in sočen prikaz tega prava ki je bilo v naši pravni vedi dokaj zanemarjeno. Verjetno je ustregel pisec v tej točki založ- Se neka) podatkov o mestni higieni Zdravstvena protiletalska zaščitna služba spada zopet v področje mestnega fizikata p a mrčesu mečkanje gosenic, nabiranje gosenic s tresenjem tanjših debel, klatenjem, rezanjem poganjkov z zalego; brizganje dreves z razn:mi, proti mrčesom učinkujočimi tekočinami, na pr. z li-zolom, petrolejsko emulzijo. Zelo se priporoča škropljenje arzenove raztopine (ca 300 g arzena na 100 1 vode, ki se dobi pri Kmetijski družbi), škropi se s sadno škropilnico. Koristno je tudi mešanje nagrabljene ste-lje z neugašenim apnom; to zmes je potem treba že v gozdu poškropiti z vodo. Posestnikom borovih gozdov se v smislu § 29 zakona o gozdih (Uradni list št. 162/ 35 iz leta 1930.) naroča, da zaradi zatiranja borove grizlice ukrenejo vse potrebno. S strojnicami nad niško prebivalstva Beograd, 13. jun. Kakor poročajo, so Angloame; ičani o priliki terorističnega napada na Niš obstreljevali iz mesta bežeče prebivalstvo s strojnicami. Število žrtev doslej še ni dognano. Tudi nad jugoslovanske vofsse ujetnike Beograd, 13. jun. Angloameriški teroristični letalci so po vesteh srbskih iistov v nizkem poletu obstreljevali taborišč« vojnih ujetnikov, v katerem so bili pripadniki bivše jugoslovanske vojske. »Obnova« pravi v svojem komentarju, da so angloame-riški zločinci, ki so mirno napadli svojce vojnih ujetnikov, sedaj streljali še na one, ki so jih Angleži že enkrat pustili na cedilu. Tudi ta primer nam kaže vse zverin-i stvo angloameriških letalcev. niči, da pridobi delo že v prvem delu bolj na praktični vrednosti. Pisec je s tem delom izpolnil vrzel in sicer v najvažnejši panogi pravoznanstva. Zal vlada pri nas še vedno pomanjkanje učbenikov za- pravno fakulteto in je le malokatera disciplina docela oskrbljena z njimi. Preveč smo se vedno sklicevali na »težke založniške razmere« in to tudi v časih, ko tega ni bilo treba. 2e zaradi tega je opravil pisec hvalevredno delo, ki zasluži vse naše priznanje. Bil je res že skrajni čas, da je dobila naša mladina po preko dvajsetletnem obstoju pravne fakultete domač učbenik v najvažnejši disciplini pravoznanstva. * Slovenska veda zasebnega prava ima že staro tradicijo, ki se prične takoj z uve-ljavijenjem odz. iz 1. 1811. Na pragu te tradicije stoji Tomaž D o 1 i n a r (1740— 1839). Njegovo znamenito delo Handbuch des in Oesterreieh gelterden Eherechtcs (1813 in 1818) je doživelo štiri izdaje, kar samo že izpričuje odličnost te knjige. Jožef Kranjc (1821—1875) je zaslovel po svojih predavanjih, ki so izšla v priredbi Pfaffa kot odiična knjiga: Sy-stem des esterr. allg. Privatr<*chts (1885— 1889). Doživela je pet izdaj; šele na šesto izdajo je postavil Ehrenzweig svoje ime na prvo mesto, ko je delo spričo nove zakonodaje moral predelat' Naši generaciji so znana dela dr. Goj-mira Kreka in dr. Stanka L a p a j n e-t a. Prvi je znan po svojem odličnem delu s področia rimskega prava Obrgacij-sko pravo (1937), drugi po številnih monografijah s področja zasebnega prava in potem po prikazu: Mednarodno in med-pokrajinsko zasebno pravo (1929). Na področju delovnega prava je oral. ledino orof. Bajič. ki je svoje delo zaenkrat zaključil z učbenikom: Delovno pravo, splošni del (1936) Razmere, žal. zaenkrat niso dopustile, da bi dobili izpod njegovega pe- Iz obsežnega letnega poročila o zdravstvenih prilikah ~v Ljubljani v lanskem letu smo podrobno prikazali veliko delo mestnega zdravstvenega urada, ki tudi v sedanjih čas h skrbno opravlja svoje higienske in zdravstvene naloge. Zaključno bomo (kmes strnili še nekaj zanimivih drobcev, tako da b0 si ka popona. Številke, ki jih beležimo s tega področja mestnega življenja, kakor tudi celotna s'ika, ki se nam je iz teh poroči! pokazala bodo poučne še za zanamce, ki se bodo kdaj kasneje zanimali podrobneje za življenje v naših zgodovinsko važnih dneh Obratovalnice z živili so lani » svojih ureditvah v splošnem odgovarjale higienskim predpisom. Tehnčno in stroke-no delo nadziranja teh obratovalnic je opravljalo mestno tržno nadzorstvo v vzajemnem sodelovanju z mestnim zdravstvenim uradom Mestni zdravniki so do konca junja 1943 opravili 1802 zdravniška pregleda lastnikov in nameščencev obratovalnic z živ:'i Preiskanih je bilo 709 moških in 1093 žensk Ugotovljen jc bil 1 primer tuberkuloze v težiem stanju, 1 primer rrla nadvse lep uspeh, mi je da'a vzpodbudo, da iz lastnih izkušenj in po rarn;h virih priredim Zlato knjigo mladeniča in moža. Žene pravijo, da dobri nauki tudi moškim ne bodo škodovali.« To je prav < ot >vo res in zato nam Zlata knjiga prinaša kopico najrazličnejšega pouka in drobnih naukov. Navodila z.a srečo v zakonu, družinsko življenje. vzgoja otrok, dom, samsko življenje, higiena, domače zdravstvo in prva pomoč, naša zunanjost in najrazličnejša poglavja iz sodobnega življenja prinašajo v knjigo veliko pestrost, ki je vsakemu čPate-lju všsčna, tembolj, če je pouk podan v preprosti, vsakomur dostopni obliki. Knj;ga se zatorej priporoča sama. saj rouka ni nikoli dovolj, še posebno ne v daoašnj;h ča-ih. u— Učite se strojepisja! Nov: eno-, dvo-in trimesečni tečaji (dnevni In večerni) pričenjajo 15. in 16. junija M derna stro. jepisnica, desetprstna metoda. Učnina zmerna. Vpisovanje dnevno. Praktično znanie, potrebno vsakomur v zasebnem ali javnem poklicu. Informacije, prospekti: Trgovsko nčiliš^p »Christofov učn> zavod«, Domohrm^ka 15. u— Namesto cvetja na daljni grob ge. Olge Veb-etove daruje rodbina dr. Vidmar-jeva 200 lir za gluhoneme. --------'o Nov krajevni vodja. Okrožni vodja Strobl iz Maribora je te dni uvedel v Cvetkovcih novega krajevnega vodjo v osebi Atfreda Losla, ki je pomagal pri obnovitvenih delih v Gornjem Gradu in na področju Savinjske doline cd leta 1941. dalje. Obenem se je zahvalil dosedanjemu krajevnemu vodji Wolfu za izvršeno delo. Odlikovani Spodnještajerci. Z železnim križem 2. razreda sta bila odlikovana spodnještaierska vojaka desetnik Franc Rajšp in Franc Kraner. Tihotapci živine ob hrvatski meji. Pred kazenskim sodiščem v Mariboru se je morala zagovarjati skupina trinajstih obtožencev, katerim je obtožnica očitala, da so tihotapili živino čez hrvatsko mejo. Tihotapci so za prodajo namenjeno živino krat-komalo ukradli. Med glavnimi obtoženci so: 45 letni kmet in trgovec z živino Anton Lipnik iz okolice Rogaške Slatine, 32-letni dnipar Alojz škorec in 46 letni posestnik Franc Vozlič. Ti trije so zbirali živino na določenih mestih, nato pa so jo odpravljali čez mejo na Hrvatsko. Lipni-ku očita obtožnica, da je spravil na ta način 14 goved, pri trinajstih primerih tihotapstva pa je sodeloval, škorec je iztiho. Kretanje ob alarmu je dovoljeno 10 minut po znaku alarmnih siren. Teb 10 minut je namenjenih za to, da morejo pasanti doseči najbližje, bodisi zasebno zaklonišče ali da se morejo stanovalci hiš, kjer ni zaklonišča, oodati v sosedno privatno ali najb!'žj? javno zaklonišče. Nujno se oriporoča, da se prebivalci ravn?jo po teb navodil h in ne begajo no znaku alarma p; eda-!eč. Samo cb sebi je tudi unij vo, da to kretanje ni več c'omisino če bi se že čred rotečo r 10 m.nui poj,.vila sovražna letala. Vežna vrata rtinovanjskih hiš isoraio biti orv.h 10 m nut ro ai-T-"nu, bodisi oodrevi bodisi ponoči, adprta. N*to se lahko zapro in zak^nsjo. tapil 20 goved, štirirajst pa jih je pomagal spraviti čez mejo. Na hrvatski strani s; pomagali tihotapccm: 23 letni dninar Mirko Borecki, 18 letni mizarski vajenec Alojz Fasarič, 24'etm dnina: Ignac De-mec in drugi Tudi 24 letni drvar Janez Prah je obtožen, da je z drugimi pomaga-či uk'adel 7 goved ter jih 8 pretihotapil čez nrvatsko mejo. Ostali obtoženci so manj obremenjeni. Tihotapstvo je odkrila finančna straža v Celju ter je krivce naznanila sodišču. G'edc na dejstvo, da je več tihotapcev plačalo svoje protipestav-no delovanje z življenjem, je državni tožilec resšgniral na piedlog, da bi se krivci kaznovali s smrtjo. Pač pa so bile izrečene prav občutne zaporne kazni. Anten Lipnik je bil obsojen na 11 let ječe, škorec na 8 let, Vozlič na 4 in pol leta. Prah na 6 let, dninar Rudolf Kovačič na 3 leta, Borecki na 7 in pol let, Dimec na 6 let, 41 letni posestnikov sin Janez Drofenik in Anton Drofenik sta dobila po 2 in pol leta, 46 letni posestnik Janez Plavšak je bil obsojen na 3 leta, ostali pa na manjše zaporne kazni. Proti nekaterim obsojencem bo uvedlo pristojno sodišče še posebne postopku. Z Gorenjskega Smrt za domovino. »Karntner Zeitung;< poroča, da je dne 13 marca padel na operacijskem področju Jadransko Primer je sodni svetnik dr. Herbert Domenig, eden najsposobnejših političnih govornikov na-rodno-socialistične stranke ni Koroškem. Februarja je nastopil službeno mesto na operacijskem področju Jadransko Primor-je, kjer je žrtvoval svoje življenje. V Celovcu sta umrla: 77 letni upokojeni podpolkovnik Alfred von Schmuck ter ranžirnj delavec državnih železnic Janez Kramer. Poroke v Beljaku. V Beljaku so se poročili: asistent finančne kontrole Avgust švajger in kuharica Ivana Rekarjeva, mesar Štefan Bradač in kuharica Cecilija Re-harjeva, Friderik Rot, nameščenec deželnega sveta in bolničarka Davinka Pavlo-vič. Oko je Izguba pri igri. 4 letni posestnikov sinček Gabrijel Roblek iz celovške okolice se je igral z otioki ter se po nerodnosti z nožem dregnil v oko, ki se mu je zlilo. Dečka so pripeljali v celovško bolnišnico, kjer sc- mu morali oko odstraniti. Iz Novega mesta Uslužbenci pošte, ki se nahaja v bivši Polhovi hiši na Glavnem trgu, imajo med uradnim delom večkrat prav zabaven intermezzo. Pride žena z dežele, pogleda malo začudeno okoli sebe in izbruhne: »Ali nimate nič nogavic?