'Ох <Q %
А*? <Ул 40
* 47V
мк4
3>
PA ZAPOJMO ENO PO
Lahko se pohvalimo, da živimo v deželi, ki nam daje vse možnosti dajanja iniciativ, uveljavljanja svojih idej in vplivanja na njeno ravnanje, in kot taka najbrž tudi računa na moj prispevek Kdor ne sodeluje, je bolj -kriv za današnje stanje od tistih, ki poskušajo narediti najboljše. Moj-prispevek je torej razumeti kot službo domovini in pa kotškromno željo-po sodelovanju v našem razvoju.
V čem je stvar?
Jasno: himna, še vedno aktualna himna.	I
Pred letom dni so me prijetno vznemirile novice, ki so napove-1 dovale zamenjavo zastarele himne *Hej, Slovani«. V minulem letu je bil~ nato izveden natečaj, ki po strokovni oceni komisije ni prinesel ustrezne nadomestitve. Naša pričakovanja so ostala nepotešena — a ne za dolgo. Postopek zamenjave kljub vsemu ni prekinjen in odveč je
celo umreti. Tak zanos smo po vojni izkoristili za prenovo, danes je ta potenciali na energija naših delovnih ljudi neizkoriščena
— Ne me napak razumeti, ne gre samo za izkoriščanje; ljudje tako. ~tudi laže prenašajo živlieniske tegobe. V današnjem času vsesplošne : ~melanholije pa stara himna očitno ne more ponoviti mobilizacijske;
vloge iz časov do vojni.
Naša himna ima že svoja leta, iz pop glasbe pa nam je znano, da —je življenjska doba popularnosti še tako kvalitetnih skladb, najsi bo; —njihova posvečenost kakršnakoli, zelo kratka. Kot dokaz, da tudi himna;
— - ne eksistira zunaj pop zakonov, naj bo anekdotica o osebnih stiskah-našega vrhunskega športnika (njegovo ime bom na njegovo željo zamolčal):
V svoji dolgoletni športni karieri je bil zaradi velike nadarjenosti,
m
Ш
m
Џ=
bojazen, da se zamenjava ne bo dogodila. Še več. Ostaja mi zaupanje_____telesnega ustroja in marljivegatreniranja, ki gaje prij
_ v naše vodstvo, ker z vztrajnostjo dokazuje, daje končno ugotovilo, kje-—svetovnih lovorik, nemalokrat deležen igranja himne v svoio čašt. I
_je stvari potrebno začeti reševati. Končno je uspelo progresivnim---------nekajletnem neprestanem ponavljanju športnih uspehov pa igranje;
“silam mimo mogočnih konservativnih pregrad vzkliti na beli dan, kar	himne ob svečanih trenutkih m več prikfičevalo vzvišenih katarzičnih"
končno kaže na našo vitalnost in ogromno ustvarjalno energijo, ki jo je	čustev in oči so ostajale nenavlažene. To je v njem vzbudilo strah in
potrebno le sprostiti.	dvome v lastno prepričanje. Načeta je bila njegova samozavest, ki pa
Vsem je jasno, daje nova himna potrebna iz naslednjih razlogov: ~ je najpomembnejši psihološki steber vsakega uspeha (tudi športne-;
1. zaradi neustreznega besedila, ker se danes ne moremo brez-------oa).	-
zadržkov razglašati za Slovane, saj so vse jate starih Slovanov (razen  V domovini tega seveda niso smeli opaziti, obsodili bi ga nepa- -
seveda južnih), ki so v davni zgodovini poletele izza Karpatov, po-	triotizma in da splon ni za stvar, da mu je le za lastno kariero in da se
skrbele za onečaščenje naših korenin. Minili so časi, ko smo se_________za ugled domovine, ki ga podpira, ne zanima In kaj mu je preostalo
počutili eno z Rusi, Cehi, Poljaki, Bolgari. Kot kaže se jim je pod drugega, kakor da se zateče к uporabi »Kitajske kreme«, kar ga je-
vplivom drugačnih klimatskih razmer ohladilo pošteno slovansko srce ^Iprikazovalo kot najbolj domovinsko čutečega silaka Vendar pa to;
in s svojim obnašanjem le dokazujejo, da se s potovanjem proti Vzhodu---glumaštvo izpodkopava njegov jaz, njegove zmage postajajo iz dneva "
le približujemo gnilemu Zahodu;	v dan vse manj prepričljive ...
2. zaradi nedopustljive podobnosti melodije naše himne s polj-	Najbrž se boste strinjali, da vzrokov za ta primer ne gre iskati pri
sko, ker so seveda Poljaki pri izgradnji socializma daleč za nami in воГ^Г nedolžnem mladeniču, temveč pri njegovem naravnem reagiranju na; podobnosti zgolj rezultat slabe ocene;	----prevečkratno poslušanje istega komada Ko pa vidimo, da temu sledi;
3.igranjehimnevzbujavzvišenadomoljubnačustva,vzanosuteh------------krhanje pristnih človeških odnosov, je nujnost zamenjave himne-
čustev se posamezniki zlijejo s svojo domovino v eno samo utripajočo	očitna, saj bomo v nasprotnem primeru utrpeli globalne družbene
energijo, ničesar jim ni težko narediti, ni se jim težko potruditi, včasih_posledice.
Kot vidimo je argumentov v prid novi himni več kot dovolj, saj; današnji zgodovinski trenutek ne trpi odlašanja reševanja teh pro-
' blemov na jutri. Prva problema razrešimo že s tem. da se odločimo za-
f
_ ONKRAJ 1984
Ce to veste ali ne, Halleyev komat prihaja in za razliko od Velikega brata nima zamude. Tudi sprejemni komite (kar številen, moramo reči). Kakor smo veseli, da se bodo slovesnosti poleg Sovjetov udeležili tudi Evropejci in Japonci (mišljena je Zahodna Evropa (smrk); mi smo si nabrali svoje milijarde dolga (številka je v redu velikosti cene programa Apollo), ne da bi zapravili prebito paro za vesolje (Ali morda prav zato?. V vsakem primeru je velika škoda, da Jugoslavija v ESA ni niti opazovalec.), pa nam je le žal, da ledene princeske ne bo poletel pozdravit najlepši kraljevič, ameriška sončna jadrnica, ki se ji je NASA konec 70-ih odrekla zaradi поуофј in pomanjkanja denarja. Ray Bradbury, pesnik, pravljičar, modrijan (Marsovske kronike, Fahrenheit 461), je takrat napisal esej o Velikem bratu in letu 1988, prepričan, da nas lahko le neskončni tihi pašniki velike dežele
 nad nami dokončno obvarujejo pred sladkim šepetom
259 Ministrstev resnice.
Samo RESNIK
zamenjavo, kar smo zavestno že naredili. Zatakne pa se pri točki, ko je potrebno izbrati tako himno, ki bo splošno priljubljena in bo omo-_gočala sprostitev vse domoljubne energije in končno njeno izkon'--_ščanje za nadaljnji napredek in razvoj.	;
;	PojDolnoma odobravam rrakang rtaSega vodstva, nisem pa z ;
preprosto zamenjavo, saj bi to pomenilo, da bi se čez čas ponovno pojavili problemi povsem identični današnjim, in zato predlagam ; naslednjo rešitev:	’	;
;	Organizirana bi morala biti posebna »himna lestvica«, ki naj bi;
-delovala po principu pop lestvic, s to razliko, da bi prvo mesto na“ lestvici določalo našo himno za naslednie obdobie Zakai bi si razbijali glavo z nepopularnostjo himne, naredimo za himno tisti komad, ki ga že vsi prepevajo! Na ta način bi dosegli domovinska čustva in občutke ^odgovornosti pri čisto vsakdanjih opravilih, npr. ob prepevanju naj-;popularnejšega hita pri pometanju kuhinje ...	;
;	■ Da pa besedila ne bi bila kar tja v tri dni (lalablabla), bi bila;
“potrebna najbrž čisto ekonomska stimulacija avtorjev, da bi v svoje “ skladbe vključevali čim več k delu spodbudnih in domoljubnih aesel (honorarji naj bi bili premosorazmerni s številom le-teh). Seveda bi bili ;za himno prirejeni le komadi z domačimi teksti, tako bi raznorazne-; »Avanti popolo brigate rosse ...« bile vnaprej diskvalificirane.
Dokončna rešitev vprašanja nove himne bi morala bili dolgo-= ročno usmerjena, zato neuspeh prvotnega natečaja ponovno ponuja _možnost, da Odbor za himno ponovrjo preuči moj predlog ter poišče -možnosti za realizacijo, ker bi le na ta način dosegli veliko stopnjo-^ažurnosti himne, ki bi ustrezaladoločenemu zgodovinskemu trenutku.;
P. S.
Ker tudi Katedra spada v razred najpopularnejših »cajtungov« pri Inas, bo moj predlog najverjetneje dosegel svojega naslovljenca ravno; Ipreko nje. Za konec nai še enkrat izrazim zaupnico našemu vodstvu,; "saj s svojimi dejanji vzadnjem času dokazuje, daje končno našlo pravo-pot izhoda iz krize; spoznalo je, da lahko edino s spremembo himne, takoj nato grbov in zastav, v končni fazi pridemo tudi do spremembe чтепа domovine, kar bi nam končno dalo možnost, da začnemo od; -začetka, seveda tokrat na višji stopnji razvitosti proizvajalnih sil in; “odnosov. Čas dela za nas!	“
Marjan PEČAR
F TAOISTIČNA SOLA-
PIONIRJI SO.
ZASTAVE
KORISTNI
DOKLER™ JIH NI PREVEC:
V številnih živalskih populacijah (najbrž velja to tudi za protiste,
; (PODRUČJE RAZMIŠLJANJA, UMJESTO TUMAČENJA) ;
ZASTAVE su komadiči svijesti što lepršaju izmedu neba i zemlje.
. One su svetinje, relikviji, simboli nacije i državnosti, one su uvijek bile_ ;znaci zajednice. Ti platneni simboli pod kojima se čovječanstvo; ; okuplja več tisučama godina svojevrstan su esperanto, nemušt ali u; isto vrijeme tako rječit i upečatljiv obilik prepoznavanja
- »ZASTAVE« su bilješka IZ, ali i bilješka O. Razkrižje uvida ur -ritualnu osnovu (pop) prizivanja, s naznačavanjem pozicije onoga koji;
- priziva i bivaprizivan. U istoj ravni: pop grupa uzdignuta u fokus rituala: idolopoklonskim zovom milenarističkog mesije (tj. apoteozom njegove inkarnacije Vodje), i ukaz na vlastito učešče u nadilaženju
r
9ETARA
pri rastlinah si je stvar malo težje predstavljati) obstajajo osebki, ki so“ proticanja povjesnog vremena uranianjem u nepoznato, ekstatično,.
~imagirano vrijeme, ponavljanjem i fiksiranjem paradigmatičnih po-;
»tja v svoji populaciji
pogosto niso priljubljena, a na njih stoji njerio blagostanje in včasih
;nemirni, drznejši in bolj radovedni od drugih, posamezniki, ki raziš
“kujejo in širijo meje. Ta drzna, maloštevilna bitja v svoji populaciji kreta prvotne žestine, naboja opčenito.
ODPRTO PISMO
J ZVEZNI ^SKUPŠČINI
SFRJ
- Mislimo, da je tri četrt sramote še vedno sramota in da dvajset; ohranjenih kilometrov Tare (dvomimo, da bodo res ohranjeni) ničesar -" ne spremeni. Prosimo vas, ne naložite naši domovini sramote, da bi-zagrešila takšno barbarstvo in takšno neumnost ter pri tem celo pogazila svoje lastne zakone in mednarodne obveznosti, ki smo jih :sami sprejeli. Prepričani smo, da bo ta sramota prinesla tudi gos-; j podarske posledice, ki bodo morda pretehtale koristi.	;
Zdi se, da sta za energetski proolem dve trajni rešitvi. Prva in verjetnejša je tehnološka rešitev z izkoriščanjem trajnega, ekološko benignega vira energije. Zaenkrat vidimo dve možnosti, jedrsko fuzijo,
:verjetno z laserskim vžigom, zdi pa se, da bo za resnično ekološko; ;neškodljivost te tehnologije potreben temeljen napredek fizike — inZ 'sončne elektrarne v vesolju — zanje je poleg nekaj linearnega’ tehnološkega napredka potrebna predvsem politična vol|& Kakorkoli
•  -----------  л	  '	‘	petdesetih	letih.
kom na visoki, a; r dramatično manjšo porabo materialov in energije. Počasi lahko verjetno pričakujemo oboje.
Gotovo je, da bomo morali kaj žrtvovati, da bomo vzdržali, dokler problem ne bo rešen; neumno pa se zdi žrtvovati preveč, kajti kar bo izgubljenega, bo izgubljeno za vslej.
Zdi se nam, da je najboljša rešitev v energetski politiki s težiščem na malih vodnih elektrarnah, vetru in soncu; če ne gre drugače, z uvozom tehnologije, če pa je le mogoče, z domačo. Izziv, da rešimo svoje težave in obenem lepote svoje domovine, bi lahko prijetno poživil raziskovalno delo v SFRJ. Drugi del, mislimo, daje enako potreben, je prestrukturiranje industrije in jsorabe. Naše energetske težave so v veliki meri posledica zastarele in neustrezno uporabljene tehnologije, ki je pogosto tudi ekološko pogubna, nekonkurenčna in škodljiva sdtevju delovnih ljudi. Prepričani smo, da je Jugoslavija dovolj močna, da lahko, če uporabi svoje intelektualne m gospodarske potenciale, reši energetske, ekokoške in gospodarske težave — prav mogoče, da hkrati — in ohrani lepote, kakršna je Tara
Če ne bo šlo, je to zgolj eksperimentalna potrditev, da je treba neka| storiti, da se intelektualni in z njimi tehnološki potenciali deblokirajo, in človek bi rekel, da ste vi tisti, ki bi morali to storiti.
Jeznem zakonov, ki jih krši gradnja elektrarne na Tari
celo obstoj. Da se ne bomo trudili z zgodovino, si poglejmo preprost	»ZASTAVE«	kao poprište susreta ideologijske i mitološke
“primer med mnoaočlenarji	—stvarnosti. Susret s njihovim zajedmčkim ishodištem, mocnom du-h
;	j.	—hovnom masom ljudskog nasljeda iznovarodonoj u svakoj mdividui,t
; Junaki zgodbe so ameriške šotorske gosenice, ki pomladi po-^;stalnim dispozicijama ljudskog duha iz kojih se stvara smisleni if stavljajo bele šotore v češnjevih krošnjah. Ličinke se izvalijo, ko se organizirani svijet.
odpro popki, in se skoraj takoj prično hraniti z mladimi listki. Med	._____________________________ .	.	..	.	_   _______.
-stotinami drobnih gosenic, ki se pojavijo iz vsega kupčka jajčec,—	»ZASTAVE* ocrtavaju neka od Jipičmh reagiranja, pa potom
izstopa nekaj ducatov posebno aktivnih, ki zapustijo gnečo in se uobličavanja. Sumnja, preteča grijeha utvrdivanje zabranjenog odločno odpravijo po vejici. Vsak izloča svileno šotorsko nit, ki	područja kao krajnje granice samospoznaje i sugurnosti. Na jednoj
. spodbuja tovarišice, da se napotijo po sledovih pionirjev, dokler vsa	strani individualni revolt, roden iz društvenih inhibicija i prohibicija —h
kolonija ne sodeluje pri gradnji svilenega zaščitnega šotora Pohod	reakcija unatoč strahu, unatoč uzgajanim emocijama sociajalnog
teh maloštevilnih posameznikov je bistven za dober šotor. Če pionirje	reda, a na drugoj obrana zajednice jačanjem osječaja krivnje,
-odstranimo, njihovi tovariši zgrade stisnjeno, drobno bivališče, ki se—obnovom i slavljenjem autoriteta
Zkmaluzapolnizodpadki.potemniinvpijasončnosvetlobo.namestoda 	_	,	,—
;bi jo odbijalo. Notranjost se segreva in naposled prebivalci od vročine—	»ZASTAVE* — sumnja, revolt, agresija, zločin protiv Oca-^
pomro. '	društva, s one strane nagrade iiskuplienia Revolucija —duh arhajske
.	«	... baštine koji premoščuje laz izmedu individualne i masovne peihoio-
Nož ima tudi drugo rezilo, Ce bi umetno	sestavili kolonijo iz samih	_|e Kevolucija — ejakulacija kodirana u neizbježnostima načela
;pionirjev, bi bil šotor tako razvlečen, da stanovalcev ne bi varoval pred^ Užitka, svodenje svijeta u stanje materia prima, massa confusa, ut
;pticami.	—polazište za novu kozmogoniju. Glavinjanje povijesti u traganju is-t
punjenog vremena, Zlatnog doba.
Tako gosenice. Zabavno vprašanje je, ali lahko ljudje, ki smo
trdi roki statistične resnice. Inteligentno bitje, ki si upa uporabiti svojo ; pamet, lahko nekoliko vpliva na svoje obnašanje, okrepi ali potaji svojo; Ipionirsko žilico. Tudi okolje lahko reče svoje, čeprav je pri tem; "vprašanje, koliko se da pionirstvo privzgojiti ali zatreti s primernim" poukom. Lahko pa imamo družbo, ki da pionirjem svobodo, ali družbo, ki jih zatira ali pa se jim smeji, žal pa se taki družbi na koncu koncev ;ponavadi ne godi nič bolje kot tistim gosenicam v njihovem tesnem: ;šotoru.	;
Samo RESNIK'
»ZASTAVE« — glas stada još odjekuje u tebi. Cak i kada kažeš: -»ja više nemam istu saviest kao vi, biti če u torne tužbe i bola. ;
; ZASTAVE su komadiči utrobe izmedu neba i zemlje. Vijore na; istom vjetru, uvijek u istom pravcu. Zemlja je uvijek suha
(1) Zakon o narodnih parkin (Ur. list SR Črne gore, 6/78)
(2) Zakon o f
(3) Zakon o i
's
o narodnih parkin (Ur. list i>H Urne gore, bi id) з planiranju in urejanju prostora (Ur. list SR Črne gore, 16/8 f )• o zaščiti narave (Ur. list SR Črne gore, 36/77)
(4) Zakon o ratifikaciji konvencije o zaščiti svetovne kulturne in naravne' dediščine (Ur. list SFRJ, 56/74/
(5) Ustava SR Črne gore, čl. 100, čl. 103
(6) Ustava SR Bosne in Hercegovine, čl. 92, čl. 94
(7) Ustava SR Srbije, čl. 85, čl. 89
(8) Ustava SFRJ, členi 85, 87, 244 - 2. odstavek, 281. - 10. točka (91	nvencija o zaščiti svetovne kulturne in naravne dediščine, & člen,
1 odsta. .; (Uradni list SFRJ, 56/74J
Zgroženi zaradi vesti, da bodo za vse človeštvo dragoceni !<anjon reke Tare potopili zaradi doka| dvomljivih računov na; energetske koristi, pozivamo Univerzo v Mariboru, da v Imenu skupnosti Izobraženih ljudi protestira proti ta) neumnosti, In ša enkrat razgrne alternativna možnosti za rešita v težav z energijo. ___________________________________________________________  Uredništvo	KATEDRE
Študentski list KATEDRA. Naslov uredništva: Tyrševa 23, 62000 Maribor, tel.: (062) 22-004. Številka žiro računa: 51800-678-81846.
Izdaja UK ZSMS v Mariboru.
Uredništvo: Mirjam šega, Marko Klasinc, Peter Podgorelec, Samo Resnik, Mitja Reichenberg, Lidija Herman, Branko Greganovifc (odgovorni urednik), Edmund Turk (glavni urednik v. d.)
Tehnični urednik: Marjan Hani Tajnik: Peter Podgorelec Lektoriranje: Irena Smole
Sodelavci: Milko Poštrak, Bojan Sedmak. Samo Štancer^ Dominik Solar, Tomaž Borko, Vladimir Gajšek, Borut Gombač, Peter Jančič, Igor Kramberger, Andrej Fištravec, Anita Habič, Didie Senekar, Marjan Pečar, Lenka Jemer-šifc, Peter Tomaž Dobrila, Boris Sinkovič Distribucija: Slavko Cehner
Predsednik izdajateljskega sveta: Tomaž Kšela. Katedra izhaja ob podpori UK ZSMS Maribor, Kulturne skupnosti Slovenije, Raziskovalne skupnosti SRS, Izobraževalne skupnosti SRS in Zveze skupnosti za zaposlovanje SRS. Tisk ČGP Večer, Tržaška c. 14, 62000 Maribor.
Cena izvoda je 30 din. Letna naročnina: vsi 250,00 din. Naročenih slik in tekstov ne vračamo, članki izražajo mnenje avtorjev. Oproščeno temeljnega davka na promet po sklepu št. 421-1/70, z dne 11. 1. 1973.
Sestanki uredništva: vsak torek od 18.—20. ure.
RISBA: DOMINIK ŠOLAR FOTO: DUŠAN IVANIŠIN
I
s
m
p
p
Študentski časopis KATEDRA je bil ustanovljen v začetku 60-tih let in letos »praznuje« 25-letnico svojega izhajanja. Začetki so bili obetavni: profesionalno delo sodelavcev in urednikov, novinarski seminarji, sodelovanje v delu Zveze študentov, 14-dnevno izhajanje in realne možnosti za pre-=r
KATEDRA je danes mesečnik in zaradi tega ne more biti informativno glasilo, zato si uredništvo prizadeva objavljati daljše, problemsko zastavljene prispevke. Pravega novinarskega jjela pa je malo tudi zato, ker je uredništvo prešibko. Čeprav usklajujemo prispevke z uredniškim
hod na tedensko prisotnost v mari-—konceptom, prevladujejo osebne borskem prostoru.	odločitve	avtorjev	pri	izbiri	tem	—
Toda menjave generacij so imele;
številk ne moremo v zadostni meri
porazne posledice na kakovost in: predvsem na obseg dela. Vendar je' za Maribor tudi sicer značilno, da mu ni doslej uspelo zagotoviti pogojev za nobeno manj institucionalizirano de-, lovanje svojega prebivalstva. Pravza-:
;projektirati. Ob tem se srečujemo še z -nekakšno »nepismenostjo« (neobvla-dovanjem slovanskega jezika), kar je posledica mačehovskega odnosa do lastnega jezika v izobraževalnem isistemu, pa tudi duhovne zaprtosti v
-2—
4
PARADA MIRU
prav so ves čas na robu propada tudi=r^šolstvu. Ze izobraževalni programi institucionalizirane dejavnosti. Raz-	povedo dovolj o poraznem položaju
log za to verjetno lahko iščemo v	slovenščine v ucnin programih, o
konformističnem odnosu pristojnih^ kvallt.etl P°4ka ,n pedagoškega kadra političnih in kulturnih oblasti v Mari-=Pa raJe P®bi govorili, boru, ki niso znale in še zmeraj prav ne	Smo ŠTUDENTSKI časopis; ne zato,
znajo izkoristiti industrijsko inker je list namenjen samo študentom, ustvarjalno moč mariborskega pros-—temveč zato, ker ga urejujemo stu-tora tako, da bi ji zagovotili možnosti—dentje. Nesmiselno bi bilo trditi, da za polet. Tako je vse delovanje na	izražamo mnenje celotne mariborske
območju severovzhodne Slovenije________študentske populacije, verjetno to
prepuščeno naključjem, posameznim—zarad* heterogenosti mladih niti ni zagnancem, ki pa seveda ne тогејо=:т?Д0^®- Vsem, ki so se svojih raz-zagotoviti stalnosti oz. trajnosti.	mišljanj	toliko zavedli, da jih hočejo
Vse navedene značilnosti okolja celo morajo) izrazRi, pa omogo-
odsevajo tudi v kakovosti KATEDRE.=čamo objavljanje; različni interesi, ki Na začetku leta 1984 smo bili na robu-—so v skladu z uredniško politiko, so propada — trimesečna prekinitev iz-	lahko predmet ustvarjalne kritike in
hajanja. Meseca aprila smo nato________dialoga. Svoj obstoj in delo bomo
oblikovali jedro novega uredništva, ki^^uPra'd*-W> ko bo naše hotenje dejanje tudi včasih na račun kokovosti jz-=:sk° postalo dialog, polnilo načrt in izdalo deset številk. Sklenili bomo z ugotovitvijo, da smo
Sele v letošnjem letu skušamo__________*ak del mladinske ustvarjalnosti, ki
oblikovati identiteto časopisa, ki je— spodbuja njen razvoj: podpiramo film-zanj nujno potrebna. Toda, tudi naša—sko dejavnost, organiziranje kon-generacija bo odšla, upamo, da bomo certov, predavanj.. .Najvecja ovira za vsaj svetel trenutek v mariborskem=v?e te oblike dela pa je položaj mla-študentskem novinarstvu, kaj več tako=dinca v vzgojno-izobrazevalnem pro-ne moremo pričakovati... pesi-~cesu, v katerem m spodbujano niti mizem?	ustvarjalno	delo niti samostojno stro-
Menimo, da je upravičen! Žal soE=kovno. izobraževanje, kaj šele vklju-
takšni svetli trenutki v okoljih, kakršno=čeyanje v interesne dejavnosti (kar je mariborsko, vse prepogosto izko-	velja zlasti za študente).	Osemurna
riščeni za zakrivanje dejanskega sta-__prisotnost v industrijsko	zastavlje-
na — lahko torej celo škodijo zago-= nem izobraževanju ubija ustvarjalnost
tavljanju pogojev za kontinuirano de---oziroma zatre potrebo po	njej, saj je
lovanje, škodijo torej trajni ustvarjal-	mladine? zgolj predmet	obdelave.
.nosti. ABSURDI!? Volja je, ni pa moči— Mnogi se dvojnosti, ki se skriva vtem:
-in je še dolgo ne bo v zadostni meri, če=da namreč producira izobraževanje
"se ne bomo pri delu otresli »maribor anti-ustvarjalnost in hkrati zahteva
skega kompleksa manjvrednosti«,	angažiranost, ne zavedajo povsem ali
-zaradi katerega ne znamo prav izob- pa se tega nočejo zavedati. IN ZADNJI
likovati in uveljaviti specifičnih interesov mariborskega prostora.
Vvseh časnikihsmo prebrali odločitev predsedstva Socialističnefederativ-ne republike Jugoslavije: Parada bo!
- In smo zakričali, zakričali od neizmernega veselja: Bo! Bo! Hura, bo;-: parada, parada bo! Hvala bogu, da so se odločili tako. Kes modra odločitev, ni I "kaj1
In tako, zaradi te odločitve jugoslovanske deveterice, bodo šli: marširali bodo po najširši, najdaljši, najlepši beograjski aveniji; vzravnano, strumno, enakomerno, v korak bodo marširali ti naši kositrni jjaradni vojaki. Vsi bodo I kakor en, kakor da jih je izdelal kak vojaški razmnoževalnik: gladko obriti, čez-; ramena sveže naoljene lesketajoče se avtomatske fxiške, od katerih ima vsaka; Zmogljivost trideset mrličev v tridesetih sekundah, trideset trupel sovražnih -vojakov v pol minute, trideset moških (lahko tudi ženskih, otroških, starčevskih) življenj v stodvajsetinki ure; komaj zleščeni novi vojaški škornji se bodo bleščali daleč okrog m jemali vid, nikjer ne bo manjkal noben gumb, pasovi bodo svetli, ;novi; vsi bodo kakor iz škatlice, iz ene in iste mogočne vojaške škatlice.
bomo odgovorili zdaj, med parado! Ne zdaj, kdaj pozneje, takrat, ko bo parada
mimo.
Se bomo vprašali, kako iziti iz sedanjih dušečih in morečih gospodarskih _ razmer, kakšne so naše gosjx>darske možnosti, kakšne so možnosti nas mladih — v tem gospiodarstvu, v tej državi, ali bomo res skoraj vsi po vrsti morali s — trebuhom za kruhom v industrijsko razvite kapitalistične države, kjer nam bodo — kapitalisti trgali del pridelane, z delom ustvarjene nove vrednosti in si ga tlačili v svoj globoki, brezdanji žep, nam pa bo to propolnoma vseeno, kajti kljub temu, kljub tej izkoriščanosti, kljub tej kapitalistični kraji nam bo šlo boljše, bomo živeli — bolje, kakor bi v socialistični samoupravni Jugoslaviji. Ne, ne bomo se vpraševali Z po tem, jx) teh rečeh; ne bomo se vpraševali po tej krvavi, nepiosladkani, — nejaolepšani jugoslovanski resničnosti. Ne zdaj, zdaj je [>arada .. . dokaz naše moči, naš ponos, naša jeklena hrbtenica A zakaj, le zakaj je moj sosed, mlajši od mene, napolnil kovček z najnujnejšimi rečmi in jo mahnil v Švico? Iz katerih vzrokov, kdo ve? Ali ne bi dosti dosti raje ostal doma, ali ne bi z večjim veseljem
DOGODKI OKROG USMERJENEGA IZOBRAŽEVANJA NAM POVEDO, DA SE TEGA OČITNO ŠE DOLGO NE BOMO ZAVEDLI.
: PESIMIZEM
ČEN!?