« Po glasnem smehu, ki mu sledi prijazno pojasnilo, se žena neverna in razočarana odstrani iz »trgovine«. Tudi po blago, železo in druge stvari prihajajo ljudje na pošto. Marsikdo bi se začudil, če bi vedel, da je Novo mesto tako bogato na gostilnah. Saj jih šteje kar lepo število — devetnajst in eno kavarno povrhu. Pa si Novomešča-ni mislimo, da je boljše popiti liter cvička, četudi je iz dneva v dan dražji in manj »cvičkast« kakor pa se napajati z nezdravo vodo, ki je polna raznih bacilov, pred- vsem tifuznih. Morda pa je to le izgovor, ker je v mirnem času štelo Novo mesto 28 gostiln in dve kavarni in vendar je bilo zdrave pitne vode dovolj na razpolago. To je vsekakor dobra reklama za dolenjski cviček. Iz Trsta Svojci slovenskih, brvatsk.h ter ltalijan-skih pripadnikov deželne brami>e, ki je podrejena višjemu poveljstvu SS in ^ policijskemu vodji, prejmejo vojaške doklade pri oskrbnem častniku orožja SS za Italijo, ki ima svoje uradne pro-lcre v Trstu v Niški ulici 21. Doklade p:ejmejo tudi svojci onih, ki so v policijski službi v severni Italiji. Za dtužinsko doklado je potrebno zadevno potrdijo pristojnega poveljstva. V primeru, da nimajo svojci zadevnega potrdila, zadošča številka vojaške pošto. ISa ta način bo mogoče dobili p trebne informacije. ki bo« zadoščale za izkazano upravičenost do doklrd. Ponesrečenci in pone r.čcnke. Medenico si je poškodovala p: i padcu 48letna gospodinja Marija Novak iz Trgovske ulice 2o. Levico si je ranil med delom 48letni Dante Vicigni. Ob očeh se je opekel med delom v delavnici v Gozdni ulici 54 mehanik Karol Obenič, star 25 let. 4S:etni natakar Pa- ej Pahor iz ulice Valdirivo 19 se je sporekel z nekim go.-tom Sledili so udarci in ima Pahor več poškodb po obrazu. Levo ro-o si je izpahnila pri padcu 72letna Terezija Gregorič iz ulice Regutti št. 18 Na lev ci ima poškodbe 48letni mehanik Domin k Cotento iz Pirana. Opekli e ima po obrazu in dc-ni podlahtn ci 24leina Štefani a Petirosso. Na desni rami in levici ima poškodbe 56!etna Ivanka Bratuš, ki je padi i v svojem stanovanju v ul ci R-mrn.ia št. 92. Ponesrečila se je 32!etna Katarina Fariuga iz I mjerske ulice 66. 13ietnga Julija Češcu-ta iz ulice Sedmih vodnjakov 36 je ogrizel popadlj v pes po levi nogi. Ponesrečenci iu ponesrečenke se zdravijo v tižaški bolnišnici. Karambol dveh avtomobilov. V Rim ki ulici na križišču z ulico Belega stolpa sia trčila avtokar in avto. Obe vozili sta precej poškodovani. Na srečo ni bilo človeških žrtev. Tudi pse kradejo med protiletalskim alarmom. 24letni Alojziji Matkovic iz Trsta, ki se je mudila v Gorici, se je približal neznan moški, ki je bil z njo zelo ljubezniv Spoznala sta se v zaklonišču med alarmom. Potem se ji je ponudil da bo čuval njenega psa Matkovičeva je pristala na to. Ob koncu alarma pa se je zgodilo, da je Malkovičeva v gneči zaman iskala svojega prijaznega kavalirja, ki je s psom vred izginil brez sledu. Matkovičeva je oškodovana za več tisoč lir. Iz Garke Proslavitev svetogrrskp Mar'jc. V soboto 17. junija bo cerkvena slovesnost na praznik pr kazni in kronanja svetogorske Marije. Obletnica bo proslavljena na svečan način v goriški melropoliiski cerkvi, kjer je, kakor znano, tudi ena izmed podob svetogorske Marije. Goriški verniki poklanjajo pred podobo številna darila v zlatu in srebru, pa tudi cvetje in sveče. V soboto 17. t. m. ob 8.30 bo v goriški siolnici svečana služba božja. Letos ne bo tradicionalne gorske tombole. Visako leto na praznik sv. Petra je bila na goriškem Travniku tradicionalna tomboia. h kateri so prihiteli tudi okoličani. Goriška občina opozaija s posebnim razglasom. da letos tombole ne bo. Med ietaisk'im alarmom so bili na ulici. Del prebivalstva je ob letalskim alarmom še zmerom nediscipliniran. Nekateri krožijo navzlic prepovedi po mestnih ulicah in trgih. Zaradi tega se bodo med drugim morali zagovarjati 42letni Viljem Cot iz Sv. Martina na Krasu, 28ietna Olga Scarel iz Gradišča ob Soči, 18letna Angela Kova-čič iz Moreilijeve ulice 17 in 371etna Roza Rizzardi s Trga Sv. Antona št. 2. V&ak dan nezgede. 63letni delavec Mihael Ceboklj iz Kozane v Brdih si je pri padcu ziomil desno nogo. 161etni dijak Peter Paren iz ulice Sv. Gabrijela 7, je igral nogomet. Pri tem si je zlomil desno nogo. Levo nogo si je izpahnila pri padcu 12letna učenka Antonija Chirico s Korna. Vsi trije ponesrečenci se zdravijo v goriški bolnišnici. Zaplenjena živila. Goriška gospodarska policija nadaljuje s svojo vztrajno borbo proti črni borzi. Mehaniku Francu Anto-neliju je zaplenila 3 kg masla, gospodinji Mariji Znidar iz Tolmina 10 kg kozličevine, 42 kg češenj in 9 kg graha, trgovcu Karlu Prinčiču 20 kg fižola. Mariji Bantič iz Trsta 27 kg koruzne moke, gospodinji Marjeti Laferani 89 kg soli. trgovcu Valentinu Pianiju 20 kg bele moke in 20 kg koruzne moke, šoferju Romanu Jelenu, 38 kg soi Jožefu Selani in 11 kg teletine gospodinji Jožefini Kuster. Ples ni dovoljen. Pred pristojnim sodiščem v Gradišču ob Soči je bila ob ojena 27letna Lidija Trpin iz Krmina, lastnica restavracije »Pri dveh levih« v Fari ob Soči, na 1.000 lir globe in plačilo vseh stroškov, ker so bili v njenih lokalih navzlic prepovedi plesi. Bežežnico KOLEDAR: Četrtek, 15. junija: Vid in tov. m. OAN4ŠNJE PRIREDITVE: Kino Matica: Potovanje v p-eteklost. Kino Sloga: Moji štirie mladi. Kino Union: Marija Suart. Kino Moste: Kora Terry. DEŽURNE I EKARNE Danes: Mr. Sušnik, Marijin trg 5. Deu-Klanjšček Dia, Gosposvetska 4, Bohinec ded., Cesta 29. oktobra 31. ZATEMNITEV je strogo obvezna od 22. do 4. ure. DRŽAVNO GLEDALIŠČE DRAMA Četrtek. 15. junija ob 18.: Dona Diana. Red Četrtek. Petek. 16. junija: zaprto. Sobota, 17. junija ob 18.: Nevesta s krono. Red Sobota. * Moreto: »Dona Diana«. Veseloigra v treh dejanjih. Po C. A. Westovi predelavi in prevodu Jos. Cimpermana poslovenil Fr. A. Osebe: Don Diego, vladajoči grof v Barceloni — vi. Skrbinšek, Dona Diana, dedna princesa, njegova hči — Razbergerjeva, Dona Lavra in Dona Fenisa, njegovi nečakinji — Vida Juvanova in Ukmar-Boltar-jeva. Don Cezar, princ iz Urgela — Grego-rin, Don Louis, princ iz Bearne — Bitenc, Don Gaston, princ iz Foxa — Verdonik, Perin, princesin tajnik in zaupnik — Jan, Floreta, princesina hišna — Pugljeva. Režiser: prof. O šest. Scena: ing. Franz. Kostumi: J. Vilfanova. Godbo zložil St. Prek. Glasbene točke izvajajo gojenci prof. Pre-ka. Scribe: »Kozarec vode«. Vesela igra v treh dejanjih. Godi se na dvoru angleške kraljice Ane. Dvorske spletke in politični konflikti dveh dvornih tekmecev: vojvodi-nje Malbouroghške (Danilova) in grofa Bolingbroka (VI. Skrbinšek), so vzrok, da prideta dva mlada človeka, dvorjanka Abi-gaila (V. Juvanova) in poročnik Masham (Bitenc) do cilja, čustveni delež kraljice Ane (Nablocka) igra v konfliktu važno vlogo. Delo je zrežiral prof. O. šest. OPERA Četrtek, 15. junija: zaprto. Petek, 16. junija: zaprto (generalka). Sobota. 17. junija ob 18.: Baletni večer. Premiera. Red I. »FAUST« odpovedan. Ker je današnja predstava »Fausta« odpovedana, ima red Četrtek danes predstavo »Dona Diana« v Drami. Red B, ki mu je bila prvotno namenjena danšnja uprizoritev »Done Diane«, pa dobi to predstavo prihodnji teden. Oddajniška skupina Jadransko Primerja RADIO LJUBLJANA Četrtek, 15. junija 7.—7.10: Poročila v nemščini. 7.10—9.: Jutranji pozdrav; vmes od 7.30 do 7.40 poročila v slovenščini. 9.—9.10: Poročila v nemščini. 9.10—9.20: Koračnica, napoved sporeda (nem. in slov.). 12.—12.30: Opoldanski koncert. 12.30—12.45: Poročila v nemščini in slovenščini. 12.45—14.: Mali orkester vodi A. Dermelj. 14.—14.10: Poročila v nemščini. 14.10—15.: Vsakemu nekaj. 17.—17.15: Poročila v nemščini in slovenšični. 17.15—18.: Dobra volja v duru in molu, 18.45—19.: Narodopisno predavanje — Dr. Ložar Rajko: Vrtnarstvo in sadjarstvo. 19.—19.30: Pisane cvetke. 19.30—19.45: Poročila v slovenščini, napoved sporeda. 19.45—20.: Glasbena medigra. 20.—20.15: Poročila v nemščini. 20.15 —21.15: Glasba ob večerni uri. 21.15—22.: Narodni napevi — Radijski orkester vodi D. M. Šijanec. 22.—22.10: Poročila v nemščini. 22.10—23.: Malo kramljanja, malo plesanja — Plesni orkester vodi Dušan Prevoršek. dokaj poučen, kajti iz njega se razvidi, kako so vsa prava med seboj povezana. Pogrešamo tudi kratko poglavje o prav-n©zgodovinskih osnovah našega odz.: prav na kratko bi bilo treba omeniti recepcijo rimskega prava in pokazati povezanost tega prava z veljavnim pravom; prav tako tudi vpliv cerkvenega prava in domače vplive partikularnih zakonodaj na končno dograditev našega odz. v obliki iz 1. 1811. Partikularno pravo mesta Ljubljane bi omenil, da dobi knjiga domače obeležje. Zgodovinski del knjige ni preveč globoko zajet in ima premalo domačega obeležja. V tej zvezi bi omenili tudi institut zemljiške knjige, ki ima svoj izvor na Češkem. Naravno pravo je imelo prav tako velik vpliv na nastanek odz. Kratka rekapitulacija vseh teh vplivov bi bila zelo poučna. Pisec pravi v tč. 14, da spada podrobna zgodovina nastanka odz. v pravno zgodovino. Zastopniki pravne zgodovine drugod in tudi pri nas pa menijo, da spada zgodovina veljavnega zakona v prikaz tega zakona. Naj bo to ali ono stališče pravilno, dejstvo je, da pravna zgodovina v tej točki ne izpolnjuje svoje naloge, ki obstoja v tem, da nudi sredstva za vsestransko razumevanje veljavnega prava. Pravna zgodovina premalo prikazuje povezanost med starim in veljavnim pravom. Poglejmo le v Dolenčevo Pravno zgodovino in videli bomo, kako — skoraj bi rekel mačehovskoskromno — je obravnavano 19. stoletje, k'i ima naravno največ povezanosti z veljavnim pravom. Najpomembnejšemu zakonu t. j. odz. v sistemu pravoznanstva je posvečeno le nekaj vrstic. * Brez temeljite zgodovinske in dogmatične izobrazbe mora nujno pasti višina pravniške izobrazfoe in izumreti znanstveni duh. Ustavna zgodovina neposredno sirer re godi v učbenik zasebnega prava, omenja se le mimogrede, kolikor je nujno povezana z razvojem zasebnega prava. Prav zaradi tega mora biti civilist previden, da ne zaide in ne trpi prav civilistom privzgojena točnost v podajanju snovi. Pisec je v tem področju sledil Dolencu, ki pa prav pri prikazovanju našega ustavnega življenja v 1. 1848-49 ni vedno zanesljiv. Marčna ustava iz 1. 1849 (pisec, pomotoma navaja leto 1848) je ostala res samo na papirju, toda pisec prezre ustavo z dne 25. aprila 1848 (Pillersdorferjeva), na osnovi katere je bil izvolien takoj v mesecu maju državni zbor, ki je izglasoval dne 7. septembra 1848 morda najbolj važen zakon, važen zlasti za razvoj zasebnega prava, ker je odpravil podlož-ništvo. Pogreška je tem bolj neljuba, ker poroča zgodovina, da ie bil v državni zbor izvoljen na osnovi Pillersdorferieve ustave in njej sledečih volilnih zakonov celo Jožef Kran j c. oče slovenske civilistike in Matija Kavčič (1802—1863) ljubljanski odvetnik in predsednik zbornice, ki se je odlikoval po velikem znanju v ustavnih vprašanjih in igral veliko vlogo v kro-meriškem ustavnem odboru. To je prva ustava, s katero se prične pri nas ustavno življenje. To ustavo omenja tudi Simonič v svoji bibliografiji, ko je izšla ta važna ustavna listina v posebni knjižici. Pomota se je vtihotapila v Štempiharjevo delo, ker je pisec sledil Dolencu, ki ustave z dne 25. aprila 1848 v svoji Pravni zgodovini ne omenja. Dolenc je očividno sledil političnemu zgodovinarju Lončarju, ki v »Političnem življenju Slovencev« (19211 ie omenja expressis verbis te za politično zgodovino Slovencev tako pomembne ustave. V tej točki bo treba slovenskim oravmkom seči po A p i h u in M a 1 u. da ne puste drug za drugim vnemar prve ustave, pod katero smo živeli Slovenci. Trditev, da bi imeli od 1. decembra 1918. parlamentarno monarhijo, je pogrešna in zavaja v zmoto. Res čitamo v čl. 1. Vidov-danske ustave, da je kraljevina parlamentarna monarhija, ali spričo drugih usta-vopravnih norm. vsebovanih prav v ustavi, je jasno, da z Vidovdansko u=tavo nismo dobili parlamentarne monarhije, marveč ustavno. Prav Vidovdanska ustava predstavlja tipičen primer ustavne monarh ;t po vzoru heVjske ustave, ko je bila oblast med kraljem in skupščino razdeljena. Beseda »parlamentarna« ie bil samo okrasek, brez pravne vsebine. To je bilo izpitno vprašanje iz ustavopravne discipline (prof. > Zolger!). Sicer učbenik za zasebno pravo ni pripraven, da bi se v njem mnogo pisalo o ustavnem življenju Ali če se že piše ;n kolikor se mora pisati, je prav, da so podatki o temeljnih zakonih točni. V tč. 480. govori pisec o zastaralnem roku, ki se more z dogovorom skrajšati, ne pa podaljšati (§ 1502). Izjemoma ga pa tudi skrajšati ne morejo: §§ 19 in 22 zozp. Pravilno! Ali tu bi moral pisec takoj dodati, da zavarovalni zakon predvideva v § 20 prekluzivni rok, s katerim zavarovalnica dejansko zastaralni rok skrajša na šest mesecev. Ta pomanjkljivost gre na rovaš tega, da pisec zastaranja in pre-kluzivnega roka ni skupaj obravnaval in si prihranil slednje verjetno za obvezno-stno pravo. • Skoda je, da se je pisec odpovedal uvodu Marsikaj bi imel povedati glede nastanka in nadaljevanja svojega dela, o izbrani terminologiji in o drug;h smernicah, ki so ga vodile pri tej priredbi. Psr besedi bi moral pisec nasloviti na mladino, kateri je knjiga v prvi vrsti lame-njena. Kratka posvetitev dela spominu prof. dr. Stanka Lapajneta, s katerim so vezale pisca ozke znanstvene vezi, ne zadostuje. Pisec je izbral okrajšave, ki so v veliki meri nove in deloma dokaj samovoljno izbrane in ne ustrezajo že ustaljeni praksi. Okrajšave so delno celo drugačne, nego so predvidene v Uredbi o sodnem poslovniku z dne 25 oktobra 1932. Enotnost v pogledu okrajšav pri citiranju raznih zakonov je nujno potrebna. Celo okrajšava za Uradni in Službeni list je drugače prikrojena, nego smo bili doslej vajeni. V tem pogledu bi morala vladati enotnost, »do katere ne more voditi nikakršno znanstveno raziskovanje, marveč samo dogovorna praktična odločitev, ki je zadeva volje in discipline« (gl. Novi slovenski pravopis, okrožnica Kr. banske uprave z dne 28. januarja 1937). Prav mi pravniki moramo v teh točkah, pa četudi se tičejo samo zunanjosti, pokazati potrebno disciplino. Društvo »Pravnik« bo storilo prav, če bo predpisalo ka-non takih okrajšav, katerih bi se morali pravni pisci držati; podoben kanon že poznamo iz slovenskegea Biografskega Leksikona. Vsebino knjige bi bilo treba uvrstiti takoj na začetek knjige, ne pa na konec, kamor spada pravilno le stvarno kazalo. Ta neobičajna razvrstitev moti zunanjo sliko knjige. Vsebina je kratka slika knjige in prav zaradi tega spada na čelo. Glede zunanje oblike knjige bi še dodali, da je oblika 11X21 za učno knjigo predrobna, zlasti za obravnavano snov. kakor je zasebno pravo, ki tvori središče pravoznanosti; prav zaradi tega zahteva učbenik zasebnega prava malo bolj reprezentativno zunanjo obliko. Morda je morala založnica tudi preveč varčevati s papirjem, ko je pustila tako malo prostora Za pripombe na obeh straneh besedila. Tisk je enoten (borgis), kur; i v je smotrno uporabljen, kar poživlja knjigo. Znanstveni knjigi, kakor je ta, ustreza dvovrsten tisk: garmond ali borgis, pomešan harmonično s petitom, kakor zahteva pač vsebina. Knjiga pridobi tsko na plastičnosti in lepoti in postane bolj prikupna. Tudi besedilo samo, ne samo pripombe pod črto, zahtevajo včasih pe-tit. Pisec je imel pred seboj T i 1 s c h e v učbenik, ki se prav odlikuje glede zunanje oblike po harmonični porazdelitvi obeh oblik tiska. Pisec se je moral spričo ti-skarniških razmer odpovedati pripombam pod črto, ki so za znanstveno knjigo skoraj nepogrešljive. Je to velika škoda. Tisk je drugače prikupen, besedilo je skoraj brez tiskarniških napak, ki včasih tako motijo. Jezik je gladek, jedrnat, jasen, razlage so podane v kratkih stavkih: včasih preide celo v lagoden feljtonističen ton m se bere delo kot francoska učna knjiga. Stvarno kazalo bo zlasti praksi olajšalo uporabo knjige. * $ * Vse te pripombe naravno ne morejo zmanjšati pomembnosti Stempiharjeve knjige, ki je lep začetek celotnega sistema zasebnega prava v slovenskem jeziku. Slovenski pravniki bodo prepotrebno nadaljevanje po dr. Stempiharju lepo zapo-četega dela le pospešili, če bodo pridno posegali po knjigi, ki zasluži vsestranski topel sprejem, zlasti v današnjih časih, da tako dokažemo, da tudi danes premoremo izdajo take knjige, ki v ce^n odgovarja potrebam znanosti, študija in prakse. Cena 80 lir je več ko zmerna. Obenem moramo čestitati tudi podjetni založnici tiskarni »Merkur«, ki je prevzela V2lic težkim časom založništvo; s tem je pokazala veliko podjetnost in razumevanje za potrebe akademske mladine in prakse. Dr. Anton Urbane. mUH MM IttH OtMefc, 18. deieli perunik Antananarivo (Tananarivo) Hanptstadt Madagaskars — Antananarivo (Tananarivo) glavno mesto Madagaskarja Iz večno topRh elratarrahiih morskih tokov se dviga otok Madagaskar kot priča neštetih zemeljskih katastrof ob južnovzhodni obali čme celine. Dviga se do višine 26COm kot epoma granitna krona, ki jo obdajajo ekrepe-neli toki lave. Pctovalec, ki je premagal pe-S5ene stepe trničja na jugu ali črnozelene, z mrzlico okužene goščave na vzhodu, obstane nenadno pred pravim zemeljskim čudom. Na kilometre in kilometre daleč so subtropske visoke planote pokrite z modrimi in rdečimi, neverjetno