JE TOREJ UPRAVI-
uredništvo študentskega časopisa KATEDRA
.	.	,	...	ju*	* ~ a *l * • l	___--------delal doma, če bi našel delo, če bi lahko delal? O tem, o vsem tem kdaj kasneje
Zavoiaki se bodo valili najsodobnejši uvoženi češki tanki, za njimi se bodo __ p3rarf,i
m # -
4
m
počasi kotalili najrazličnejši oklepniki, spet za njimi bodo veličastno |x>časi lezli težki vojaški tovornjaki zameriškimi raketami na svojih širokih, močnih plečih, za njimi bodopnšli na vrsto tovornjaki s svojevrstnimi orglami in orglicami nahrbtih, z orglami za Stalinove skladbe. Za njimi bodo vozili ... ne spominim se, katera
vozilaso na vrsti zatemi premikajočimi se Stalinovimi glasbili za gromko, glasno,________
divjo glasbo. Ne mbrer.. in ne morem se spomniti, kajti že nekaj časa ni bilo------------
nobene vojaške parade. Ja, čas je že za eno, saj se ljudje ne spomnimo več, kaj----------
pride za Stalinovimi simfoniki. Morda |edrske konice, morda atomske bombe ... kdo ve. Je pa tudi res, prosim, da je na vsaki paradi kaj novega, kakšna malenkost, kakšno novo, še boljše orožje, kakšna nova, še storilnejša naprava za predelavo ljudi v trupla, za predelavo življenja v smrt.
Mnogi bodo prevzeti: navdušili se bodo ob enkratni disciplini korakajočih vojakov, očarani bodo zaradi enakosti gibov in kretenj, čistost in lesk vozil, teh dragih m za vsako državo nepogrešljivih sejalmkov smrti, jih bosta razveselili. ZZZ
Hrbtenica se jim bo zravnala, ponos se bo okrepil, samozavest se zdebelila:-------------
ugotovili bodo, da smo še vedno, da smo vsemu navkljub, kljub težjim časom,--------------
še vedno močna država
Parada bo kot Sonce: kdor bo dolgo gledal vanjo, kdor bo dolgo ves odrevenel občudoval njen lesk, ta bo oslepel, postal bo slep . vojaški sijaj mu bo vzel vid m um. V hipu bodo pozabljeni naši problemi m naše težave: kdo bi se
ob tako imenitni parad spomnil na ožgane mežiške smreke! Ožgali smo zelena____________
koroška pl|uča, lastna pljuča smo si zasmodili, njihovo nežno zeleno meso smo------------
opekli z razžirajočim plinom, kmalu si bomo z njim razigali tudi telesna pljuča, če
bo količina plina, kar |e sicer malo verjetno, ravno prava, bomo lahko imeli-------------
okusno pl|učno pečenko. A kdo, kdo bi sedaj mislil na to, na te smrekove gozdove? Zdaj je parada, zdaj je pred nami dokaz, da smo močni, nezlomljivi, nepremagljivi.	________________________ ______________________
Nepremagljivi smo, četudi smo med naj nezanesljivejšimi dolžniki nasvetu:-žnali smo si izposoditi, ne znamo pia izposojenega vrniti. Toda kar si si izposodil, -to m tvoje, to moraš ob določenom času vrniti Mi pa ... mi pa ne vračamo, ker ne moremo, ker nimamo. Najeli smo dolarska posojila, nismo pa pomislili, da bo .prišel čas, da bo vzšel dan, ko jih bomo morali vrniti. Sploh nismo pomislili, dš-;nas bodo tega dne, točno tega dne obiskali naši upmiki in in zahtevali, terjali: ■svoje dolarje nazaj. Kaže, da se sploh nismo prav razumeli: oni so nam dolarje: posodili, mi pasmo mislili, da so nam jih dali. Posoditi in dati .. .velika razlika. Ampak zdaj ne bomo mislili na naše denarmke, ki tiho in pionižno prosijo kapitalistične upnike za odložitev in preložitev naših vračil: zdaj ne moremo,_ Јј,.ж.	~nimamn kasneje, čez kakšno leto ali dve bomo zmogli vrniti, tedaj bomo imeli.-
У* —Na teh pogajanjih nismo ne vem kako močni, ne vem ka’
“Na teh pogajanjih nismo ne vem kako močni, ne vem kako ponosni Naši 3>ančr.iki imajo venetno nekoliko sklonjene glave in poglede upirajo vtla, ne voči ^г.,|а|,с1,лгЉ lonalrev Toda oustimo zdai to, zdaj ie parada, zdai smo tudi mi
4
s
"UOI l\v* *lf\* 1ГТШЈО V Ul j Vrli nr •	• > » w »■*. — . -j - — P - - J-.— CZ  Г Г	-	-	—i ,	,	■	-	-
rapitalističnin terjalcev Toda pustimo zdai to, zdaj |e parada, zdaj smo tudi mi
■nočni1
Naj nas zdaj ne zanima mllaci|a, kljub temu da je na|višia v Evropi, kljub-----------
iemu da je vsem programom, prizadevanjem m ukrepom navkljub ne moremo—-izdati, da nam kot zdivjana kobila trga vajeti iz rok m nam strahovito krči kupno -noč Briga nas to zda|, ko je parada!
Koliko pomenita naša znanost m naša kultura v svetu, kaj mu dajeta, koliko prispevamoVsvetovno zakladnico znanosti m kulture? O ne, na to vprašanie ne
PRISPEVEK K JAVNI RAZPRAVI O VOJAŠKI PARADI
Oglašamo se v zvezi z odločitvijo predsedstva SFRJ, s katero naj bi narodi in narodnosti Jugoslavije proslavili dan osvoboditve, 0. maj, z vojaško parado.
Podpiramo stališče Mirovne skupine pri RK ZSMS, še posebej pobudo o javni razpravi o vojaški paradi v okviru SZDL, kar je bilo predlagano že na programski seji RK SZDL 29. januarja 1985.
Za podporo tej probudi smo se odločili, ker je za rias, člane SZDL, to ustavna piravica m dolžnost. Nič manjši motiv p>a ni bil dosedanji molk RK SZDL, za kar se bojimo, da pomeni odklonilno stališče RK SZDL do tega predloga.
Podpiramo najširšo javno razpiravo o vseh družbenopolitičnih institucijah, ki naj zajame vse zainteresirane občane. Le tako se bo mogoče dokopiati do jasne slike, kaj institucija vojaške piarade sploh še pomeni (kakšni so njeni negativni u6nki) za našo družbo, katere neizpodbiten temelj bi moral biti pvav antimilitarizem.
Glede na to, da sta ZSMS in MLADINA sestavna člena SZDL, smatramo, da je z njunim angažiranjem razpirava odpjrta in je naša reakcija le njeno nadaljevanje.
Kot smo že zapisali, se strinjamo s stališ* Mirovne skupune piri ZSMS, dodali bi le:
— ker z razpravo ne merimo na ponavljanje ideoloških piarol, temveč dopuščamo kot končen cilj možnost spremembe odločitve Predsedstva SFRJ o vojaški paradi, menimo, da je potrebno razpiravo zaključiti do sredine apirila, ko naj bi bila izdelana tudi stališča;
— vojaška piarada leta 1985 v socialistični samoupiravni Jugoslaviji ni z ničemer opravičljiva. SVOBODNE DRUŽBE Sl NAMREČ NE PREDSTAVLJAMO KOT MUZEJA VOJAŠKE OPREME. Prav nasprotno, svobodna družba je le tista, ki se sme sramovati svojega militarizma. S tem se izrecno izrekamo PROTI VOJAŠKI PARADI, 9. maja 1985;
— razširitev mirovnih manifestacij na ves teritorij SFRJ (katerim naj daje ton antimilitarizem), saj bi naša družba na ta način najlepše izrazila, da si želi M|R na svetu, ne рза razkazovanje MOČI;
— dan osvoboditve m le dan jugoslovanskih narodov in narodnosti, zato bi morali ta dan praznovati v kar najtesnejši zvezi z vsemi naprednimi mirovnimi skuprnami sveta;
— v vojaški praradi vidimo izključno ideološko razkazovanje moči pred očmi javnosti. Del tega razkazovanja bi bilo tudi ovtranie lavne razprave. Še več, glede na px>litično neaktivnost bi (»omenilo oviranje tudi neaktivna (jozicija RK SZDL.
159 ŠTUDENTOVFSPN
Tudi na ubogo beračico, slovensko kulturo, ki ji vsi očitajo, da pxxJ svojim dskrpucanim, strganim krilom skrivaingrejenajveč sovražnikov našegapnljtične-;ga sistema, bomo mirno prozabili. Pozabili bomo, da je lačna pozabili, da je strgana dajo zebe, pozabili, da za vsakim vogalom prosjači za kak piočen dinar, da pionižno in vztrajno nastavlja in moli svoj pjomečkan m zvežen klobuk slehernemu mimoidočemu, ki lahko, če se mu ravno zahoče, pjljune vanj svoj zeleno ; rumeni sluzasti smrkelj, pa mu nihče ne bo nič rekel, le pnhvalil ga bo morda -kdo, kak človek z obrnjenimi in prevrnjenimi možgani. Na tiste namišljene I skrivalce med njenima nogama, p>od njenim krilom, o, nanje pa se bomo naiptrej spomnili! A ne zdaj, dajte nam zdaj mir, vsaj zdaj naj bo mir, kaj ne vidite, zdaj je ja piarada, zdaj je vendar vojaška parada, cvet, naj čudovitejši cvet vsega, kar smo dosegli v štiridesetih svobodnih letih. Ta vojska, ta vojaška moč, neizprosna disciplina brez ugovarjanja, brez oporekanja, ta enotna, brezhibno čista, gladko zli kana uniforma, ti svetleči se skrbno zleščeni škornji brez zrnca pxahu, od olja lesketajoče se puške, to neobhodno orodje vseh vojakov, orodje za izdelavo
- ran, muk, bolečin in smrti, za proizvodnjo ranjencev, invalidov, duševnih bolnikov I in trupoel . . to, to je naš pionos, to, to je naš provojni dosežek, to, to smo mi!
; Vsak dan proslušamo maslene besede o miru, prolna ušesa topilih besed imamo o tem, kako naša država piodpira mirovna prizadevanja in mir ovna gibanja v svetu, kako globoko si sama prizadeva za mir, kako politično podpuraodporni-ška gibanja p>o svetu, gibanja za svobodo, samostojnost, neodvisnost, lastno državnost vseh še vedno zatiranih in teptanih ljudi in človeških skupjnosti. Pa res naredi dovolj za to p>odporo, ta naša država? Ali nekoliko več govori, kakor nato ; stori? Mar bomo res štiridesetletnico konca druge svetovne vojne pxaznovali z
- vojsko, z orožjem, ki nas, naj to hočemo ali ne, naj se še tako trudimo odpjoditi te ; piodobe, vedno spomni na vojno, na vojne grozote, na vojne morije? Bomo res
štiridesetletnico zaprtja največje človeške klavnice v vsej zgodovini človeštva zaznamovali m počastili s paradirajočimi vojaki iz škatlice? Bomo res? Nam ta . piarada res toliko pomeni? Kako bo nanjo gledala Evropa?
- In kljub vsemu izrečenemu, kljub vsem trdim, neprijaznim besedam, sem za : piarado za parado miru, za mirovno piarado! Naj vlaki z vseh koncev Jugosla-
- vije, iz vseh kotov in kotičkov, iz vseh zakotij in vseh velikih mest zastonj vozijo v Beograd, naj nas popoljejo v našo prestolnico, naj denar za vozovnico ne bo ovira, srečajmo se v Beogradu, udeležimo se največje letošnje mirovne piarade v
: Evropi, morda največje nasvetu; bodimo dejavni udeleženci mirovne piarade, ne -pia samo gledalci vojaške piarade. Storimo nekaj za mir na svetu, za še vedno : nesvobodne ljudi, podpiramo njihov boj. Naj svet vidi, kaj mislimo Jugoslovani o miru, o svobodi, o človeškem življenju na tem svetu. Pokažimo to svetu sredi svetlega Beograda, piovejmo to velesilama v obraz, povejmo jima to jasno in
ogle..............
— glasno v brk, tako vzhodni kakor zahodni, saj sta v tem piogiedu tako in tako isti.
— Povejmo to vsem, ki so prav tako za mir na svetu, ki so kakor mi proti atomske-.— mu orožju m oboroževalni tekmi, in vsem tistim, ki se bolj ali manj up*rajo
močnejšemu in se z orožjem borijo za to, da bi sami odločali o svojem življenju in usodi, za to, da bi bili sami svoj gospiodar. Oni morajo upx»rabljati orožje, drugače ne gre . ., ampak nam nam pa ni treba, vsaj sedaj ne. Zato pustimo  tiste svoje trake, oklepnike in rakete tam, kjer so, in jih ne vlečimo v Beograd
— razkazovati sebi m svetu. Peljimo se raje v Beograd in se zlijmo v nepxegledno _i množico. Na| široka človeška reka teče po najlepši beograjski aveniji, naj bo
širša od same Donave; in ta reka, vsi ti ljudje, naj nedvomno pokažejo, da si vsi — in ne samo oni, temveč vsi Jugoslovani — želimo mir, svobodo in človeško življenje zase in za vsakega Zemljana!	Bojan	DAJČMAN
ф1-
Podpolkovnik MacGovvan je bil glavni zdravstveni častnik v stezosledskem odredu — bombniškega letalstva RAF.; “Sedel je v lancastru 83Q, ko je: ta vzletel z baze v Wytonu, nad Berlin, v zelo težkem obdobju -januarja 1944. V Wytonu je-;domovala 83. skupina, ena od; -prvotnih skupin stezosledcev, -ki so vodili nočne napade na nemška mesta. Stal sem ob. vzletišču, zroč v mrzel, vlažen: veter in gledal dvajset lan-: castrov, ko so se dvignili v temo. Bili so težko otovorjeni in dolgo je trajalo, da so vzleteli. Lancaster je imel izjemno -sposobnost za prenašanje: "bomb in dovoljeno preobremenitev so od 1942, ko so jih poslali v vojno, večkrat dvignili. Ko so bombniki izgi-; nili, sem šel noter na skodeli-: co čaja.
Wyton je bil tako grd kot to sploh lahko uspe vojaški bazi ; med vojno. Neskončne luže,;
le z njim. Orjaški vihar ognja, ki bi divjal čez Berlin bi lahko izpolnil sanje mož, ki so ustvarili bombniško letalstvo.; —Njihovo geslo je bilo »zmaga z letalsko silo«. A januarja 1944 sem vedel, da se to ne bo
- zgodilo. Do ognjenega viharja £je lahko prišlo le, če so bom-—bniki delali izredno natančno
m brez resnega odpora. —Obramba Berlina je pod na-
— Šim nabijanjem postajala vse —močnejša in bombe so padale:
vse bolj razpršeno. Z ognjenim viharjem smo uspeli le še enkrat, leto po mojem obisku v _Wytonu, ko je bila Nemčija že ^skoraj zavzeta. To je bilo feb-: ~ruarja 1945, v Dresdenu.
Kot civilni znanstvenik sem delal pri štabu bombniškega Hetalstva. Od nedolžnih dni; “kozmičneenosti sem prehodil: “dolgo pot. Bil sem pri skupini, imenovani Odsek za opera-—-tivne raziskave, ki je pripravljala znanstvene nasvete za
prestano preiskovali nebo,' pilot in bombarder spredaj in _ strelca v repu in na hrbtu le-—tala. Navpično pod bombni-; —kom pa je bilo slepo področje.; Klasično oboroženi lovci se bombniku ne bi mogli pri-—-bližati od spodaj in ga ses-—trel it i, ne da bi ji h opazi I i. A vse ; —več nemških lovcev je imelo topove, ki so streljali navpično —navzgor, s preprostim peris--j£kopskim merilcem, da je pilot -—lahko skrbno pomeril, ko je: tiho letel pod bombnikom.
Največja nevarnost zanj je bila, da ga zadenejo večji kosi —bombnika, ko se je le-ta raz-; —treščil.	;
—1 Triinosemdeseti, ki je bila-stara stezosledskaskupina, ni manjkalo izkušenih posadk. zzObveza za može v navadnih: r:skupinah je bilo trideset po-; letov. Sredi vojne so bile iz-" gube okoli štirih odstotkov pri —vsakem poletu. Tako je imel; —letalec tri možnosti od dese-:
usodo, hujšo od smrti. Če so fanta premestili zaradi živcev je bilo kot uraden razlog na-_ ;vedeno pomanjkanje moralne; :trdnosti. Tako je bil uradno: proglašen za strahopetca in odtlej dodeljen na ponižujoča,
; služabniška dela. Kljub javni-:sramoti, ki jih je čakala, se jih; -ni zlomilo malo. V štabu smo-vedeli, da jih je bilo približno -toliko kot tistih, ki so uspeli; ;končati svojo serijo poletov.; -Niso pa nam dovolili zvedeti-koliko duševnih bolnikov je bilo med njimi. Podpolkovnik MacGovvan je vedel.
; Ko sva se prvič srečala,; :sem osupnil, ko mi je povedal,: "da bo ponoči letel nad Berlin." Rekel je da ga imajo posadke rade s seboj. Vsi v skupini so_ :vedeli da letala z dohtarjem: :vedno pride varno domov. V; zadnjih dveh mesecih je bil-šestkrat nad Berlinom. Najprej ;sem mislil, da je nor. Nisem; irazumel, čemu bi starejši:
OTROŠKA KRIŽARSKA VOJNA;
barake,	skladišča, polna
bomb, rjaveče razbitine poškodovane opreme, ki_ je ni bilo vredno popravljati. Že dva meseca je 83. skupina odhajala noč za nočjo, če le vreme ni bilo povsem nemogoče, bombardirat Berlin. V povprečju so vsako noč izgubili eno letalo. V vsakem lan-castru je bilo sedem ljudi.
Bombniško letalstvo je v napadih na Berlin to žimo dajalo vse od sebe, ker je bila to :: zadnja priložnost, da odločil-—:no škodijo nemški vojni ekonomiji, preden bodo zahodne
—.vrhovnega poveljnika. Ukvar-—jal sem se s statistično študi-—jo, ki naj bi pokazala, ali je kakšna zveza med izkušenostjo posadke in verjetnostjo, da —jo bodo sestrelili. Poveljstvo —je verjelo, da upanje posadke, da preživi polet, z izkušnjami narašča, in to vero so med —treningom vztrajno ubijali v le-—talce in propagandni stroj jo je —trobil javnosti. Ko enkrat preživite prvih pet ali deset pole-—tov, so rekli posadkam, boste —poznali prijeme in naučili se -—boste prej odkrivati nemške nočne lovce in imeli boste
Ko je že štirideseta obletnica konca vojne in ker imamo obletnice vsi tako radi... spomini fizika Freemana Dysona, modrega moža, kažejo zadnje mesece pobijanja in otroke, ki so pobijali in se dajali pobijati.
S
armade začele z invazijo na; Evropo. Fantom, ki so leteli v" lancastrih, so povedali, da je ta berlinska bitka ena-* odločilnih bitk v vojni, in da v njej zmagujejo. Nisem vedel, koliko od njih je verjelo temu, ~ kar so jim povedali. Samo to sem vedel, da tisto, kar so jim _ “ povedali, ni bilo res. Januarja: ~ 1944 je bila bitka že izgub-: Ijena. Videl sem vzorce bombardiranja, ki so kazali bombe,
— razpršene čez ogromno po-; —dročje. Izgube bombnikov so:
se ostro dvigale. Nobene mož-" nosti ni bilo, da bi naša ofenziva, nadaljevana v tem stilu, = imela kakšen pomemben uči-;
— nek na vojno. V Berlinu je bilo; res veliko pomembne vojaške industrije in administrativnih
 centrov, a bombniško letal-.
— stvo ni poskušalo najti teh: “objektov in jih napasti vsake-:
ga posebej. Po mestu smo samo sipali zažigalne bombe kolikor seje le dalo na kupu, s tanko primesjo visoko eksplozivnih bomb, da bi vzeli _ gasilcem pogum. Proti tak-; ;šnemu napadu si je obramba: lahko privoščila selektivnost.-Pomembne objekte so varovale gasilske ekipe, ki so lahko hitro opravile z zadetki. Civil-_ ne hiše in trgovine so lahko: pustili goreti. Tako se je več-: krat zgodilo, daje bombniško letalstvo mesto »uničilo«, fotografije nekaj tednov kasneje I pa so pokazale, da tovarne: nemoteno delajo med ruševi-' nami požganih domov.
Med vso vojno je bil napad; RAF z zažigalnimi bombami: povsem učinkovit le dvakrat." Prvič se je to zgodilo v Hamburgu, julija 1943. Na močno. pozidanem območju smo po-: vzročili toliko ognjev, da se je: razvil ognjeni vihar, orkan plamenov, ki je ubil štirideset tisoč ljudi in uničil vse na svoji -pot' Nič drugega, kar smo: storili ni bilo desetino tako-učinkovito kot tak vihar in berlinsko bitko bi lahko dobili
Ji
-i * \
FfBF
Jor:
m
\
;veliko več upanja, da se vrnete ; domov. Ni dvoma, da je bilo dobro za moralo fantov, da so -to verjeli. Poveljniki skupin — vsak od njih je preživel veliko poletov — so pošteno verjeli, "da so lako hvaležni za preži-" vetje svoji spretnosti in odloč-. nosti, ne pa čistemu naključju,-:Verjetno so imeli prav. V za-: :četnih letih vojne so izkušene-posadke res večkrat preživele. Preden sem prišel v bom-ibniško letalstvo je Odsek za: :operativne raziskave izdelal: “študijo, ki je potrdila uradno" doktrino o preživetju izkušenih in njene rezultate so vsi_ ;toplo sprejeli.	;
; Ko pa sem to študijo po-; novil z boljšo statistiko in novejšimi podatki, sem žal ugo--tovil, da so se stvari spreme--:nile. Moja analiza je bila zgra-; :jena iz celotnih podatkov in je -skrbno izključevala moteče korelacije, ki jih je povzročalo to, da so neizkušenim posadkam pogosto dali lažje polete. .Sklep ni dopuščal dvoma:-:padanja odstotka izgub z iz-: : kušnjami, ki so ga videli 1942,: v 1944 ni bilo več. Se se je. dogajalo, da so stare posadke pripeljale domov hudo po-.škodovana letala, v katerih bi. ;bila neizkušena posadka; ;skoraj gotovo izgubljena, a: kljub takšnim primerom učinek spretnosti in predanosti :izkušenih letalcev statistično: :ni bil določljiv. Izkušene in: "neizkušene posadke so želi" prav tako brez razlike kot ;fante, ki so prišli pred nemška: :strojnična gnezda v bitki na: "Sommi leta 1916.
Izginitev povezave med izkušenostjo in preživetjem bi: :morala opozoriti letalsko po-; :veljstvo, da smo se srečali z-nečtm novim. Pri Operativnih raziskavah smo imeli teorijo,
;zakaj izkušnje več ne rešujejo; ;bombmkov, in vedeli smo, da; -je pravilna. Šlo je za navzgor -streljajoče topove. V vsakem bombniku so štirje možje ne-
-tih, da konča serijo. Stezo-z ;sledci so se zapisali za dvojno; -obvezo, šestdeset poletov.-Imeli so približno eno možnost od enajstih. Pozimi 1943—44 ;SO bile med ponavljajočimi se; ;napadi na Berlin izgube nad-; povprečne in možnosti za preživetje še manjše.
- V Wyton sem prišel iz; ;bombniškega štaba, da vidim,; -kako delujejo različni radarski-protiukrepi proti lovcem. Radarji so delali dobro, a niso bili — ;kaj prida uporabni, ker lovcev; -niso ločili od bombnikov. Upal-sem še, da bom v Wytonu -zvedel kaj, kar mi bo pomagalo ; ;pri študiju učinka izkušenosti; -na izgube. Mislil sem, da bom -lahko govoril z nekaj izkušenimi letalci, zbral vtise iz prve-:roke, dobil občutek, kaj se v: močnih bitkah nad Berlinom v = resnici dogaja. Hitro pa je postalo jasno, da so resni :pogovori med posadkami in: :civilnimi tujci nemogoči. O: 'odstotkih preživelih se ni govorilo. Vsa teža tradicije in -avtoritet letalskih Sil je bila— usmerjena v odvračanje posameznih letalcev od tega raz--mišljanja. Može,-ki so preveč-mislili na odstotke je rado .zlomilo. Možje, ki so o takšnih. :stvareh govorili s svojimi to-: :variši so bili nevarni za dis-= ciplino v skupini. Strogi ukrepi so skrbeli, da štabni ;dokumenti o številu preživelih: :niso dosegli bombniških sku-: 'pin. Za letalce je še veljalo" staro pravilo — »ni znanje, da bi se spraševali; njihovo je, da :bodo šli in življenje dali«... : :	Nikomur	ni	bilo prepove-;
'dano-govoriti z menoj. Lahko so govorili kolikor se jim je .zahotelo. A kaj bi mi lahko. :rekli, in kaj bi jaz lahko rekel: :njim, čez prepad med nami?: Večinoma so bili dvajsetletni fantje, toliko stari kot jaz. Tridesetkrat so se bili spogledali s smrtjo v plamenih in še tri-.desetkrat se bodo morali, če. : bodo imeli srečo. Jaz se nisem,: :in se ne bom. Vedeli so, in: vedel sem, da vedo, da sem eden tistih fantkov iz gimnazije, ki so si bili našli mehke _civilne službe in ostali na var-. ;nem. Kako naj bi se dvajset-: “letnika, ki ju loči takšen zid,: pogovarjala o čemerkoli pomembnem?
:	Podpolkovnik	McGovvan	je:
Ibil edini človek v Wytonu s= -katerim sem se lahko odprto pogovarjal. Bil je odgovoren ;tudi za duševno zdravje po-" ;sadk osmih stezosledskih: "skupin. Bil je visok in sivolas in' zdel se mi je zelo star, čeprav -jih ni mogel imeti dosti več kot; ;štirideset. Kadar je kateri od; =fantov začel kazati znake duševnega zloma je en dal končno odločitev, ali naj še leti ;ali naj ga premestijo iz sku-: ; pi ne. Za fante ki so se zlomili ni: "bilo lahke poti ven. Pravila v' letalskih silah so skrbela, da bi možje videli v premestit«'
;zdravnik z varnim štabnim de--;lom šel spet in spet tvegat; -življenje v teh obupno nevarnih nočeh. Pozneje sem ga razumel. Samo tako je lahko_ : pokazal fantom, za katerih; ;telesa in duše je bil odgovoren, da res skrbi zanje. Samo tako je lahko rekel fantom, ki ;SO se zlomili, da jim »manjka; ;moralne trdnosti«, ne da bi ga; -bilo samega sebe sram.
Medtem ko je Mac Govvan ;in dvajsetkrat po sedem fan-; :tov letelo proti Berlinu, so se: "posadke, ki v operaciji tiste" noči niso bile potrebne, zbrale ;ob pivu. Precej so ga popili in; ;peli so svoje pesmi.
-Bombe nesemo nad Nemčijo, -vračamo se brez njih —
-Po vsakem verzu je prišel --refren
-Triinosemdeseta skupina — -triinosemdeset mož.
Bila je najbolj žalostna za-_ :bava, kar sem jih kdaj videl.; :Zgodaj zjutraj smo slišali vračajoče se lancastre. Samo eden je manjkal. Mac Govvan se je vrnil.
Po obisku v Wytonu sem se odločil, da je edini častni iz-'hod zame, da pustim svoje" delo v štabu in se prijavim za -polete.
; Upal sem, da me bodo za-; -radi matematičnega znanja-sprejeli kot navigatorja. Pred tem drastičnim dejanjem pa :sem se o vsej stvari pogovoril: : z mamo. Takoj je razumela, kaj: 'se dogaja. Videla je, da bi se" bilo brezupno obrniti naravnost na mojo strahopetnost.
:Uporabila je mojo nesposob-; :nost. »čisto brezupen bi bil; kot navigator,« je rekla. »Vselej bi se izgubil. Seveda ti ne -bom branila, če hočeš iti in se-:dati ubit, ko že misliš, da je= :tako prav. Samo letala je-škoda.« Prijeloje. Opustil sem misel na herojsko žrtvovanje in se tiho vrnil k štabnemu delu.
. Tožimo,kosmominapadali; :Berlin, so tudi Nemci poslali; :kdaj pa kdaj nekaj bombni kov -nad London. Ti napadi so bili proti našim neznatni, z edinim namenom, da dvignejo Ber-Jinčanom moralo. 1940 smo. :tudi mi izvajali podobne sim-: :bolične napade na Berlin. Ko: sem tako februarja 1944 slišal brnenje nemških letal, sem :ostal v postelji in se mi ni lju-: :bilo oditi v klet. Mislil sem na; 'nemške fante tam gori, ko so tvegali življenja za jutranje izjave propagandnega ministr-: :stva. Premleval sem nepo-: "membnost te igrice za resno' vojno, ki naj bi jo bojevali, ko je -zagrmelo in moje okenske; ;šipe so razbite ležale po tleh.; -Zadet je bil francoski institut," dve hiši stran. Pred vojno je bil to kulturni center Francozov v ;Londonu. Le-ti niso bili po-; ;sebno srečni, ko se je 1940 iz: " Francije pojavil deGaulle in si" brez kakšnih zakonskih pooblastil vzel vodstvo sil Svo-
' bodne Francije. Vso vojno je	o pravem svetu pa več. Ko sva
prihajalo do trenj med njim in	gledala brutalnosti in ne-
„ ljudmi iz instituta. Z mamo________umnost v letalstvu, sem jaz
;sva šia na ulico in gledala,—postal depresiren, Mike pa ;kako je zgradba gorela. Mor-—jezen. Jeza je kreativna, deda ti fantje tam zgoraj sploh	presija pa neuporabna,
niso bili Nemci, temveč Fran-	Ena od stvari, ki so Mika
-cozi, ki jih je deGaulle poslal,—.jezile, so bile ubežne lopute. :da povrne staro zamero. Ta— Bombnik je imel v tleh loputo, :stvar ni imela nobenega—skozi katero naj bi posadka smisla, kakorkoli si gledal odskočila, ko bi kapitan to -nanjo.	—	ukazal. Uradna propaganda je
; V Operativnih raziskavah—dala fantom vtis, da imajo -smo tisti, ki smo se ukvarjali z-— odlične možnosti, da odsko-vzroki izgub bombnikov me-	čijo, če bo letalo tako ne-
nili, da imamo obetajočo ide-	srečno, da ga sestrelijo. Vejo, kako jih zmanjšati. Hoteli	činomajihjeboljskrbelo,dabi
-smo pobrati z letal obe strelni— jib linčali pobesneli nemški ;kupoli, njune mehanizme in—■ civilisti, kot da bodo ostali -strelivo in zmanjšati posadko—ujeti v gorečem letalu. V re-od sedmih na pet ljudi. Dokazi,	snici se ni nikoli zgodilo, da bi
da izgube z izkušnjami niso	civilisti koga linčali in le maj-
;padale, so (DOtrjevali naše— hno število letalcev je po za-:prepričanje, da strelci ponoči“jetju ustrelil gestapo. Veliko “bombnikom le malo koristijo,	več jih je umrlo, ker niso bili
Osnovna težava z bombniki je	primerno pripravljeni za teža-
;bila, da so bili prepočasni in—ve pri prerivanju skozi ozko ;preotovorjeni. Kupole so bile—luknjo, v nerodni letalski "težke in aerodinamično ne-—obleki in jermenju padala, v rodne in sodili smo, da bi le-	temi, v naglici, v letalu, ki je
tala brez njih zmogla sto kilo-___pilotu naglo uhajalo iz rok.