velikimi perunikami. Mlačen pasatni veter pihlja čez to cvetoče morje, ob vsakem vetrnem sunku in ob vsakem koraku tvojega foravja se cveti in listi v soncu zableščijo, kakor tie grabi skopuhova roka v skrinjo samih diamantov. Pravica o Otolca meseca Ta s prastarimi oblikami zemeljske zgodovine bogati otok bi moral pač tudi glede svojih prebivalcev nai iko vati zlati dobi. Že v staro-egiptskih papirih nahajamo pravljico o Otoku meseca, ki sc baje daleč tam na juga, kjer postaja morje vrelo. dviga iz valov in ga ob-Tjudujcio pritlikavci ter zlobni duhovi. Ti pritlikavci so živeli na Madagaskarju v resnici še pred nekim časom, bili so to pigmejski prvotni prebivalci Kimozijci. Toda z bližnje čme celine ro začeli prihajati potem na svojih bojnih dres-vakih I.akočani, Vazimbi in Sakalavi. Ker se pkoraj vse madagaskarske reke iztekajo na za-pad in so doline ob obali plitke nižine, ni postavljala narava skoraj nobenega odpora, njihovo orožje pa je storilo ostalo. Priseljenci so se kmalu premešali s prvotnim prebivalstvom, ki se je ohranilo čisto še najdalje v neskončnih gozdovih na vzhodu. Od desetega stoletja dafje pa so začeli preko neskončnih vodnih puščav Indijskega oceana vdirati v deželo vitki Mala jci. ti najdrznejši pomcrrci človeškega rodu; vedno znova so prodirali v okužene gozdove vzhodne obale, njihovo jekleno orožje jim je krčilo pot in lomilo vsak odpor. Bilo je, kakor da jih večno morje meče iz sebe, ozke može, ki sta jim morski veter in sonce izostrila obličja. z bliskajočimi se očmi, ki sličijo s svojim pogledom njihovim plamenečim bodalom, može, ki niso prav za prav nikjer doma, ker jim ie zibajoči se čoln s speredno gredclinico zibelka, morsko dno pa .grob. V bogatem otoškem svetu ob robu Indijskega oceana, na Javf, Celebesu. Borneu in tudi na Madagaskarju, kjer kc'i se naseljujejo Malajci, pričnejo kaj kmalu zapuščati obalne nižine. Možem svobodnega morja soparna obalna džungla ne prija, mrtviči jim srce, možgane in roko. Le v gorskih planotah je ozračje podobno morskemu ozračju, le tam se na kopnini telo in duh ne zamočvarita. Tako odhajajo torej morski bojevniki v gorske planote, odrivajo uporne dele prvotnega prebivalstva v džungle in ustanavljajo v goTati notranjosti državne tvGrbe, ki stoje daleč nad prejšnjimi borbami za koristi posameznih rodov. Tako so postali malajski Hovajci tudi na Madagaskarju trdno ljudsko jedro na otoku. Arabci in Evrope! Davno pred prvo evropsko ladjo so pristajali ob Madagaskarju jadrenjaki arabskih kupcev, ki so dali otoku isto ime kakor stari Egipčani: Džezire el Kcrr.r — Otok meseca. Islam, ki je predrl daleč preko Arabije in ustanovil ob vzhodni cbalj čme celine vrsto sultanatov, je svoje valove zagnal tudi do Madagaskarja. Arabci so se ustalili na scverozapadu velikega otoka, toda počasi so sc pretopili s prejšnjim prebivalstvom v nov ljudski tip. v Madagasc, ki so od nekdanjih džungelskih prebivalcev prevzeli trdoto v življenjskem boju. od zamorcev prilagoditev na deželo in njeno obdelavo, od Malajcev strast do svobode in veselje do pomorske plovbe, od mohamcdancev pa versko vrhovno zgradbo. Ko je leta 1506. pristala tu prva portugalska ladja in sledila s tem stopinjam Marka Pela, ki mu je bil otok že znan, je zadela takoj na odpor. Portugalcem in pozneje Holandcem so sle- dfif Francozi. TI so spoznali, kakšno mrioost ima otok s svojim položajem na pod do Indije, vendar p« ga razen nekoliko obalnih krajev niso mogli zasesti. Pohod v savane perunik jim ni uspel. Ko so Angleži štrli francosko kolonialno oblast ▼ Indiji, so postali pozorni tudi na Madagaskar. Ko so se revolucijske vojske borile a obstoj Francije, je Anglija otok zasedla jn je na dunajskem kongresu poskusila doseči, da bd ji ga ne bilo treba vrniti Burbon-cem. To pa ji ni upelo in zato je po stari navadi naščuvala domače vladarje na Francoze, dokler Radama I. teh ni prepodil. Le z velikimi težavami so se ostanki francoskih čet leta 1825. mogli rešiti na nekoliko ladij. Toda Francozi niso popustili, leta 1885. so proti volji An-glije zasedli glavno mesto Tamatave ter pregnali zadnjo madagaSco kraljico. Ta se je bila stalno zanašala na angleško zaščito, toda Anglija jo je nazadnje ostavila na cedilu, kajti v Afriki ji je bilo tedaj na razpolago dovolj neosvojene zemlje in pripravljala se je že tudi na zasedbo burskih republik. Po njenem zaključku ji je z obvladanjem afriške obale ostala pomorska pot v Indijo tako trdno v rokah. Zlato in grafit Madagaskar je veljal vedno za pravljično bogato deželo, a šele naš čas je prav za prav pokazal, kakšno je njegovo bogastvo. Ognjeni ški preobrati prejšnjih dob so spravili velikanske zemeljske zaklade v dosego človeških rok. Zlato, srebro, bnker, železo, nikel, svinec, žveplo, premog, antimon. mangan, sol in naravni soliter pridobivajo na otoku. Proizvodnja je naraščala od leta do leta. Tako so nazadnje izkopali po več ko 200 kg zlata na leto. Največji zaklad Madagaskarja pa je grafit, ki ga modema industrija ne potrebuje le za izdelavo svinčnikov, temveč predvsem kot mažo, barvilo itd. Tudi poljedelstvo donaša bogate pridelke. Podnebje je podobno tistemu na Malajskih otokih, zato ni čudno, da uspeva zlasti riž, ki ga ves svet pozna pod imenom »madagaskar-skega luksuznega riža«. Pridelujejo ga na površini več ko pol milijona hektarov. A tudi sladkorni trst, kavovec. čajevec, kakavovec in druge takšne kulturne rastline zavzemajo velikanske nasade, vanilijev grm pa je napravil kupce in brodarje v pristaniških mestih za milijonarje. 62 odstotkov svetovne proizvodnje te dišave rase na Madagaskarju. Pomen njegove živinoreje je razviden že iz njegovega domačega imena: Nosim Dambo. Otok divjih prašičev. Dcmačini kot mohamedanci prašičjega mesa sicer ne jedo, a Tem več ga gre z drugimi proizvodi svinjereje med druga ljudstva. Boulevard Gallieni in der Hafenstadt Tamatave — Galiienijev bu.jv^r v pristanišču Tamatave Metalurgija, ki je zgrajena na znanstvenih dognanjih, izdeluje danes tvoriva takšne trdnosti, da si jih prej niti misliti nismo mogli. Kot nekakšno plačalo dobivajo raziskovalci za to pri stroje, s katerimi lahko proučujejo snovi pod neverjetno visokimi pritiski Z atmosfero (at) označujemo, kakor znano, pritisk 1 kg na štirijaški centimeter. Na površini rofce odraslega človeka pomeni ta skromni pritisk 1 at težo okroglo 1 stota. V cilindrih eksplozijskih motorjev opazujemo pritiske do 60 at, hidravlične stiskalnice, ki oblikujejo žareče jeklo, dajejo pritiske do 200 at, a trgalni stroji za raziskovanje tvoriv delujejo s pritiski do 300 at. To pa spada še vedno v področje »nizkih« pritiskov. Smodnikovi plini v topovskih ceveh pritiskajo s 3000 do 4000 at na njihova ostenja, a najvišji nr i tiski, ki jih uporablja industrija, znašajo okroglo 600 at. Dosega jih v vlačilnih stiskalnicah za oblikovanje votlih teles brsz šivov. Do 40,000 atmosfer pritiska V najnovejšem času so raziskovali stanje snovi pod pritiski, kakršni vladajo v najglobljih zemeljskih plasteh. V zvezi s tem ne govore več o »najvišjih« .temveč o »prekomernih pritiskih«, ki se začenjajo pri 25.000 at. Dosegel jih je prvi James Bassets s posebno stiskalnico. Ker pa to še vedno ni zadostovalo za raziskovanje plinov, je zgradil prof. Bridgeman za takšne namene hidravlično stiskalnico, ki je dajala celo 40.000 at. To ustreza nekako pritisku dveh do vrha naloženih velikih tovornih vagonov na površino nohta .. Kakšno trdnost mora neki imeti tvorivo takšne stiskalnice, da vzdrži podobne pritiske! Samo ob sebi je umevno, da gre za posebne zlitine, ki so jih sestavili nalašč za te namene. Pod takšnimi nezaslišanimi tlaki pa se snovi ne dado samo raziskovati, temveč tudi opazovati in celo fotografirati. Področje prekomernih pritiskov je še razmeroma.