- metrov na uro več in da bi bila—Mehanika odskoka je bila še -tudi precej okretnejša. —en tabu, o katerem se naj pri-Izgube so se od noči do	dni letalci ne bi pogovarjali,
noči dramatično spreminjale	Koliko članov sestreljenih
:in vedeli smo, da je glavni “ posadk preživi je bila skriv-:razlog to, ali je nadzornikom=nost, še bolje čuvana pred “nemških Ibvcev	uspelo—fanti kot tista o možnostih, da
usmeriti prestrezalce v tok	posadka ^izpolni operativno
.bombnikov, preden so ti do-________obvezo, če bi fantje vedeli,
: segl i cilj. Sto km/h več bi “kako redkim uspe odskočiti, :lahko zelo spremenilo stvari.“bi bili nekateri od njih lahko v Prepričevali smo poveljstvo, skušnjavi, da skočijo prezgo-naj na vsak način vsaj nekaj daj.
:skupinam potrgajo kupole z^ Mike ni imel dosti spošto-: letal. Hitro bi videli, ali bi ne-—vanja do uradnih tabujev, "oborožene lancastre sestre-	Uspelo mu je zbrati dokaj
Ijevali bolj ali manj kot ostale,	popolne podatke o številu
:Osebno sem imel še drug £: vojnih ujetnikov iz posadk -razlog. Tudi če sprememba ne—pogrešanih letal različnih ti-bi rešila niti enega samega	pov. Številke so bile grozljive,
bombnika, vsaj strelci bi ostali	Iz ameriških bombnikov, ses-
:živi.	“beljenih	podnevi, je odskočilo
:	Vsi naši nasveti vrhovnemu—kakšnih petdeset odstotkov
"poveljniku so potovali po bi-	letalcev. Iz starejših britanskih
rokratskih kanalih. Proces	nočnih bombnikov, halifaxov
;pronicanja skozi birokratsko “in Stirlingov, okoli petindvaj-:hierarhijo je porezal naše z:set odstotkov. Iz lancastrov, “ostrejše kritike in radikalnejše	petnajst. Lancaster je bil naš
predloge. Praviloma so	najnovejši bombnik, in v vsem
„vrhovnemu poveljniku pove-_________ostalem je bi! boljši od prej-
idali to, kar je.vrhovni poveljnik —šnjih tipov, ki jih je v skupinah zželel slišati. Še se spominjam, “hitro nadomeščal. Mike je bil kako me je streslo, ko sem	edini v vsem bombniškem le-
prvič videl našo birokracijo v	talstvu, ki gaje skrbelo, kai to
-akciji. Seržantka Maggy As-	pomeni za fante, ki jih se-
plen, čedno dekle, čigar ni	streljujejo.
_mogla skriti niti brezoblična  Razliko v možnostih preži-
uniforma WAAF, je prišla v	vetja med ameriškimi bom-
pisarno z bombnim grafom za	bniki ter halifaxi in Stirlingi je
; nedavni napad na Frankfurt.—bilo lahko pripisati razliki med ;Po fotografijah določene“bombardiranjem ponoči in “točke zadetkov so vrisali v	podnevi. Američani so imeli
načrt mesta s petkilometr-	več svarila, preden jih je za-
_skim krogom okoli merilne__________delo in več časa da pripravijo
;točke. Risba naj bi šla h ko-—odskok. Podnevi je lažje najti
Freeman Dysen
mandantu skupaj z našo ana-	pot ven kot v temi. Za razliko
Jizo napada. Naši strokovnjaki__med halifaxi in lancastri ni bilo
:so si jo nekaj sekund čemernoZZtega opravičila. Mike je hitro :ogledovali in jo vrnili seržan-“ našel odgovor. Lancastrova tki. »Hudo malo bomb je v	loputa je bila precej bolj ne-
krogu,« je nekdo rekel. »Rajši	rodna in težjese je bilo preri-
to spremenite v osemkilo-	niti skoznjo. Ta nerodnost je
meterski krog, preden gre	verjetno povzročila smrt več
„naprej.« Po tem doživetju me_____tisoč fantov.
;ni presenetilo, ko sem slišal,“ Mike je preživel dve leti v :da birokracija skeptično gle-— samotnem boju da prepriča da na naše mnenje, da bi imeli	letalstvo, naj preoblikuje lo-
bombniki brez strelnih, kupol	puto. Zaman. Bila je to ne-
večupanja.Tonibilpredlog.ki	enaka bitka volje proti biro-
_bi ga vrhovni poveljnik rad______kraciji, en sam epileptičen
;slišal, in tako tudi birokratom—fant proti utirjeni inerciji vo-; ni bil všeč. Vztrajanje z idejo ozzjaškega stroja. Njegov napredek je bil obupno počasen. Pc..........................................................
odstranitvi kupol, proti uradni mitologiji o junaškem strelcu,
'otem ko je zbral podatke o ki brani svoje tovariše, in proti—verjetnostih za odskok, je
:masivni birokratski inerciji le trajalo več mesecev preden je
talstva, bi nas potegnilo v ve-	letalstvo uradno priznalo, da
liko politično bitko. Morda niti	problem obstaja. Ko je bil
-nismo imeli upanja, da hi tak-—problem uradno priznan, je :šno bitko dobili, sploh pa naši“trajalo\ več mesecev, da so "nadrejeni niso imeli želodca	prepričali jx)djetja, ki so lan-
za takšne bitke. Kupole so	castre gradila,' da bi bilo
-ostale, in strelci so brez ko-—dobro, če bi s tem nekaj sto-:risti umirali do konca vojne. —rila. Ko so se podjetja končno - Svojo pisarno v štabu —lotila dela, je trajalo več me-sem delil z Mikom 0'Loughli-	šecev, preden so pripravili
nom, napol irskim fantom	novo loputo. Prototip prede-
-moje starosti. Bil je vojak v—Jane lopute je končno prišel ;armadi, pokazala se mu je—do nas, a vojna se je končala, -epilepsija in odpustili so ga iz—preden je prišel v proizvodnjo, zdravstvenih razlogov. O ma-	Po vojni so izračunali izgube
tematiki je vedel manj kot jaz,	bombniškega letalstva: ubiti
p
4r-‘
£
med operacijami, 47.130. je po besedah uradne britarv zneje postal znan kot »odvra- Zadnja vojna pomlad je bila bombniško letalstvo, a še čas je eunuh, in ne rodi živega Skočili s padalom in preživeli,	ske zgodovine njegovega voj-	Čanje«. Doktrina je trdila, da	še posebno žalostna. Bom-	vedno nasprotujem bombar-	dela.
12.790, med njimi 138, ki so____skovanja »rad mešal nasvete z bo vse vlado odvračala od___________bardiranje mest seje nada-_______diranju mest povprek. Ko sem____Mteni, o gospod življenja, po-
umrli kot vojni ujetniki.—umešavanjem, kritiko s sabo-1—vojne zavesti, da jih zanesljivo—lievalo še po Dresdenu, čez—pnšel k bombniškemu letal-—§lji dežja mojim koreninam. Odstotek preživelih, 21,3.—tažo in podatke s propagan čaka uničujoče bombardira- — marec in april 1945. Nemški—stvu sem rekel, žal kaže, da—
Verjamem, da bi se lahko	do.« Odsek za operativne	nje. Kar se tiče vojne z Ne-	nočni lovci so se tolkli do	bombardiramo mesta kar po-	Trideset let kasneje sem z
približali ameriškim petdese-	raziskave, ki naj bi mu dajal	načijo, je zgodovina to teorijo	konca in v teh zadnjih tednih	vprek, ampak to je moralno	ženo in otroci stal v zaklonišču
tim odstotkom, če bi naši po-—neodvisne znanstvene nasve-—popolnoma zavrnila. Strateš- — so še sestrelili stotine lan-—upravičeno, ker pomaga do-—na vrju ženinega strica v Vz-veljniki problem vzeli resno, —te, pa je bil preplašen, da bi—ko bombardiranje vojne ni ne —castrov. Pričel sem se ozirati—biti vojno. Leto kasneje sem — hodni Nemčiji. Njen stric je
Pobili smo okoli 400.000—podvomil v katerega od bis odvrnilo ne dobilo in doslej —nazaj in se spraševati, ko se je—rekel, žal kaže, da naše bom-—<Zgradil zaklonišče trdno, iz
Nemcev, tretjino od njih v	tvenih elementov njegove po-	samo še ni zmagalo v nobeni	zgodilo, da sem se pustil	bardiranje vojne ne bo poma-	opeke in železa. Okoli se je še
dveh ognjenih viharjih, v_______litike.	____vojni. A navkljub jasnim zgo- — vplesti v to noro igro pobija----9^° dobiti, a moralno upravi- — dalo razločiti več bombnih li-
Dresdenu. V— Mnoqo teqa zla je živelo v—dovinskim dokazom je dok- — nja. Od začetka vojne sem se—ceno je, da delam za reševanje—;akov. p0 tridesetih letih je bil
-	°	.	.Г	-	w	■	•	•	»•	■ ■	■	•	.	...	4i»fli/4»M UnmUmAbiU ГЧЛЛА^Ј I/	1	t	•«	v	v	I	•	.	I
strop zaklonišča šetrdemntla
Hamburgu in Dresdenu je bilo najhujše. A z-
vojaških organizacijah že dol-:^trina strateškega bombardi—korak za korakom umikal z—življenj bombniških posadk našega stališča je bilo to	go preden je bojevanje po-	ranja v Bombniškem letalstvu	enega moralnega položaja na	Zadnje vojne pomladi nisem	suha. Hiša stoji v vasi ju-
samo naključje. Z enako silo	stalo tehnološko. Naš vrhovni	cvetela vso vojno. In še cvete,	drugega, dokler nisem opustil	več	.n,a^'	gozahodno od Berlina Moja
kot Dresden smo napadli	poveljnik je bil tipičen primer	v večjih deželah, z večjimi	vseh. V začetku vojne sem	opravičil. Gledal sem Mika, ko	ženaje živela v njej med leti, ko
Berlin šestnajstkrat. Vselej predznanstvega vojaka. Bil je —bombami.	—vroče verjel v bratstvo med—^ ie sam tolkel za ubežne— sem ^il pn bombniškem le-
smo poskušali doseči ognjenij^ brutalen in brez domišljije, a— Bombniško letalstvo je bilo —ljudmi, imenoval sem se—lopute. Nisem mu pomagal.—:talstvu. Bila je še otrok. Noči, vihar. Edina posebnost Dres-—vsaj človeški in bil je pripra--—zgoden primer novega zla, ki — Gandijevega pristaša in mo-—Samo opuščal sem en moralni— k0 so prišli bombniki, so pre-
dena je bila, da je takrat vse	vljen prevzeti odgovornost za
šlo, kot smo želeli da gre. Bilo	zlo, ki ga je povzročal. Ni bil
je kot luknja v enko pri golfu.—slabši od generala Shermana, Žal je imel Dresden kaj malo—ki je tudi delal zlo za pravično vojaškega pomena, in pokol je	stvar. Le izvajal je, z večjim
bil tudi prepozen, da bi imel na	navdušenjem, kot je bilo po-
sta ga znanost in tehnologija dodala starim zlom vojaščine.
napadu na Dresden knjigo z naslovom Klavnica pet, ali -Otroška križarska vojna.=
;Mnogo let sem nameraval; napisati knjigo o bombardiranju. Sedaj mi je ni treba, ker ;jo je Vonnengut napisal mno-z ^go bolje kot bi jo jaz lahkoT Takrat je bil v Dresdenu in je videl, kaj se je zgodilo. Njegova knjiga ni samo dobra li-; teratura. Govori resnico.; ki
i
m
netočnost,
sem
našel v njej, je, da ne pove, da je bil nočni napad, ki je naredil pokol, britansko delo. Američani so prišli šele naslednjega dne, da so orali po ruševinah. Vonnengut, kot Američan, svojega poročila ni hotel na-
I
;pisati tako, da bi za vso stvar lahko krivili Britance. Vse ostalo jč res. Ena od najbolj resničnih stvari v knjigi je podnaslov, »Otroška križar ska vojna.« Vonnengut pripo veduje v uvodu, kako se je
i
t
i
m
P
živeli v zaklonišču. Zagotovo je sedela tukaj tisto noč, ko je podpolkovnik MacGovvan letel nad njo, ko sem jaz pil pivo s fanti v Wytonu. Brez večjega uspeha sva skušala to razložiti otrokom. »Misliš, da je mami sedela tu doli, ker so očkovi prijatelji metali bombe po vrtu?« Sedemletnemu otroku ne moreš razložiti takih stvari.
Abraham Lincoln je v prejšnjem stoletju razumel, da ni pomembno samo dobiti voj-,no, da jo je pomembno dobiti
...................... Зз čistimi rokami, kolikor je to
princip za drugim in na končuj,e mogoče. Naši voditelji v "5 bilo vse za nič in zopet nič.	j 944 tega razumevanja niso
e zadnje pomladi sem gledal, jme|i, 1944 smo bili na dobri _kako so se pod oknom moje—poti, da dobimo vojno, ki smo ;pisarne budila drevesa. Na—jQ j 939 zag?e|j za dovolj dobro .mizi sem imel knjigo pesnika —stvar. A bili smo tudi na poti, ki
nas je vodila do Dresdena, do Hirošime, do jedrske groze, v kateri svet sedaj živi. Umazali smo dobro stvar, in ta umazanija se nas je prijela. Bilo je tako, kot je rekla Edith Nesbit, ko je napisala zakone čarobnega mesta Zaželeli smo si armado strateških bombnikov, da bi bojevali našo vojno za nas, in obsojeni smo, da do smrti živimo s strateškimi bombniki.
V zadnjih mesecih vojne je postajalo vse jasneje in jasneje, da so naši bombni napadi le nesmiselno zapravljanje življenj. Štiri tedne po Dresdenu smo napadli starodavno katedralsko mesto VVurzburg in v škofovi palači razbili enega najlepših Tiepolo stropov v Evropi. Bom-bniške posadke so bile še posebno srečne, da smo zbrisali Wiirzburg, ker so vedele, da se smrtonosni nemški radarji za kontrolo protiletalske obrambe imenujejo radarji vvurzburg. Nihče jim ni povedal, da nima mesto z radarji nič več skupnega, kot -ima naše katedralsko mesto :Winchester skupnega s puškami istega imena. Vse bolj in bolj sem zavidal tehnikom na drugi strani, ki so pomagali -posadkam nemških lovcev, da ;SO branile svoje domove in -družine.
Organizacija nočne obrambe se je izredno dobro borila, vztrajala je in nam povzročala hude izgube, dokler
žena enega od njegovih prijateljev razjezila, da ji je moral obljubiti, da bo uporabil ta podnaslov. Prav je imela. Vsa ta krvava neumnost je bila res samo otroška križarska vojna.
Bombniško letalstvo bi si bil lahko izmislil kak blazen sociolog, da bi čim jasneje prikazal zle strani znanosti in tehnologije. Lancaster, ču- bniškem letalstvu ni ustvaril
dovit leteči stroj, ki je postal—on.	—.Tehnologija	je	zlo naredila
ubijalska past za fante, ki so— Izvir zla je bila doktrina—anonimno. Z znanostjo leteli v njem. Velika organiza-	strateškega bombardiranja, ki	tehnologijo je zlo birokratsko
cija, namenjena za požiganje	je vodila razvoj bombniškega	organizirano, tako da ni nihče
mest in pobijanje ljudi, kije to“ letalstva od njegovega spo-“ osebno odgovoren za stvari, :delo opravljala slabo. Biro-ZTčetja leta 1936. Trdi la je, da je :== ki se dogajajo. Ne fant v lan-kratski sistem, ki ni znal lo-	sipanje smrti in uničenja z	castru, spuščajoč bombe na
čevati med ciljem in sredstvi,	neba edini način, kako dobiti	packo na radarskem zaslonu,
S
marveč uspeh bombniških—ali preprečiti vojne. Političnim = ne častnik, premetavajoč pa-—^а!по sem nasprotoval vsakr _ skupin po številu poletov, ni — in vojaškim voditeljem 1930ih —pirje v štabu skupine, ne jaz v—	1^°lne:
važno čemu, in tonah odvrže nih bomb, ni važno kje. Hie rarhija, od vrha do tal prepo jena s tajnostjo, ne toliko za
— in vojaškim voditeljem 1930ih —-------------------------  ,-----,
—je bila ta doktrina privlačna iz—svoji pisarnici v Odseku za—sem se umaknil in^dejal, žal je
zadnji,-govorili j
niso bila še njihova zadnja letališča zavzeta in je Hitlerjeva Nemčija nehala obstajati. Vojno so končali moralno nepremagani. Vedeli so, zakaj se bore. V teh zadnjih tednih to ni
dveh razlogov. Prvič, obljubljala jim je odrešitev od njihove —najhujše more, ponovitve jar-radi Nemcev,'kot zato, da za—kov prve svetovne vojne, neuspehe in laži ne bi zvedele	Drugič, ponujala jim je upanje,
oblasti v Londonu ali fantje v	da se da vojni sploh izogniti z
skupinah. Vrhovni poveljnik, ki _ uporabo principa, ki je po- _ prida mar.
Hopkinsa. Njegovi obupani sorteti so
mojemu obupu.	—bilo za Hitlerja, temveč za
operativne raziskave, prera-	nenasilen odpor Hitlerju ne-	.. Glej, bregovi in gmajne,	ohranitev svojih mest in svojih
čunavajoč verjetnosti, nihče	praktičen, aše vedno moralno	kako gosto je že listje!	ljudi, kolikor jih je ostalo. Na
ni imel občutka osebne—nasprotujem bombardiranju.— Obrobljeni so spet	—koncu vojne smo jim dali tisto,
odgovornosti. Nobeden ni vi-ir Nekaj let kasneje sem rekel,—z drobnimi cvetovi, glej, in—česar v začetku niso imeli, del ljudi, ki smo jih pobili.—žal se zdi, da je bombardiranje svež veter jih trese:	—čisto stvar, da so se borili
Nobenemu od nas ni bilo kaj	nujno, če hočemo dobiti voj-	ptice grade, a jaz ne; ne le	zanjo.
 no, in voljan sem iti delat za.
prevedel: Samo RESNIK
Današnji spored
1'galerija michaelspiel
2. SE ZGODILO JE
3. KDAJ KDAJ
4. SPOMNIL DANES
5. JE ZGODILO DANES SE
6. JE SE PREMAKNILA
XXX
7.1000 IN EN RECEPT IN NASVET
8. ZAPEUIVA ZGODBA
9. V ŠKUFECAH DIPLOMAT DIPLOMO
Galerija
Michaelspiel
Pot se je začela pod hribom vizavij resnice in izdajstva, mimo novega nacionalnega parka Pilč, preko panonske nižine. Slapovi reke Niagare na mestu, kjer je pred mnogimi leti bil zapisan prvi hodeči pogovor. V daljavi se je že oznanila Veršičkina bajta, pokrita s snegom in stepskimi vetrovi niča Pot se nama je otežkočila in brez dvoma ni, da se bova ustavila v mestu Bluesa in veselja in družinskih slik iz polja
Prišel je, naju skoraj ubil in odšel.
Končno so se pred nama odprla vrata 664,5 m dolge galerijske poti v podzemlju odmevov in ledenih skulptur.
1. skulptura:	GROB SV. OKTAVIJANA
Tipična stalagmitska postava volčjega telesa z značilnim izžarevanjem strogosti in hladnega pogleda.
2. sklalpčr: KRALJ VSEH DEVIC Njegovi odkruščki že segajo daleč nazaj v preteklost. Hrapave, stare gubice dokazujejo njegovo zakr-nelost, jalovost in osnove druže-neqa vedn.a tiste dobe.
3. skalpčr’: PRINC VALUAN NEBEŠKI
Tretja skulptura v sklupu treh ob vhodu nam dokazuje stvarnost nebeškega carstva v starem veku.
4. skulptura:
Prastari kamen v obliki črke V oziroma A z še nerazjasnem izvorom domneva se, da so ga postavili Viktorijanci ali Liktorjanci v čast Zmage ali Lmage.
5.: skulptura: LESTENEC IZ 65221 — p. k.
Ciglovje ob vznožju predstavlja propad malomeščanske družbe v razkolu z Alti. (1. MCXXZVI)
6. skalpčer: !: 596,9
Že se opaža vpliv modernistike. Oblika peterokrakega petkotnika je bila značilna za tedanji jedilni pribor.
7. skulptura:
Je bila ukradena leta 1943 za časa kral|a Velikega Makedonskega-Karla. Obrisi krvi se še vidijo na krvavih packah.
8. skulptura: MLEČNI IZDELKI
Posoda za jogurt iz Mezopotan-skega rodu. Prikazuje nam veličastnost io pohotnost tistega
9. skulptura: DIVJA SVINJA ALI KIKLOPSKI NOSOROG Z ENIM SAMIM UŠESOM NA SREDI ČELA
10. skulptura (takoj izza) Svetlobni pramen Madone Di LUCUA Nastala je pod vplivom španskega barvanja las.
11. skulptura: MINIATURA V DIAGONALI
Delo modernega jajDonskega šovinista JUG-šOF-MOD, ki nas opominja na stiske in kako majhen je ta svet.
12. skulpcher: TURIST Kompleks bogokletnih nravi, čudežen splet narave in človeške nravi. Scena turista prevzame v svoje zlovešče objeme.
13.	skulptura:	GROBNICA
GROBJANA GROBOŠKEGA Le ta je bil večno in večino svojega življenja že z eno nogo v grobu.
14 skulpčer: RUSKI SKAFANDER
Diši po obarvanem pudingu švedskega izvora, (v orginalu BUDINO)
15. skulptura: BaROK
Vse v stilu baročne misli. Ena izmed mnogih skulptur predstavlja Baroka s Stroncijem v naročju 7elo len ift tudi »IGOR IN MARIJA DE HOČE- španskega modela-torja von PaVŠA (njenega očeta). Prav tako je izjemen primerek ne ve se katerega avtorja, ne ve kaj predstavlja, niti od kod je.
16. ZEMLJA V ODORU Prispevek Osesa Isufa k menda-rodni rešitvi OPECA. Kip je na-
rejen iz ogrizkov gnilih jabolk. 17.18.19.20.21.22.23.24.25. 26. BELA HALJA iz začetkov angleškega tekstila.
Se zgodilo je
V predmestju. Na robu mesta je hiša V hiši kopalnica: za umit. Operem si roke. Pozneje! čez kako uro? ali dve? še tole glavo. No, opral sem si jo p>ač!? tole glavo! kadar se mi jo je ravno zahotelo oprati. Pojedel sem tudi kaj. O, si spražil mehko kuhana jajca, kokoške pa odrl do golega in jih nagnal v hladilno skrinjo.
Na robu mesta je hiša V hiši hladilna skrinja. V skrinji mrlič. V njegovem hrbtu SUPER SILVER GILLETTE. V hladilni skrinji, ta biva v hiši na robu mesta, je mrlič. V njegovem hrbtu nož. Rezilo med šestim in sedmim in osmim rebrom. V ročaju šivanka, usločena zašita naravnost v mrličevo oko. Mrlič je že mrtev. Jajce na oko? spraženo! rumeno! Lupine zdrobim ter vržem kokoškam: vesele! jih kokokodaje pozobajo. O, prav prisrčne živali! o ja, zelo prisrčne ... Kmalu pa ... toda kmalu spremenim mnenje. Ker? Saj so se tako udomačile in sparile med seboj, da jih je polno stanovanje. Razkokodakale so se celo v kopalnici, celo v spjalnici, celo v kuhinji, celo na podstrešju, celo v kleti itd. Hudo se razjezim: jih naženem v hladilno skrinjo. Nekoliko so užaljene, zato se zmečkam, zato jim zapojem uspavanko. Nežno mi položijo utrujene glavice v naročje in tiho tiho zaspijo.
Noč- V predmestju. V hiši na robu mesta se utrne luč. Tišina. Noč. Molk. Tišina... Nenadoma pa nekje! od zunaj: ali? kaj? Skratka, nekje globoko v meni, že skoraj pri ledvicah, skratka nekje, kje? v ledvičnem kanalu zažvižga ščipanček. Ščipančku se pridruži še četrti, še šesti itd. Zmrazi me. Stopim do hišnika. Prebudim ga in z ledenim pogledom prisilim, da zakuri ogenj. Nato ga pahnem v centralno kurjavo. Potem se vrnem v svoje stanovanje. V stanovanju vlada prava polarna zima ... Še preden sem utegnil iz hladilne skrinje izpraskati smuči, me požre beli polarni medved. Dalje nisem pisal.
Kdaj kdaj
Zjutraj sta prišli dekleti. Odprl sem. Dekleti p>a sta odprli še bolj. Porinili, potisnili sta me nazaj nazaj, globoko globoko nazaj v notranjost stanovanja. Po razmetani »kuhinji sta? po mizi sta razstavili kakšnih šesto različnih knjig in knjig.
Spregovoril sem prvi! a še zdaleč? kje pa! še zdaleč ne zadnji. Kupil sem knjige. Popili smo čaj z rumom. Nato sta se poslovili, češ, pred nama je dolga pot, češ, tako kratek je dan. Odšli sta. Jaz pa v kuhinjo, kjer so me knjige že nestrpno pričakovale.
Pograbil sem prvo, najbližjo in . . . Odprl sem na prvi strani in .,. Toda prekleto sem se uštel. Knjiga ni bila knjiga!? ne!? temveč nekakšna kulisa za film o knjigi. Zelo sem se začudil!? Ce bi se čudil še bolj!? bi jo skupil! Izza kulise namreč ni bival film, temveč neka druga knjiga, podobna prvi, a tako velika, da me stranica, ki sem jo z magnetnim pogledom vlekel nase: zaprla vase.
Znašel sem se v popolni temi. Pomislil sem: popolne teme ni! In ta utesnjenost? Tudi utesnjenosti m!? Ce bi ne bilo prostora? če bi ne bilo širšega, bi ne bilo ne mene, nc teh stavkov. Toda moj, nek moj poglčd vidi tudi mimo stavkov stavkov:	.	tore|	objame	tudi vse
ostalo. Torej? torej! torej sem ostal čisto sam. Prižgal sem radio. Na sporedu so bila tretja jutranja poročila.
minilo1 No? in danes sem se spomnil! Sklenil sem! da se bom! vsaj poskusil! se bom spomniti! še Dodrobneie! na neko zgodbo! iz moje še ne tako davne preteklosti. No, pravzaprav!? je od tedaj minilo kar nekaj let. . ja, kar nekaj let . .. nekaj let ... let ...
Zaradi neupravičenih! so me upravičeno? vrgli!, iz vrtca. No, vrgli bi me tudi iz kakšne druge ustanove, iz kakšne druge gostilne, prevrgli bi kolo pred Vrati: a ga nihče ne najde.
lOOO + en recept in nasvet
Nekega zgodnjega pomladnega dne sem moral v šolo. Ker sem obiskoval Pedagoško gimnazijo, prav tako se je imenovala ta ustanova, sem, pa četudi bi zahajal v neko drugo šolo!? moral čimprej odriniti z doma. Zajahal sem kolo in gonil in gonil in gonil .. . gonil do onemoglosti. Bilo je tisto pomladno jutro! Pomladno!! Če vam to sploh kai p>ove?? Meni že. čakalo me ie veliko dela. Ustavil sem se, ne da bi se sploh ustavil, v gostilni Pri. Popil deci rdečega, razširil roke v pljučno vejevje ter odpihljal po ulici. Pri Arsu sem kupil, si nabavil čopiče, barve in barve barve barve. Nato pa vihravo mimo Pedagoške. Kam? Nisem vprašal: kam! naravnost v drevored! tisti pri Kamnici. Kar gonil sem gonil sem gonil sem ter tja in gonil gonil gonil! vozil brezročno, da sem z drugima dvema rokama lahko pregriznil tube. Zelena, rumena, oranžna, rdeča, modra .. . neurejeno, a s tihimi zimskimi prelivanji . .. oranžna, modra, rumena, rdeča . . . zelenooranžna, rumenordeča, rdečemodra, oranžnooranžna, ti-hordeča, mehkobnorjava, tes-nobnokrvava, pobeglokričeča ...