-malo raziskano. Zasluži pa največjo pozornost že zaradi tega, ker kažejo snovi pod temi nenavadnimi okoliščinami povsem nepričakovane lastnosti, po katerih lahko dobivamo globlji vpogled v njihovo strukturo. Ze pri razmeroma nizkih prekomernih pritiskih so raziskave dognale zanimiva dejstva. Stoletja je na pr. veljalo za nepremakljiv fizikalni zakon, da se plini pod dvojnim žlnfeT^ gfccčJjfl paLo.yičac pod trikratnim pa na tretjino prvotne prostornine itd. To pa velja za normalne pritiske, kajti v zvezi s prekomernimi se je izkazalo, da ta sloviti Mariottov zakon ne velja več. Pri pritisku 5000 at se prostornina poljubnega plina ne skrči na pettisoči del, temveč samo približno na tisoči. Pri tem dobi navadni zrak že specifično težo vode. Pri 15.000 at postane dušik celo trikrat težji od vode, to se pravi, da doseže težo kakšnega granita ali marmorja. Če pritisk potem še zvišujemo, se plin sploh ne da bolj stisniti. Poedini njegovi molekuli so si tedaj tako blizu drug drugemu, da bliže sploh ne morejo več. Če gremo nato pod neko določeno temperaturo, se plin utekočini in se na ta način izmuzne velikanskemu tlaku, ki teži na njem. Tekočine so veljale dolgo za snovi, ki se praktično ne dado zgostiti. Označevali so jih kot »neprožne« in so to njihovo lastnost izkoriščali tako, da so jih uporabljali kot nosilke visokih energij, na pr. v hidravličnih stiskalnicah. Pri visokih pritiskih so neizbežno raznesle oste-nje posode, v kateri so jih izpostavljali tem pritiskom — seveda, če stene niso bile dovolj debele. Le z najobčutljivejšimi pripravami je bilo mogoče ugotoviti neznatno skrčenje tekočinske prostornine. Toda spričo novih ogromnih tlakov se morajo vdati tudi tekočine. Voda kot žvečilna guma Petrolej se že pod pritiskom 4000 at zgosti v trdo tvar. Tudi druge tekočine postanejo testene in trde. Voda se obnaša popolnoma kakor mehka guma. Pri 25 tisoč at se skrči vodni steber skoraj na polovico svoje prvotne dolžine. Če pritisk popusti, se steber spet zviša in utegne pod primernim nizkim pritiskom doseči celo svojo prvotno prostornino. Olje postane pod 25.000 at tako trdo. da ga je v tem stanju mogoče rezati z jeklom. Mehka guma pri 40.000 at otrdi in postane tako krhka, da iz nje lahko izdelujejo matrice ali pa jo uporabljajo za prebijanje jekla. V najnovejšem času raziskujejo prekomerne pritiske v zvezi s talilnimi temperaturami. Živo srebro, ki otrdi pri —32 stopinj Celzija, preide pri navadni sobni temperaturi, toda pod pritiskom 12 tisoč at v trdo stanje. Voda kaže pri naj-vijših pritiskih glede svoie talina em-£e,rature pepriča&>xftoe epreGoembet. va njena talilna temperatura zelo upada, kajti pri 2S00 at ostaja še navzlic —20 stopinjam tekočinasta. A če pritisk povečujemo, se zgosti v led, ki je pa dosti gostejši od ledu pri normalni temperaturi in normalnem tlaku. Pri 30.000 at ostane voda tudi ob temperaturi 70 stopinj nad ničlo trda. Led si predstavljamo vedno v zvezi z mrazom — toda v tem primeru to ne velja več in si s takšnim ledom lahko prav pošteno opečemo prste. Navedeni poskusi niso samo znanstvenega pomena. Počasi postajajo dragoceni tudi za prakso. Tako bodo prekomerni pritiski v doglednem času izzvali gotovo velikanske prevrate v kemični industriji, zlasti v industriji umetnih snovi. Kemična dogajanja se že danes v rnno^ih primerih izvajajo samo s pomočjo visokih tlakov. Omenimo na pr. spajanje vodika z dušikom v amoniak, postopek, ki nas je napravil popolnoma neodvisne o:l naravnih nahajališč dušikovih spojin. Omeniti pa je treba še spreminjanje premoga v bencin, mazilno olje in druge derivate ogljikovih vodanov — vse to s pomočjo visokih pritiskov ter primernih temperatur. Iz podobnih uporab visokih pritiskov bi bilo sklepati, da se z njimi afiniteta prvin oži, a reakcije se napram običajnim brzinam pospešijo za večkraten ianoi Kontaktnim sintezam bodo prekomerni pritiski na ta način pomagali pač do posebnega razm?ha. Industrijske naprave kontaktne sinteze sestoje danes pogosto iz velikanskih komor m peči. Ti gigrnti moderne industrije napravlja-jo na človeka pač močan vtis, h so tudi zelo dragi. Z najvišjimi in prekomernimi tlaki jih bo mogoče zmanjšati na lili-putne izmere. kar bo znižalo stroške, a zaradi bliskovitih reakcijskih brzin obenem silovito povečalo množine kemičnih industrijskih proizvodov. Umetni diamanti Dragulji so veljali dolge dobe samo za lišp m dragocenost. Današnja tehnika pa v mnogih primerih ne more več shajati brez njih. Njih uporaba za tehnične namene postaja čedalje važnejša. Takšna, tehniki neobhodno potrebna tvar je na pr. diamant. Ze pred več desetletji so uporabili prekomerne pritiske za njihovo umetno izdelavo. Francoski kemik Mois-san je za ta namen spravljal v visoki vročini električne peči železo v zvezo z ogljikom. Z ogljikom v temperaturi okoli 3000 stopinj nasičeno tekoče železo Je nenadno ohlajeval s tem, da ga je prelival v luknje ,ki jih je bil izvrtal skozi bakrene, 2 yod,Q hlajene Klade. Kq se ie ofaladOo, ga >e obravnaval • kislino, t kateri se je stopilo, v ostankih pa je našel Moissan del izkrlstalizi-ranega ogljika v podobi prozornih diamantov. Ti so bili seveda zelo majhni, največji so merili komaj 0.5 mm. Ker Je šlo pri tem postopku za trenutno nastopajoč prekomerni tlak, ki ga ni bilo mogoče obvladati niti glede njegove rile, niti glede njegovega trajanja, doslej tudi ni bilo mogoče te umetne diamante povečati. Ker pa smo se med tem naučili uporabljati prekomerne pritiske po drugih tehničnih poteh, se nam odpirajo nove možnosti za izdelovanje umetnih diamantov. To bi izzvalo v tehniki pravi pre- vrat Skodela čaja Le malokdo je kdaj ob uživanju skodele čaja pomislil, da bi imel pri tem lepo priliko, opazovati celo vrsto kemičnih in fi* zikalnlh dogajanj brez vsake posebne priprave. Denimo, da smo vlili vroči čajni popa-rek v skodelo in sedaj si ga osladimo s koščkom sladkorja ali tableto saharina. Ce smo uporabili saharin, se prične v skodeli dvigati roj majhnih mehurčkov, podobno kakor prt šumečem prašku. Zdi se nam, da se je s sladilom zgodila neka kemična preosnova — toda to bi bila napačna domneva. Saharin je s kemičnega stališča sulfinid bencojske kisline (prvi ga je pripravil 1. 1879. kemik Fahlberg) in o njem vemo, da je mnogo krat slajši od enake količine trstnega sladkorja, nima pa nobene redilne vrednosti. Njegovo sladkost so pa odkrili šele leta pozneje in po naključju. Da bi male saharinove tablete napravili večje in s tem priročnejše, jim primešajo jedilne sode, s čimer postanejo tudi topljl-vejše. Da se pn topitvi pojavljajo plinski mehurčki, pa temelji na dveh vzrokih: prvič se zapenl jedilna soda zaradi raznih rastlinskih kislin, ki jih nahajamo v neznatnih količinah v čajni tekočini, pri čemer se sprašča ogljikov dvokis, drugič pa je v rahlo stisnjeni mešanici sode in saharina ostalo malenkost zraka. Ti zračni delci se v vroči tekočini šarijo in se prično zavoljo svoje neprimerno manjše specifične teže dvigati k površini — prav tako, kakor bi storil v ozračju balon, ki ga napolnimo z vročim zrakom. Navidezna breztežnost Da si osladimo čaj, jemljemo običajno košček sladkorja. Ce potopimo ta košček z enim izmed oglov previdno v tekočino, da se je komaj dotika, tedaj potegne sladkor tekočino v najkrajšem času kakšna dva centimetra visoko, srka jo tako kakor pivnik črnilo. Sladkor p: stane vTftžen ln se prične topiti. To je zelo nenavaden pojav, ki nasprotuje na videz vsem zakonom težnosti. V resnici pa se dogaja vse po naravnem potu. Pojav temelji namreč na tako zvani kapdarnosti ali lasovitostj, ki nastopa povsod tam, kjer luknjičava telesa, kakor so sladkor, pivniki, spužve, stenjf itd., vsrkavajo kakšno tekočino. V tenki cevki, ki je v zvezi s široko cevjo, je vrši-na vode v šja nego v široki cevi. Višinska razlika je tem večja, čim ožja je kapilar-na cevka. Površ na vode se v kapil&rki predvsem vboči in s tem postane tudi tako zvani kohezijski prit sk manjši nego v primeru vodoravne gladine. Ta kohezijski pritisk potiska tedaj vodo v kapilarkj v smer, ki je nasprotna težnosti, to je navzgor. Molekularne sile kohezije so v notranjosti tekočin zelo velike, učinkujejo pa le na majhne razdalje. Citronova kislina brez citron Da si čaj začinimo, mu dodamo za noževo konico enega Izmed tistih preparatov, ki jih je dobiti v vsaki trgovini in ki sestoje razen iz nekih aromatskih primesi v glavnem Jz čiste, kristalizirane cjtrono-ve kisline. To nam nadomestuje danes težko dosegljive sveže citrcne. Citronovo kislino so pridobivali doslej zlasti iz citro-novega soka, in sicer so jo z apnenim mlekom oborili kot citronovo kisli kalcij, obo-rino so razčlenjevali z razredčeno žveplo-vo k:slino in sproščeno citronovo kisi no nato s prekristalizacijo očistili. Na zanimiv način pa pridobivajo citronovo kislino danes, ko primanjkuje citron, tudi iz sledkerja, in sicer z vretjem s pomočjo neke glivice. Ta glivica, plesen citronove kisline ali po latinsko »citromices«, je ze- lo podobna navadni kruto* plesni te » Člen j nje navadne vrst® sladkorja, Ta J® pridobivajo po Bergiusovedi postopku te lesnih odpadkov s koncentrirano solno kislino ter pritiskom, v citronovo kisBno. To je precej močna rastlinska kislina, k« opažamo že po tem, da postane barva čajne tekočine, če ji dodamo malenkost citronove snovi, takoj svetlejša. Tudi prej omenjena šumečnost jedilne sode v saha-rinskh tabletah se pokaže po dodatku citronove kisline dosti izraziteje, saj gre V bistvu za isto dogajanje kakor pri uporabi šumečih praškov. Kar se pa tiče ugodnih vplivov na naše zdravje, čsta citronova kislina seveda ne more popolnoma nadomeščati presnega citronovega soka, saj ji nedostaje vitaminov, zlasti vitamina C, ki ga nahajamo v citronovem soku in n. pr. v korenju ter zeleni papriki. Te neznatne količine vlt?m"nov. ki jih danes pridelujejo tudi v kristalizirani obliki, so vzrok, da velja citronov sok že od pamtiveka za najučinkovitejši zaščitni pripomoček in lečilo zoper skerbut. Kdo ko najhitrejši v Evropi? Vsako leto se med prijatelji lahke atletike in športniki sploh pojavi vprašanje, kdo bo v sezoni najhitrejši med tekači. Letos ni prišlo niti najmanj slučajno tako da je temu vprašanju p r,svetil največ pozornosti holandski športni tisk, saj je znana stvar, da je Ho-landska prava domovina hitrih športnikov na kratkih progah, bodisi na kopnem alj v vedi, in je prav posebno v letošnji zgodnji sezom s svojimi najboljšimi zastopniki obetala najlepše nade. Holandski atleti so že precej časa v zelo živahnem treningu, ki so ga pozimi uživali v kritih dvoranah, zdaj pa so se že davno preselili na prosto in vežbajo smrtfmo dan za dnevom, kakor bi pričakovali najbolj živahni mednarodni spored iz mirnh časov. Med množico več dobrih tekačev So tudi že odkrili novega zvezdnika, in sicer nekega mladega »printerja Feunekesa iz okolice Leerdama, ki vzbuja s svojimi na treningih doseženimi časi splošne pozornost. Holandski trener Berger ocenjuje v nekem listu, kj izhaja v Utrechtu. docela objektivno letošnje izglede evropskih sprinterjev in pravi med drugim: »V primeri s Holandsko imajo letos Švedi zelo malo tekačev na kratke proge. Zato tudi ni pričakovati, da bi letos na Svedakem našh pravega najhitrejšega tekača letošnje sezone. Na Danskem so se letos najbolj »vrgli« na take na srednjih in dolgih progah in zato tudi ni verjetno, da bo od tam prišel letošnji prvi evropski sprinter. Tamkaj so s to atletsko disciplino tako daleč v zaostanku, da bo' verjetno najhitrejši tekač čez zapreke obenem tudi najhitrejša sprinter. Finska je le redkokdaj lahko pokazala kakšnega res dobrega sprinter-ja in je sedaj v vojn; še manj računati na tako spremembo. V Italiji so najboljši tekači na kratke proge v minuli sezoni odpovedali malone na vsej črti, medtem ko je Francoz Valmy, ki so ga pred dvema letoma še povzdigovali v nebo in že v naprej proglašali za bodočega evropskega prvaka, mnogo več pričakovanj vzbudil kakor pa izpolnil. Po vsem tem je razen nemških tekačev v ospredju samo še Rumun Moina, o čigar talentih za kratke proge ni nobenega dvoma, vendar se zdi, da zadnji čas ni posebno na delu. Nemški tekači na kratke proge imajo prav gotovo med vsemi največ težav zaradi vojne in njemh posledic. Kljub temu je namesto nekdanjih predstavnikov v tej vrsti športnikov nastopilo že prccej mladih moči. kakor so Lehmann. Huth in Woier, pokazalo dobre sposobnosti, ki se bodo, brž ko bodo razmere dopuščale, verjetno tudi razvili v enakovredne naslednike. Pri vsem tem pa je treba v letošnji sezoni le še zmerom najbolj računati na enega nemških tekačev, kj lan j skoraj nikjer ni startal. pa se je vendarle obdržal v izborni formi, in sicer znani Mellerowicz. Ta tekač je bil leta 1938 juniorski prvak Nemčije in jo potem posebno leta 1940 požel celo vrsto prav dobrih uspehov. Z znanim holandski m sprin-terjem Ossedarpom se je sestal samo enkrat leta 1942. in takrat je bilo treba priznati, da sta b:la oba enakovredna, časa. ki ju je zabeležil Mellerovvicz (10.4 sek. in 21 sekund) kažeta celo nekoliko v njegov prilog. Po vsem, kar vemo o Mellcrovriczu. tako zaključuje Berger svojo sodbo, se mora pričakovati, da bo ta danes 25-ietni tekač v bližnji bodočnosti postal najboljši evropski sprinter.« Križanka štev. 44 Vodcravno; 1. pokrajina na Balkanu, 5. mesto v Italiji, 10. obvodni zemeljtki pas, 14. vprežna žival, 16. siromaštvo, pomanjkanje. 17. najstarejši, najčastitljivejši mož, 18. Luthrov nasprotnik (fon.), 20. zlitje, združenje, 21. egipčansko božanstvo, 22. gora na Korošktm. 23. pol fare, 24. domača žival, 26. število, 27. oblika pomožnega glagola, 28. doba razdobje, 29. gora v Zgornjem Engadinu, 30. moško ime, 32. država v Severni Ameriki. 34. domača žival, 36. velike enote časa (srbohrv.), 37. mestece v Vojvodini, 38. kultura, prosvetljenost. 39. gol, neoblečen, 40. reka na Hrvatskem, 41. španski spolnik, 42. latinska kratica za »v letu Gospodovem«, 43. tatarski poglavar, 44. znak za kemično prvino, 45. del svetega pisma mohamedancev, 47. kratica za sledeči, 43. razsulo, polom, 50. japonska mera, 51. zli bogovi v slovanski mitologiji, 52. društveni sestanek, 54. svetopisemska oseba, 56. prijeten duh in okus, 57. nevarna bolezen, 58. grška boginja. Navpično: l. reka v Južni ' Srbiji, 2. športna kratica, 3. del glave, 4. del radijske napeljave, 6. začetek abecede, 7. italijansko mesto, 8. pesem. 9. predlog, 10. čutni organ, li* zabavišče, 12. pesniško flkiaišaa sezoik. 13. zapadni del srednje Grčije, 15. enote japonskega denarja, 17. nedoločni zaimek, 19. delavec v živinoreji, 22. pristanišče v, Severni Afriki, 23. zaničljiv, posmehljiv na« ziv za elegantno, po modi oblečenega mo* škega, 25. del skavtske organizacije, 27. veter, dih, 28. uradnik pri starih Rimljanih, 29. nemško moško ime, 31. pol note, 32. kraj znan iz svetega pisma, 33. umetnikova delavnica. 34. slika, figura, 35. razum, pa-, met. 40. švicarski kanton, 42. mestece V. Poadižju, 45. oblika pomožnega glagola, 46. država v Severni Ameriki, 47. glasnik, poštar. 49. lahkoatletska disciplina, 51. oblika pomožnega glagola, 52. oblika pomož-nega glagola, 53. površinska mera, 55. francoski spolnik. ^ Rešitev križanke št. 43 Vodoravno: 1. kompanija, 6. An gora, 9. kg, 10. Omar, 12. pero, 14. km, 15. im, 16. Ivo. 19. sva, 21, pop, 23. umor, 25. rjav« 27. kopališče. Navpično: 1. kokom, 2. mg (mili-gram), 3. ar, 4. Ig, 5. Angora, 7. grm* g. upi, 9. kr. (kraljevski), 1L ako, 13. Ep~ 17. vemo, 18. ro, 20. vrač, pra-. 22. pri, 23, Uk. &9B. {opus), 2& S& SV O RT Po turnirju SK LJubljane Pokalni nogmetni turnr" SK Ljubljane, ki je bil odigran pretekli četrtek in zadnjo nedeljo s štirimi tekmami po sistemu na točke, se je končal po tablici, na rvodlag" katere so bila tudi razdeljena darila in-denarne nacrade. takole: 2 2 2 o 2 1 1 0 0 0 10:1 4 11:6 2 5:5 2 1:15 0 I. Ljubljana II. Iztok III. Hermes IV. Žabjak Glede na gornji vrstni '.red so po razpisu prejeli: Ljubljana kot zmagovalec krasen pokal. darilo urarjev bratov Logarjev in denarno nagrado 1500 lir: Iztok kol drugi lep pokal, darilo urarja Bogdana Mifoeliča, in 1000 lir denarne nagrade: Hermes kot tretji 750 lir in Žabjak kot zadnji 500 lir v gotovini. Te številke v lirah so dalie povod za resna razmišljanja o gospodarski strani športnega dela pri nas. ki povzroča maloštevilnim še požrtvovalnim dclavcem na tem področju večje skrbi in obeta še bolj nerazveseljive pro-gnoze za bodočnost. Eden najbolj poučenih — in tudi najbolj prizadetih — iz odboTa SK Ljubljane nam je po končanem obračunu da! na razpolago še nekatere podatke, ki kažejo še bolj nazorno, da dartdanes res ni lahko biti priredi t cVj športnih tekmovanj. Nedeljska prireditev na igrišču Ljubljane je s približno' 400 plačanimi vstopn rcam vrgla bruto utržek okrog 4000 lir. iz katerega zneska so se komaj dale kriti razp.sane denarne nagrade in onih nekaj neogibnih postransk h izdatkov za ta nastop r osebe i. Seveda pa pri tern mso upoštevani razni tekoči 'zdatki za vzdrževanje ene ali Jv-ih sta'nih nogometn h enajstoric. k; potrebujejo vsak dan to'iko in toliko pripomočkov v denarju "n blagu, dalje stm^ki za trenerja, oskrbnika igrišča n tako dalje. Vse to in težave sedanjih časov postavljajo prireditelje in voditelje six>rtnih društev pred naloge, ki jih je vsak dan teže zmagovati. /a te ljudi seveda tudi ni brez pomena, ka-co gleda na njihovo prizadevanje ter njihove občutne materialne žrtve širša športna javnost. g'ede čes;.r so prireditelji turnirja ba.š v nedeljo dobili nekaj dokazov, ki jim še bolj ubijajo veljo in veselje do nadaljnjega elela. Ko je nedeljsko muhasto vreme prisililo gledalce na stcjiščTi. da so začeli iskati zavetja. k: ga dežniki niso mcgl' več nuditi v zadostni meri. je bilo med njimi tudi precej takih, ki so ne glede na tiste, ki so si svoj sedež na tribuni kupili, kratko ;n malo zahtevali dostop pod krito streho, češ da je dolžnost prireditelja, da v takem primeru dovoli dostop na tribuno vsakomur po mili volji, samo da obiskovalec ne bo trpel na udobju. Pri tem taki gledalci tudi niso izbirali sredstev in poti, kako b: prišli do tega svojega cilja. Takšen postopek zasluži vso grajo in kaže samo. da del nagega občinstva, ki zahaja na športne prireditve, ne spoštuje več niti najbolj osnovnih pravil o vedenju v tuji hiši. S teh vidikov je bila zadnja nogometna prireditev v našem mestu za nogometne delavce v?e prej kakor bodrilna in bojimo se, da bodo sčasoma — če pcjde tako dalje — še oni redki podporniki našega športnega gibanja izgubili volio in potrpežljivost za to Sizifcvo delo. Zato priporočamo1 tudi mi, da bi v9i. ki jim je ohranitev te naše najbolj udomačene športne panoge pri sreu. po svojih močeh skušali uveljavljati prepr'čanje. da šport ni samo preganjanje žoge ali tekanje za neko darilo ali častno mesto, temveč bogato naloženo delo v korist telesnega in duševnega zdravja dora-štajoče mladine, ki zasluži v današnjih časih še večjo pozornost kakor nekdaj. V tej smeri delujejo pr; SK Ljubljani in pri vseh naših športnih klubih in zaradi tega so do moralne in materalne pomoči opravičeni vsi do zadnjega. Storimo, kar se da. da bc naš šport preživel to vojno kolikor toliko- zdrav- jn krepak ter iz^el iz nje