Je zgodilo danes se
Dne 6. 2. 1985 sklenem, da bom zapisal dogodek, ki se mi je tega istega dne pripetil. Dogodek je mtekal tako.”...!?«
Zjutraj sem vstal, sem pozajtrkoval in stekel ven. Na zraku sem si napolnil pljuča. Tekel sem na postajo za lokalca in ga lepro prosil! naj me odloži? nekje na zadnji postaji. Izstopil sem. Obronki gozdov so se nenadoma približali nadotikroke: zgrabil...! Grabil sem zrak v pljuča, da so veselo zapela hvalnico mojim, hop! poskakujočim idejami? in ideje so veselo zapele hvalnico mojim nenadejanim odločitvam. Vsi smo si zažvižgali neko zelo veselo pesem. Vsi!? A vendar sva bila tako sama: jaz in ptička, ki mi je pot kazala. Pridno sem sopel ter nabirali kilometre. Tekel sem čez travnike, gozdove, jase, njive, polja, travnike, čez itd. Ko sem tekel skozi neki hlev se je zgodilo nekaj zelo nenavadnega! Poskočil sem, izkašljal seno, ki se mi je bilo zapletlo v pljuča, zakašljal sem še močneje, močneje poskočil, skočil, poskočil še močneje in kmalu .. . kmalu takorekoč vzletel!
Naš specialist DR. Eggter je pripravil posebej za Vas nekaj načinov kuhanja jajc.
KAKO DOLGO KUHATI JAJCA?
1. Jajca je treba kuhati tako dolgo, da počrnijo.
2	,	dokler ne popizdijo.
 3 dokler ne spregovorijo.
4
5
6
7
8 9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20 21 22
23
24
25
26
. dokler ne explodirajo.
. . . dokler ne pričnejo jecljati.
... dokler niso pečena.
. . . dokler se ne predajo.
. .. dokler jih lonec ne prebavi.
... dokler imajo čas.
. . . dokler ni transcendenca definicija za px>l-krog.
... dokler še nimajo časa.
... dokler so to sploh še jajca.
... dokler ne izveš, kako dolgo jih je treba vkuhavati.
. .. dokler ne nehajo jecljati.
... do stropa.
. .. dokler ne pričenjo stavkati.
... do številke osemnajst ... dokler kdo tega ne prebere.
. .. dokler ne odletijo na jug.
. .. dokler si niso podobna kot jajce jajcu.
... dokler ima to sploh še kakšen smisel.
.... dokler to nima več nobenega smisla.
.. . . dokler je še vode kej.
.... dokler niso mehko kuhana.
.. . . dokler niso čaj.
dokler ne pride DR. Eggter in reče: »Nove predloge
pošljite na naslov
KOLINSKA SLOVAN 54!«
sa: se obrnil njosti. Peljali I uživam v ovink4 ovinkih. V oo^ vedno živi tis1 tnočutni obči) opisal? Nenad* tor Prostor. P šen odmik pr o kot srce avtob1 vilka 6, številka številka 4567* številka 83, št« oživi tista dežn* vina ena slika ® lika druga ob№
Pa pozdravljeni! Lojz Pička
Moram pa gneči komaj . prostor od lju<* prostoru! in S1 ravnine! do sd ne . .. Toda!? tovo vas zanifl! čala moja doOf ko je Certus P postajo sem Podobnih želj*! gospa. To |e kazala! Nekod* kavalirsko spr pa se je tudi d* preplašila mor in obstala in j Znova sem ji Premaknila je*^
nogo, a jo, o&l
ma razumela, ** la, vrnila na P dobno |e p«**, koliko neorfl^i
(majklspfel)
Skozi okno je že tipal prvi ali tretji sončni žarek. Pisal sem dolgo v noč, zato se mi še ni ljubilo zapustiti postelje. Toda? zvonec na vratih je neutrudno neutrudno neutrudno zvonil in zvonil in zvonil zvonil. Sklonil sem se k oknu in polslep pogledal v dan. Prišli sta nasilni dekleti iz PREŠERNOVE DRUŽBE. Nisem jima odprl!! Pograbil, raje sem pograbil najbližjo knjigo, jo odprl na prvi strani ter bral: dokler nisem oslepel.
Spomnil danes
Spomnil sem se zgodbe, ki sem jo doživel. Ja, kar nekaj let je že
sem nanesel barve po paleti brez robov ... barve po paleti brez robov ... brez robov ... robov .. .
Pomočil sem čopič. Pritisnil močneje na pedala. Pomočil čopič v zeleno in naslikajIprvi list. Pri kamnici drevored. Znova sem pomočil, tokrat v rumeno ... Hitreje gonil sem hitreje in ... Pomočil sem v: in kaj kmalu se je znočilo. Sklenil sem, da bom prespal kar na kolesu. Zaprl sem oči ter gonil ter divjal ter brzel hitreje: hitrejši od trših predmetov, ki so mi mnogokrat prekrižali pot... Zjutraj pa?
letel sem višje, višje! ter kmalu prispel na vrh. Vsedel sem se na kamen, da bi se nekoliko odpočil od napora. Toda kmalu se je odkotalil nizdol. Spotoma je povozil ptičko, ki se mi že dolgo ni več prikazovala, ki mi že nekaj časa ni več kazala poti. Zgrozil sem se! onemel! A se kmalu domislil! Domislil sem se: če sem na vrhu jaz? je na vrhu tudi ptička. Strinjala se je! zato sva skrbno sestavila pomečkane kosti in perje. Ptička! na vrhu sva: kaj mi še lahko pokažeš? Lahko ti pokažem ... Sunkovito sem jo prijel za kljunček! toda razumi me ptička! prisluhni mi! poslušaj ptička: ali si pozabila? saj ptičke vendar ne govorijo!? Prestrašeno je zamahnila s krili, da mi je v rokah ostal le kljun. Iz neba, ki ga pravzaprav ni bilo!? saj sva bila na
vrhu, se je vsulo perje. Zgrabil sem najbližje pero ter napisal naslednji ljudski pregovor: čiv čiv čiv! Izmislil sem si ga sam, a je kmalu ponarodel, saj ga že vrabci za šolo.
Je se
premaknila
Šel sem v mesto. Rad hodim peš. Rad se tudi vozim z avtobusom. Še večkrat pešačim, takrat sem pešec. No, pa to zgodbi ni tako pomembno. Res pa je, da zelo rad hodim, če me nekaj? prime! pa nenadoma pričnem teči, ali celo poskakovati/se kotaliti, riti vzemljo itd. A tudi to! zgodbi? kot je tale! ni važno! kdove? ali je? ali ni? jaz je zaradi pomanjkanja številčnic? ne bom stokrat vprašal. No!! no! no, kje smo ostali? Aha,
vstopil sem v! povedano iztisn kolesom se zeli tokrat sem se! umestnih! vzrolj popeljem s 1 zgradbo: stoosf no!! Da se ne bij izgubil v gneči,] koliko razmak] sami: tako! zdaj Razpihal sem tj spustil z zmaje« zmaja! odpreš# nekako le izvl« zvlekel! stekel!) nekim avtobusd rekel! se rekel •; delu avtobusa! ime Certus. Me tebi?
Z bežnim pd barval steklene
»татастд ^гад—аипин—гскчдшиовджЕгдд—.^г^дииттнпвнвдш^ЈУДДДИЦЈВнинамнндшнни——1—в—
BOJ PROTI DELU IN LEVIČARJEV/
'i
K
KULTUR/
v
2. nadaljevanje
IZBIRA TEKSTA IN PREVOD IGOR KRAMBERGER
Tatovi časa so moderni razbojniki,
ki povsod prežijo na nas in
#
nas - kot v napadu - izžamejo.
Oskar Negt
V uvodu k prvemu nadaljevanju Oskarja Negta ZlVO DELO, ODVZETI ČAS za vsako nadaljevanje prevedli še krajši prispevek iz almanaha Kalusa Wagenbacha FINTENT1SCH. V prvem nadaljevanju je bil objavljen zapis Alexandra Klugeja, ničesar pa nismo povedali o avtorju.
Alcxander Kluge se je rodil leta 1932 v Halberstadtu. Po izobrazbi je pravnik; ukvarja pa se s pisanjem proze in teoretskih tekstov in snemanjem filmov. Leta 1962 je bil član skupine nemških filmskih delavcev, ki je v Oberhausnu objavila dokument, ki je postal podlaga za razvoj novega nemškega filma. Skupaj z režiserjem Edgarjem Reitzom je v Ulmu ustanovil Institut fOr Filmgestaltung. Posebnost njegovega dela so skupinski projekti (tako pri pisanju kot pri snemanju). Ob knjigah,^i smo jih navedli v 1. nadaljevanju, je objavil še vrsto drugih knjig in posnel, kolikor je prevajalcu znano, 11 celovečernih in okrog 25 kratkih in dokumentarnih filmov.
Marksistični center pri Univerzi v Mariboru je 21. maja 1984 v Mariboru predvajal njegov film Patriotinja; v ciklostirani publikaciji DRUGA STRAN FILMA pa ga tudi natančneje predstavil.
Tokrat objavljamo zapis Petra Briicknerja za letni almanah založbe Wagenbach, ki je obenem predstavitev programa — za ZWIEBEL. V almanahu za obdobje 1984/85 smo našli naslednje biografske podatke: Rodil se je leta 1922 v Dresdnu. Odigral je pomembno vlogo pri razvijanju politične psihologije. Od leta 1969 je bil v Hannovru (kjer predava tudi Oskar Negt) profesor za psihologijo. Večkrat so mu prepovedali predavati. Kljub'temu je do konca življenja gostoval doma in v tujini kot predavatelj. Umrl je leta 1982 v Nici. Na koncu priloge so navedene knjige, za katere smo našli podatke.	,
še nekaj je treba povedati. V prvem nadaljevanju smo omenili da bo v predelani obliki besedila vseh treh nadaljevanj predvajal Radio študent iz Ljubljane — v svojem nedeljskem večernem programu, v terminu TEORETSKI PRAKTIKUM; pozabili pa smo navesti, da so vsa tri nadaljevanja tudi teoretska podlaga ciklusa KULTURA MNOŽIC, MNOŽIČNA KULTURA v salonu ODPRTE UNIVERZE.
Ciklus je obsegal štiri predavanja. France PROSNIK je predaval 27. februarja 1985 na temo Množične histerije v zgodovini; Ervin HLADNIK 6. marca na temo Razlika med teorizmom in Delavsko avtonomijo; Jože VOGRINC 13. marca na temo Množična kultura, mladi in glasba; 20. marca je na zadnjem predavanju Mirjana ULE predstavila Alternativna mladinska gibanja v Zahodni Nemčiji.
Razumevanje prevedenih tekstov je olajšano, če nekoliko poznamo značilnosti sodobne Nemčije, zato opozarjamo na zanimivo knjigo, v kateri je mogoče dobiti dovolj podatkov o dogajanjih v Zvezni republiki Nemčiji — o njenih političnih in kulturnih ustanovah, osebnostih itd.: Anton RUPNIK V znamenu ,,D”. Politični profil Zvezne republike Nemčije. Zagreb: Globus, 1982.
PETER BRUCKNER: O MORALI LEVICE
Med častivredne drže, ki jih je naša meščanska kultura pričakovala od posameznika v prejšnjih časih, spada pozorna obzirnost do čustev drugih. .Pravi gospod’ devetnajstega stoletja je v to držo vključeval svojega služabnika in svojega lovskega psa. Čeprav gre 'torej za prvotno gosposko vrlino, pa nikomur izmed nas ne bi včasih slabo pristajala; saj nam tudi zmeraj godi, če smo deležni užitka te drže.
Tej vrlini je nato v fazi njene demokratizacije bila za odvetnika otroška soba izobraženih meščanov dvajsetega stoletja. Če so starši dve- ali triletnemu otroku zaklicali, da naj bo .previden’ ali .počasen’, kadar je imel opraviti z lomljivimi rečmi, so imeli v mislih prav navedeno vrlino. Ker pozorna obzirnost predpostavlja čut za posebnost tega, kar je pred nami, in ga je tudi izurila (lomljivo? senzibilno?) — srečni so zaljubljeni, ki so tako pozneje postali drug za drugega objekt —, so k obzirnosti spadale tudi posledične in stranske vrline. Predvsem vživljanje v druge (drugo) in v specifične situacije: vživljanje, ki je bilo udeleženo — saj je hotelo nepotrebno breme, bol, strtje, prizadetost.
Tako izoblikovanega otroka socialne izkušnje na igrišču, v otroškem vrtcu in v šoli prisilijo, čla postane pristranski: da je za tiste, ki zmeraj trpijo, in proti nasilju, ki jim je brezobzirno storjeno. Verjetno se bo slej ko prej pri tem znašel v konfliktu z razredno večino ,peer group’, nenadoma se znajde osamel. In če kljub vsemu ostane tak, da se vživlja, bo nekega dne prišel do zle izkušnje, da obstoji v svetu okrog njega infamija — taka, ki se otroku prikaže kot prvobitna, kar torej pomeni nesprejemljiva. To povzroča strah. In najkasneje s to izkušnjo se zave. Toda že njegova pristranost, njegovo sočutje, njegovo razumevanje za specifične situacije — tudi rezultati tistih „Previdno!” in „Počasi!” njegovih staršev — vnesejo v otrokov način življenja element razločevanja, torej kognitivnosti, spoznavanja; tudi zato, ker njegova lastna zaščita pred poškodbami predpostavlja razumevanje, dojetje situacij in oseb.
Razumeti druge, to kasneje povzroči probleme .pristranosti’ — žrtve in storilci so včasih ena oseba, tega se nauči otrok, ki se vživlja in zaveda. Kaj storiti? Slednjič se nauči v jeziku ljubiti instrument, ki hoče pomiriti, poseči vmes, celo privesti do sprave — tudi v .notranjem monologu’; jezik, ki seveda včasih lahko privzame svojevrstno ostrino, kar je konsekvenca pristranosti in razumevanja, ki torej zadene druge, jih prestraši, da, prizadene; čeprav hoče odraščajoči otrok pravzaprav mir — brez boli.
Kako pa naj iz te srčne ali meščanske etike nastane morala gibanja new leftism? Ne neposredno, in v novem kontekstu. ,Nova lfvica’ se pa ohranja še v obdobju odraslosti, kar je lahko — po natančnem opažanju Trockega leta 1912 — značilnost izobražene mladine, torej takšne, ki še ni zavezana mezdnemu delu: zanjo se vprašanja vesti postavljajo z vso silovitostjo. Toda vest se ne spotakne ob nravno zlo, kakor bi si to želela meščanska (ali kar krščanska) vzgoja, temveč ob historično zlo, torej ob to, kar ljudje zgodovinsko naredijo drug drugemu; problem zato ni greh, temveč nasilje — nasilje gospostva, eksploatacije, vojne. Kajti vest se izoblikuje v sočutju z žrtvami.