z zbranimi silami za novi čas. ki je na vidiku. Kratke beležke © nogometu V nogometnem dogajanju pretekle nedelje b-; bilo po novejših virih na tem mestu zabeležiti še naslednje podrobnosti: V italijanskem prvenstvenem tekmovanju potekajo zdaj zadnje izločilne borbe za določitev ožjega števila kandidatov, ki bodo med seboj izbrali letošnjega državnega prvaka. V skupini »Jadranskega Primorja« je bila zadnjo" nedeljo odigrana ena sama tekma, in sicer med 'Tresfno in Venezio na tržaškem igrišču. Srečanje se je končalo brez odločitve in tudi brez gola in je sploh poteklo zelo medlo in nezanimivo. Po sedanjem stanju polfinalnih tekem v tej skupini je na prvem mestu enaj-storica Venezie s 4 točkami, za dve točki na slabšem pa sta ostala dva kandidata, Ampelea in Tries+ina. V lombardsko-piemontekem okrožja so pro- teklo nedeljo spravili pod streho dve tekmi z naslednjima izidoma: v Torinu: Juventus— Ambrosiana 1:0 in v Varesu: Torino—Varese 6:0. V tej skupini vodi Torino s 6 pred Ju-ventusom s 4 ter Ambrosiano in Varesom s 3 točkami. V Nemčiji je bilo v nedeljo odigranih več medmestnih dvobojev na nogometnih igriščih, med katerimi je bilo najvažnejše ono med Dunajem in Berlinom, ki sta se to pot srečala že 36tič. Dvoboj je ostal remis s 3:3, čeprav so Dunajčani do odmora še vodili z 1:0. Na tekmi se je zbralo nad 40.000 gledalcev Medmestna tekma med Konigsbergom in Riga je prinesla zastopstvu Konigsberga visoko zmago 5:0. Tekmi je prisostvovalo 15.000 •jledaleev. 30 LETEN išče za popoldanske ure kakršno koli zaposlitev. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Marljiv«. 14603-1 PRI ŠIVILJI dobri, roi rada praktici-rala Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pomoč šivilji«. 14614-1 KUHARICA samostojna, spretna, po-strežljiva, čista, mirna, išče službo. Naslov v ogl. odd. Jutra. 14640-1 RISAR tehnični in reklamni, z dolgoletno prakso v gradben. stroki, išče primerno zaposlen je. Vešč samostojnega dela pri izdelavi gradbenih načrtov, proračunov, kalkulacij, obračunov in terenskega dela. Zmožen vseh pisarniških del. Prevzamem delo tudi na dom. Cenj. ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Samostojen 44: 14671-1 KUHARICO prvovrstno, zdravo in ČL sto, sprejmem. Hrana dobra. plača 600 lir. Hro-vat, Levstikova 12. 14562-ia GOSPODINJO samostojno, pošteno, ki ima rada otroke, sprejmem. Lahko samo čez dan. Ponudbe m ogl. odd. Jutra pod »Vestna gospodinja*. 14555-la POSTREŽNICO sprejmem od 8. do 2. ure proti dobremu plačilu. Naslov v ogl odd. Jutra. 14513-la KROJ. POMOČNIKA sprejme takoj za stalno Salon mode Sever, Prešernova 5/II. 14594-la K OTROKU 8 mesecev starem v Mostah. v bližini Kemične tovarne, iščem dekle ali pa starejšo žensko, katera je vajena m.ajhnin otrok in kuhe. od 7. do 2. ure popoldne. Plača 500 lir. Eventuelno dobi tudi kosilo. V poštev pridejo sumo vajene dojenčkov. Naslov v ogl. odd Jutra. 14590-la SKLADIŠČNIKA srednjih let. po možnosti s prakso, eventuelno mlajšega upokojenca, sprejme podjetje v Ljubljani. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja na ogl. odd. Jutra do 20. julija pod »Pošten in vesten«. 14595-la PRODAJALKO za trgovino čevljev in čevljarskih potrebščin, to ko sprejmemo. Pismene ponudbe z navedbo zadnje zaposlitve poslati na ogl. odd. Jutra pod »M. P.c 14593-la GOSP. POMOČNICO iščem. Plača dobra. Per-ko, Celovška 97. 14626-la DAMSKA KROJAČICA sprejme takoj pomočni. co. Kolodvorska ulica 11 /II. 14629 la FRIZERKA dobra moč. dobi stalno mesto. P. A. Vodnikova 95, Zg. šiška. 14618-la FOTOGRAFSKEGA pomočnik-. < co) spre j mem takoj. Ugodni pogoji. — Holynski, Foto studio. 14622-la FANTA 15- do 16-letnega, sprejmem za čiščenje. Vprašati med 14. in 15. uro Frančiškanska ul. 3. 14635-la ČEVLJ. POMOČNIKA z vso oskrbo iščem. Janez Zaletel. Fužine št. 6 pri Ljubljani. 14636-la KLJUČAVNIČAR strojni, vešč dela na skobelniku in skobelnem stroju, dobi takoj stalno namestitev. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Skobelnik« 14650-la FRIZERKO dobro moč, sprejmem. Tedenska plača 350 lir. Grošel Jožioa, Dunajska c. št. 51. Poleg kavarne Majcen. 14646-la lftjehHoke) VAJENKO za modistovsko obrt. sprejmem. Salon Ste. gnar Stritarjeva ulica 9. 14576 44 >T> LL RJUHE in kapne, ter kompletno posteljno garnituro, izvrstno ohranj eno, po ugodni ceni prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 14615-6 2 PREPROGI manjšši. volneni, lep« vzorca, po ugodni .ceni naprodaj. Naslov v ogl. odd. Jutra. 14616-6 GRAMOF. PLOŠČE in pisalno mizo ugodno proda, trgovina »Ogled«, Mestni trg 3. 14586-6 KUH. OPRAVO nerabljeno, ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 14584-6 MARMORNA KREDA bela, kalciiev karbonat 0, 00, 000, 0000, Plasticol, Sintexpomice, karbolinei -katran, olje za lermena — stalno na zalogi. »Petro-nafta«, Ljubljana, Ciril-Me-todova 35a. prei Tyrševa. J-376-6 PRAVE JUTA VREČE lepe, dokler zaloga traja, ugodno naprodai. »Petro-nafta«, Liubljana, Ciril-Me todova 35a, prei Tyrševa. 1-377-6 ZIMSKO SUKNJO drap, za manjšo postavo. 18 kom. novih porcelan krožnikov in kos volnenega blaga s podlogo za moško obleko, prodam ali zamenj-m Za protivrednost. Naslov v ogl. odd. Jutra. 14625-6 SPALNICE pleskane in jesenove ter orehove jedilnice si lahko ogledate vsak četrtek in nedeljo od 3. do 5. ure v gostilni na Celovški cesti 72. 14578-6 hrano Za prašiče in drugo živino izvrstne kakovosti. 500 kg. prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zelo redilna«. 14574-6 KLAV. HARMONIKO Soprani, 80 'oasov, 1 register, novo, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 14073-6 KUH. opravo moderno, preda Krže, mizarstvo Vrhnika. — Ogleda se v skladišču Ljubit iiia Ciril Metodova 47b. 14591-6 OTROŠKI VOZIČEK globok, prodom ali zamenjam za športnega. Udovč, Krakovski nasip 24 14600-6 PRAŠIČA težkega 25—30 kg. prodam. Ciglarjeva 20. 14-304-6 OTROŠKI VOZIČEK globok, rabllen, poceni prodam. (Bežigrad), Hra-nilniška c. 10/1, desno. 14605 6 SERIJO ZNAMK kompletno. Ljubljanske pokrajine, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 14607 6 MLADE GOSKE zamenam za protivrednost. Naslov v ogl. odd. Jutra. 1 (609-6 GLOBOK VOZIČEK Drodam ali zamenjam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »a pro^vred-no=t«. 14610 6 SALONSKO SUKNJO novo, predvojno blago. Za vitko postavo in rab. ljen cilinder št. 57. prodam. Povšetova 33a. priti. 14613-6 ŠPORTNO KOLO zelo dobro ohranjeno, proda.m. — Lepodvorska 26/111, desno. 146116 MOŠKO KOLO prav dobro ohranjeno, prvovrstna znamka, pro. dam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 14627 6 NALIVNO PERO Watermin, prodam. Rožna dolina c. VIII'15. 14630-6 Bodi kmet, študent, gospod, krema RAPIDA povsod BRIVNA KREMA r. ' '4/-.A *■ RAPIDA ligjSiž .-!--■ - • r P H O I- Z V 1> D ,1 .t-, V A H vK A I PRODAM: umivalno porcelanasto garnituro, marmorno ploščo in usnjen kovčeg. pripraven za železničarja. Naslov v ogl. odd. tra. 14623 6 RADIO 3+1, takoj prodam. Ce. na ugodna. Ogled od 6. do 8. Jegličeva c. 5, priti., levo. 14617-6 2 KOSA BLAGA za 2 moški obleki, lepo svetlosivo in temnosivo črtasto s podlogo in 1.20 m za 1 moške hlače, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutro. 14624-6 RADIO APARAT odlične znamke zadnji model, z jeklenkami, naprodaj. Ogled zjutraj do 9., opoldne od pol 13. d0 pol 14. ure Naslov v ogl. odd Jut™. 14633 6 LESTENEC modern, bronast, šeste rooglat. prodam najboljšemu ponudniku Naslov v ogl. cdd Jutra. 14634 6 MOŠKO OBLEKO za visoko postavo črno. čista volna, ugodno pro. dam Naslov v ogl odd Jutro 14613-6 ŠPORTNO KOLO zamenjam ali prodam za navadno kolo. Ogled pri čevljarju v Rožni ulici 37. 14642 6 FILATELISTI! Serije italijanskih znamk naprodaj s pretiskom »Deutsche Besetzung Žara«. Ogled in informacl. je: Bleiweisova c. 16. priti. levo. 14652-6 STRUŽNICO precizijsko. popolnoma novo. 1 m dolžine med konicami, zn elektropo-gon in brusilni stroj 1.5 ka, na stojalu, 250 mm, prodam najugodnejšemu ponudniku. Ponudbe na oel. odd. Jutra pod -Pre-clzilsfr'« 14649-6 KOLESI žensko in moško, brez gume. prodam. KeršiC Ivo, Polakova 11, š mke in cene na ogl. odd. Jutra pod »Šivalni ln pisalni stroj«. 14597-7 PRAŠIČA od 20 do 40 kg težkega, kupim za rejo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kupim prašiča«. 14631-7 AKUMULATOR 6 V, Za osebni voz, rabljen. v odličnem stanju, kupi Avtobus Ro.lina. Tel. 48-78. 14657-7 KAMNITO MIZO kupim. Ponudbe z navedbo velikosti na ogl. odd. Jutra pod -Okrogla«. 14632-7 ELEKTROMOTORJE bencinske motorje in kompletni Sachs 100 ccm, kupimo. Naslov v ogl. odd. Jutra. 14653-7 PLAČAMO IZREDNO dobro za st: re biclkle. bicikel gume. Naslov v ogl odd Jutro. 14564-7 ELEKTR. KUHA* NIK n.a dva aH tri obroče, kupim. Ponudbe ra ogl. odd. Jutra pod »F'ektri čni kuhalnik«. 14655 7 KRONIKO VI. letnik. Zgodovino slov. naroda. 3. zvezek, kupi Rorej telefonirala Liza, a ta se ji zdi zadnji čas silno zaposlena in zmerom »oddana«. Ce sta kdaj pa kdaj krami.ali po telefonu, je govorila samo o plesnih čajankah, povabilih in obiskovanju gledališč, in Kristini se je zdelo, da se nalašč prenušča vrtincu, samo da se ne bi osvestila in opa-metovala. Morda se prav zaradi tega tudi ogiblje srečanja in mirnega razgovora s prijateljico? Nu, vsiljevati se Kristina ne misli; če je tako. pojde k slikarju WajTmulieri;i brez spremstva in že naprej se veseli tega obiska. — Brata sta med tem skupaj zapustila hišo, takoj nato pa se njuni poti" lečita. Dieter hiti po mirni stranski ulici proti zali vili, kjer stanuje njegov prijatelj in zbiralec znamk. Aleks se pelje z omnibusom k stricu Gerhardu, se pravi, r."3j naredi še majhen ovinek in povpraša na bližnjem poštnem radu po pismu, ki bi moralo tam ležati zanj. Res, danes je stvar v redu, uradnik mu poda podolgast ovoj z znano pisavo. ZNAMKE kompletno Zbirko »K posamezne partije, tudi prekomorske in pokrajinske. kupim. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Znamke. 14552-7 VODNJAK za globino 20 m. komple. ten. kupim ali z.vmenj -.m Za protivrednost. Naslov v ogl odd. Jutra. 14661-7 LOKAL (delavnico) eden večji ali dva manjša prostora, iščem za mirno obrt. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Okras«. 14612-17 Stanovanja STANOVANJE za družino brez majhnih otrok nujno potrebujem, opremljeno ali ne, kjer koli znotraj bloka. Plačam dobro. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nujno«. 14656-21a OPREMLJENO SOBO lepo, v sredin: mesta, odd- m gospodu. Slomškova 7/II desno. 14641-23 IJ i SOBO Za dve osebi zelo solidni tudi izven središč« z vhodom s stopnic, eventuelno s hrano "Za protivrednost, iščem za takoj ali 1. JuJij. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tudi izven sre-dišča« 14522-23a DVE SOBI opremljeni, s uporabo kuhinje in plina, išče tričlanska družin«. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Domačin« 14606-23a Vse denarne in trgovske posle izvršim hitro, toino ln solidno. Priporoča se: RUDOLF ZORE, LJUBLJANA, Gledališka ulica 12 Tel. 38-10 ZAPESTNO URO sem izgubila v bližini Staničeve ul., Bežigrad na praznik Sv. Rešnjega Telesa 8. t. m. Ker mi Je birmanski spomin, prosim poltenega najdi, telja. naj Jo proti nagradi vrne na ogl. oda. Jutra 14548-37 /iLATO VERIŽICO s križem in štiriperesno deteljico (oboje d,tira. no) sem izgubila dne 14. Junija pred 8. uro zjutraj od Starega trga do magistrata, od tam v tramvaju št. 1 do Ambroževega trga in nato do mestne pristave. Ker mi je drag spomin, prosim najditelja, naj jo proti nagradi odda v ogl. odd. Jutra. 14648-37 JLLUS VASE ROKAVICE in usnjene čevlje, vse izdelke iz usnja barvamo in semiš čevlje čistimo po najnižji ceni. Džemal Hai-rula. Mestni tig 11. J-340-N-37 Za bančne in denarne posle, nakup in prodajo raznih premičnin in nepremičnin se priporoča Al. Planinšek, LJUBLJANA, Dvorakova ulica 3/1. DENARNICA 3 večjo vsoto denarja Je bila najdena pretekli petek v gostilni Hubad. Pred škofijo, kjer jo lastnik dobi nazaj. 14669-37 ZAROČENKE - MOŽJE Pravkar je izšla »Zlata knjiga mladeniča in mo. ža«. Poučna in Zanimiva vsebina. Primerna za da. rilo. 14666-37 STROJNA TOVARNA IŠČE IZKUŠENEGA STROJNEGA EV« ŽENJERJA ali TEHNIKA s prakso za službeno nadzorstvo v Ljubljani. Takojšnje ponudbe z navedbo dosedanje zaposlitve pod »DIN NORM«. J-1008-I Umrla je naša nadvse ljubljena sestra, sestrična in teta, gospa Prevodi, prošnje, prepisi, razmnoževanja, informacije »SERVIS BIRO«, šelenburgova ulica 4 telefon št. 2109 Naš ljubljeni sinček in bratec FETRČEK ROJC nas je za vedno zapustil. K preranemu grobu ga spremimo v četrtek 15. t. m. ob 2. uri popoldne z žal, kapele sv. Jakoba, k Sv. Križu. Ljubljana, dne 14. junija 1944. ŽALUJOČI STARŠI, BRATEC IN SORODSTVO ŠOLSKA UPRAVITELJICA V POK. Blagopokojna leži do dneva pogreba rta svojem domu v Kolodvorski ulici št. 20. Pogreb bo v četrtek 15. t. m. ob 15. uri z žal, kapele sv. Andreja, k Sv. Križu. Po izrecni želji blagopokojne se cvetje hvaležno odklanja v prid ubogim in potrebnim. Ljubljana, dne 13. junija 1944. MARIJA in JOSIPINA WESSNER I ZAHVALA Za vse dokaze iskrenega sočustvovanja ob nenadni izgubi naše ljube sestre in blage tete, gospodične IVANKE M A T HIA M HIŠNE POSESTNICE se vsem najlepše zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo vsem onim, ki so se blagopokojnice spomnili z dobrimi deli, darovalcem cvetja in onim, ki so jo spremili k večnemu počitku. Sv. maša zadušnica bo darovana v ponedeljek 19. t. m. ob 9. uri v župni cerkvi Marijinega Oznanjenja. Ljubljana, dne 13. junija 1944. ŽALUJOČI OSTALI Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo tužno vest, da je dne 13. junija 1944 umrla naša preljuba mama, najboljša soproga, tašča, svakinja in teta, gospa VIKTORIJA KMET GOSTU/NIČ ARKA Pogreb bo v četrtek 15. L m. ob 4. uri popoldne z žal, kapele sv. Jožefa, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 14. junija 1944. ŽALUJOČI OSTALI £fl Ob nasprotni strani ceste se raztezajo mestni nasadi s travnikom za poieganie, otroškim igriščem in mnogimi klopmi. Tja sede Aleks in čita svoje pismo, ki je to pot sladkolilaste barve in diši po šipru. ».... huda sem bila nate, Aleks, ko so me takrat po najinem snidenju v slaščičarni, saj veš, doma oeteli in kmalu nato, še pred koncem šolskega leta, poslali semkaj v zavod. Lepe plesne ure, berlinski kinematografi, naša siašččarna, moje prijateljice, vse je bilo izgubljeno. Namesto tega naj bi živela tu med pustimi, priskutnimi gosmi, strah in groza, vse-noči sem tulila v postelji in snovala načrte za beg. Saj zdaj ti lahko povem, kajti mahoma se je vse izpremenilo, namreč, odkar je prišel na našo šolo o n, novi učitelj telovadbe. Nebeški je, zdi se mi, da so vse sošolke v razredu zatresikane vanj, a pri meni je to drugače, ker nikomur nič ne pokažem. Samo tebi povem, saj ti si mi najboljši prijatelj. Ali boš morda ljubosumen? Ne morem ti pomagati, Aleks, ničesar mi ni več mar, svojim plesnim uram in celo vroči želji, da bi postala plesalka, se odpovem, samo da smem biti v njegovi bližini Hvala Bogu. da sem že od nekdaj dobra telovadka, neznosno bi mi bilo, če bi se osmešila pred njim. Aleks, ti si edini, ki mu lahko izlijem srce, ti me boš tudi razumel.« Ne, ničesar ne razume, ne more in noče je razumeti! Do tod je čital z rastočim začudenjem in razočaranjem, zdaj pa je njegovega potrpljenja konec, nadaljnim srčnim izlivom se rajši odpove. In temu dekletu. ki ga je plahtalo in hujskalo in se pri vsem tem, kakor ta mah razločno vidi, samo za kratek čas igračkala z njim, da se danes ogreje za telovadnega učitelja, jutri pa morda za kakega gledališkega igralca, dekletu, ki sanjari o tem. kako bi postala plesalka, tej lahkomiselni, vihravi kozi je hotel žrtvovati svoj študij in svoje upe za prihodnost! Najrajši bi se na glas grohotal svoji neumnosti. Pismo, ki ga drži v roki. mu odpira oči, bolj kakor vsi materini opomini in dobri sveti strica Gerharda., Aleks raztrga dišeči lilasti papir, a ne skrbno na drobne koščke kakor prejšnje krati, temveč samo enkrat po sredi, in ga nebrižno vrže v koš za papir, ki stoji ob igrišču. Majhni fantki in dekletca, ki jih čuvajo matere in varuške, vneto preko-pavajo oesek ali pa se pode po travniku. Stari ljudje sede po klopeh, ki stojijo na solncu. Čeprav jih še malce mrazi hvaležno uživajo vsak topli žarek. Nekaj deklic stopa mimo, pod pazduho se drže in tiho popevajo. Aleks sprejema vse to vase, ne da bi se zavedal, kaj prav za prav vidi Kje je in kaj dela tu? Oh, res, k stricu Gerhardu je bil namenjen. Mahoma ga- prevzame neučakana želja, da bi prišel v veliko, svetlo pisarno z risalno mizo in desko in vsemi neštetimi črteži in osnutki, v čisti, stvarni, resnega dela polni svet, kjer je — tako zdaj čuti — njegovo bistvo doma, odkar je bedasta zabloda z Loto Stettner-jevo končana. Doseči hoče kaj pravega, ustvarjajoč človek hoče postati, vse tista ženske istorije pa naj vzame vrag! »Oh, gospod Gebhard, nekaj minut prepozno prihajate, gospod šef se je prav-kar odpeljal,« ga sprejme v pisarni gospodična Gruberjeva. »Gospod Meisinger ni utegnil dalj čakati, precej dela ima popoldne. Telefonirali smo k vam na dom, ali kmalu pridete, pa se ni nihče oglasiL« »Verjamem, da ne, mati in brat sta tudi odšla, jaz pa sem imel spotoma še opravek. Skoda,zdaj je že. kar je.« »Nu, takšna priložnost se vam bo šei večkrat ponudila, gospod Gebhard, pri Glienickeju smo zdaj prevzeli nova naročila. Z avtom gospoda Meisinderja se ja krasno voziti, jelite? Prejšnje čase je namreč tudi mene kdaj pa kdaj vzel s seboj.« Starikavi obraz ji ob tej pripombi blaženo zašije. Takoj nato se, prestrašena nad svojim priznanjem in nad zamudo, ki j a nastala zaradi njega, spet jadrno obrne k delu. Za mladega gospoda se ji ni treba brigati, saj ve, kako in kaj, in pozna svo^ posel. j konzorcij »Jutra« kot izdajatelja: Stanko Virant — Fiir »Narodna tiskarna A. G.« ais DrucksteUe — Za »Narodno tiskarno d. d-c kot Inseratenteil verantvvortlich _ Za inseratni oddelek odgovarja: Ljubo mir Volili \