Vsa protislovja tiste otroške oblike občevanja, iz katere sem izhajal, se zdaj zastavijo z ostrino odraslosti — in če je vse po sreči — s svetovnozgodovinsko sapo. Potreba po pravičnem miru postane, denimo, militantna, ker je politično poučena, kako hoče gospostvo voditi spoprijem z mirom: v mediju nasilnosti, in ker se še naprej srečujejo s .prvobitno informacijo’. Mir torej postane nekaj, kjer sprava ni mogoča. Zdaj, v sferi prakse, nenehno nastaja nevarnost, da se momenta ločita drug od drugega in se absolutizirata — na eni strani v legalizem (zakonitost) in v teror na drugi, v .ponotranjcnost’ in v zločin. Ali: na eni strani postane fetiš .ljubezen’ na drugi .sovraštvo-.
Enako pa velja za (politično-historično kočljivo) razmerje med hotenjem po resnici (spoznanjem) in pristranostjo, ki se je zastavilo že vživljajočemu se otroku. Poučeni smo o tem, da jz absolutizirane pristranosti, torej takšne, ki se otrese hotenja po resnici — na primer sekte, .stranke’ — izraste zgolj antagonistična gospostvena ureditev (očiščena naspol humanih konvencij stare oblike gospostva) in nikoli ne nastane alternativna ureditev, kar pomeni, taka, ki izgubi svoje gospostvene značilnosti, ker se zmanjša diferenca med vladajočimi in vladanimi. Toda ,pure’, objektivistično skrivljeno prizadevanje za spoznanjem, ki ne vidi z interesi in izredno pogojenega zloma v globinah ali višinah .resnice’ in njene logike, koristi samo obstoječim razmerjem sil.
Slednjič se znova zaostri problem .situacijske osamitve’ in razmerja do ,peer group’ na ravni družbene prakse. Morala, ki hoče spreminjati, omogoča organiziranje posameznika, ga.naredi vsaj pripravljenega za kooperacijo, kar je že konsekvenca socialnega značaja, sočutja, vživetja in obzirnosti. In vendar: če njegova .stranka’ podleže enemu od zarisanih protislovij — samo še mir ali samo Še nasilje, samo še teorija ali samo še pristranost (ki bo nato
historične, človeške detajle odstranila kot agente kontrarevolucije, tako'J.-P. Sartre), če njegova lastna skupina zracionalizira problem .infamije’, ga naredi za nepomembnega ali pa sama postane in-famna — potem mora posameznik biti tako močan nasproti svoji .stranki’, da napravi, kar je že zdavnaj napravil v svoji trmi do celote, do gospostvenih povezav: da ne sodeluje več (z izrazom .pristranost’ prevajam nemški izraz .Parteilichkeit’, ki ima dva pomena: ob navedenem in uporabljenem še usmeritev stranke, upoštevanje te usmeritve). Vrlina, da v nekem primeru ne sodelujemo, ki smo jo izurili v otroštvu — to bi bila, individualno in ,na levici’, avtonomija.
.Moralist’ se osami; kar je vsekakor protisloven položaj, česar verjetno ni treba šele utemeljevati. In preizkus za moralo levice je, če posamezniku uspe in koliko mu uspe — kar velja tudi za posameznike na drugi strani, za .prijatelje med nasprotniki — vzdržati to protislovje in ga v sebi pomiriti; brez kapitulacije pred historično zlim, pa tudi brez odpovedi diferencirajoči zavesti in vživljanju. Da: to, ali ohranimo kos .pozorne obzirnosti’ do drugih, lahko v primeru historičnega konflikta prav tako spada v preizkušnjo naše morale.
Najprej je bil to prispevek za ZWIEBEL 1980. Ponatisnjen je v zbirki esejev Petra Briickneria Vom unversohnlichen Frieden.
Prevedeno iz knjige FINTENTISCH. Ein Almanach. Geschichte, Bilder und Gedichte aus 20 Jahren. Berlin: Klaus VVagenbach, 1984. str. 129—131.
OSKAR NEGT: ŽIVO DELO, ODVZETI ČAS
III. Razširitev političnega mandata sindikatov
(odlomek iz uvoda v tretji del)
Šele časovna perspektiva, ki sega onkraj posameznega dneva, posreduje tisto svojeglavo potrpežljivost, ki je nujna, če hočemo vzdržati historični boj za delovni čas, in ki hkrati prepreči, da bi kratkotrajne zmage propagandistično poveličevali in poraze morali potlačiti z resignacijo. Da bi lahko tako perspektivo razvili v praktičen namen, je po moji oceni potrebna razširitev političnega mandata sindikatov.
Preden se lotim teh razširitev, ki so zame zgodovinsko nujne m praktično-organizacijsko že v zamudi, se mi zdi koristno, da nekoliko pojasnim pojem političnega mandata.
Širši javnosti so postali znani predvsem konec šestdesetih let potekajoči spoprijemi okrog tako imenovanega političnega mandata študentov. Radikalizirana kritika ohranjane, v zahodnonemški povojni družbi povsem restavrirane strukture univerz in šol je spodbudila študente, da zavestno prestopijo meje, ki jim jih je glede možnosti za izražanje predpisal zakon o visokem šolstvu, možnosti za izražanje so namreč bile oprte zgoj na njihovo korporativno in prisilno članstvo v zastopniških telesih (občih študentskih odborih — Allgemeine Studentenausschiisse), in da sprejemajo politične izjave kot nekaj, kar študente prvinsko zadeva, podobno kot njihovi socialni interesi. Še na začetku šestdesetih lef so pristojni politiki v Zvezni republiki po večkrat in z obžalovanjem ugotavljali kot temeljno potezo nepolitičnosti študentskega vedenja, da živijo študenti v slonokoščenem stolpu. Ko pa so študenti razvili oblike samoorganizacije in množičnega protesta in si ustvarili novo politično govorno sposobnost ki je bila navzkriž z utečenim simbolnim sistemom oblasti obstoječe ureditve, so na to gledali kot na dogajanje, ki vnaša zmedo v institucionalne delitve dela in ogroža demokratično družbo nasploh. Boj z okopov, ali je politični mandat študentskih zastopstev dopusten ali ne, ponekod še traja, toda izgubil je svojo razdiralnost; povsod, kjer so sprejeli politična stališča, ki so jih formulirali univerzitetni organi, učiteljska zborovanja ali obči študentski odbori, so jih zmeraj skušali pravno spodbiti, toda v zanemarljivo majhnem številu primerov je prišlo do sodnih posledic.
Kar sploh ni tako presenetljivo. Medtem že skoraj ni institucije v tej družbi, Ki ne bi opravljala nobenega političnega mandata. Interesna združenja kmetov, industrije, trgovine sprejemajo kot nekaj samoumevnega da v imenu svojih članov — kdorkoli to že je^— dajejo izjave o političnih volitvah; posestniki in poslovodje blagovnic in podjetij brez vsakršnih zadržkov izvajajo pritisk na delavce in nameščence in jim namignejo volilne odločitve za določene stranke; nekaj podobnega počnejo cerkve in zdravniška združenja. Če bi hoteli resno razčistiti, ali so vsi navedeni upravičeni do takega vplivanja, potem bi morali natanko vedeti vsaj to, kaj je jasna razlika med organiziranim interesom in politiko. S tako razločujočo definicijo razpolaga samo povsem organizirana oblastvena država. Pri vseh lastitvah političnega mandata večinoma sploh ni opravljen noben zbor vseh članov omenjenih organizacij in združenj, kjer bi demokratično sprejeli politično odločitev; kljub temu pa so namignje-ne ali sprejete odločitve, ki presegajo neposredni interesni horizont prizadetih in so primerne, da družbene razvoje potisnejo v določeno smer. Pri razlikah glede javne opaznosti opravljanja političnega mandata gre izključno za razlike v stopnjah distanciranosti do obstoječih razmerij in gospostva; bolj ko so razmerja intenzivno potrjevana in utrjevana ali vsaj ni nobenega dvoma o njih, bolj sugestiven je videz, da gre za neideološke, čisto stvarne (strokovne) odločitve.
Če govorimo o političnem mandatu sindikatov *, potem v smislu, da nobena družbena organizacija v tej deželi ni na podoben način in s primerljivo množičnostjo legitimirana, da celotni javnosti pove, katero družbeno ureditev je treba zavreči in za kakšno družbo si prizadevamo. Gre za odločitev o celotni organizaciji družbenih razmerij, kakršna se nam zdi zaželena in za katero smo se pripravljeni in odločeni boriti. Boj za skrajšanje delovnega časa ni bil nikoli zgolj vprašanje ozko sindikalnega zastopanja interesov, saj zadeva razdelitve časa v celoti življenjskih povezav med ljudmi, temveč je bila vsebina njegovega cilja zmeraj tudi, čeprav to včasih ni bilo izrečeno, sprememba socialne in politične strukture družbe. Formulirati to zavestno in samozavestno kot integrirajoči del družbenega koncepta, v katerem so na njegovi praktični strani preklicane tehnike pogajanj znotraj nedotaknjenega socialnega partnerstva, ki so zaradi bojnih ritualov povzdignjene, je samo po sebi napad na strukturo privilegijev v obstoječi ureditvi gospostva.
Dosedanji običajni mandat sindikatov se je v bistvu omejeval na zastopanje interesov svojih članov v razdelitvenem boju s kapitalom. Toda to ne bi bila razredna družba, če bi mehanizem samoomejevanja zmeraj deloval brez trenj. V zgodovini Zvezne republike imamo celo vrsto primerov, ki kažejo, kako lomljiv je ta mehanizem, če javna tema postanejo eksistenčne politične odločitve demokratične ureditve: boj za zakon o obratnih pravilnikih in soodločanje v prvih letih republike so tak primer opravljanja političnega mandata; drugi so množične demonstracije in izjave glede ponovne oborožitve in o načrtovanem opremljanju zvezne vojske z jedrskim orožjem. V vrsto najboljših sindikalnih tradicij, ki so na ravni družbene odgovornosti za celoto, spada tudi odpor proti zakonom o zaščiti države (Notstandsgesetze), kjer so v odločilni meri sodelovali prav sindikati. Komaj je še treba posebej omenjati, saj spada to v neposredno sedanjost, herojski boj kovinarjev v Porurju pozimi 1978/79, ko je bila prvič na določenem področju pri tarifnih pogajanjih resno postavljena zahteva po 35-urnem tednu, zahteva, ki jo je sprejel kongres industrijskega sindikata kovinarjev septembra 1977, in pri tem je bil politični pogled izrecno usmerjen k brezposelnim, ki so nabreknili v milijonsko vojsko.
Zakaj se sindikati čutijo odgovorne za to? so sc takrat mnogo spraševali. Ali nista za mizerijo kriva predvsem gospodarstvo in država? Ali naj torej ta dva poskušata odstraniti brezposelnost, ki bremeni njun dolžinski konto! Kdor je tako govoril, je ncproblcm-sko ponovil staro ločitev med interesi in politiku v pruski oblastveni
državi, ki je odsevala v delitvi dela med sindikalnim zastopanjem interesov in splošnopolitičnim mandatom, ki je bil pripisan socialni demokraciji, to ločitev so izurili v dolgi tradiciji. Toda današnja kriza, ki vdira v poslednje pore družbe, politizira vse, česar se dotakne; kjer podjetniški tabor gleda na sindikalni boj za skrajšanje delovnega časa kot napad na socialnoekonomsko strukturo družbe in na tarifno politiko kot primer uporabe kapitalske logike, tam ni nobene alternative za politični odgovor sindikalne nasprotne sile. Vem, da taki politični odgovori, ki so formulirani brez občutkov krivde zaradi prekoračenja kompetenc, predpostavljajo načelno politično samorazumevanje v sindikatih. Tega ni mogoče doseči brez dolgotrajnega iskanja nove smeri.
Spremembe v samorazumevanju v tako razčlenjeni in v sebi protislovni množični organizaciji, kakršna je DGB (Deutsches Gevverkschaftsbund — Zveza nemških sindikatov), niso niti rezultat statutarnih in programskih sklepov posameznih sindikatov, ki v obliki modela predstavljajo novo odločitev smeri, niti sklenjenih, zgodovinsko in družboslovno dobro utemeljenih konceptov, v katerih je sindikatom pomoljena pod nos idealistična lastna podoba in od zunaj postavljene moralne zahteve. Sindikalni funkcionarji so v splošnem tudi profesionalizirani zastopniki interesov posestnikov delovnih mest, kar pomeni, da so opremljeni s poklicnimi kompetencami, in zaradi preživetja organizacije bodo morali to zmeraj ostati: čeprav se čutijo individualno še tako osvobojeni prisile k pragmatičnemu delovanju, pa bo brezupen poskus, da bi predloge za razširitev opravljanja političnega mandata preprosto poveznili na obstoječo organizacijo. Sami morajo gledati na to kot na nekaj zanje osebno prvinskega. Sindikalni funkcionarji, ki so si ohranili živ pogled za problematične situacije znotraj sindikatov, morajo na lastnem telesu izkusiti praktično nujnost in neodložljivost, da razvijejo za njihovo rešitev diferencirane organizacijske modele. Če je pri reševanju določenih problemov udeležen tudi lasten interes, potem bodo razširitve polja sindikalnega delovanja in ciljna usmeritev k področjem odgovornosti za celotno družbo dobile trdno podlago pod seboj.
V treh poglavjih tretjega dela obravnava Oskar Negt naslednje razširitve političnega mandata sindikatov:
— 1. zastopanje interesov brezposelnih
— 2. kultura in industrija zavesti
— 3. mestne četrti in stanovanjski predeli kot drugo področje organiziranja (ob tovarni)
2. Okrepljen angažma za razvoj politične kulture — zaščita pred sekundarnim izkoriščanjem z meščansko industrijo zavesti
Odločilno prevešenje delovnega in prostega časa, kakor ga uvaja 35-urni teden (natančneje: 7-urni dan v 5-dnevnem tednu), ne 'oreminja samo dela, temveč tudi prosti čas. Ze danes lahko govorimo o tem, da bodo delovni procesi izpostavljeni povečanemu razmerju napetosti zaradi tehnološkega razvoja, ki v rastlinjaku mikroelektronskega pospeševanja produktivnosti še zdaleč ni končan, na mnogih področjih se je sploh šele začel. Na delovnem mestu nastajajo v meri, s katero se zmanjšuje telesnost delovnih postopkov in s tem povezana nedvoumnost obremenitev, novi konflikti s permanentno izmenjavo prevelike duhovno-psihične zahtevnosti in premajhne obremenitve. Neprekinjena pozorna pripravljenost, ki je potrebna za odčitovanje kazalcev aparata in upravljanje stikal, kar sproža alarmne signale ali začasno ustavi celoten produkcijski postopek, je presežna, pohajkujoča zavest, če jo primerjamo z dejansko zahtevanimi kompetencami posameznika. Vsekakor je z intelektualizacijo delovnih postopkov in z diferenciacijo oblik dela v naprednih vejah produkcije izgubljeno to, kar je v Popitzovih in Bahrdtovih raziskavah o družbeni podobi delavca imenovano kot elementi, ki oblikujejo identiteto: telesnost dela in skupna usoda delavcev. Nadaljnje skrajšanje delovnega časa bi lahko na mnogih področjih industrijske produkcije vodilo v napetosti zaradi protislovja med dano strpkovno kompetentnostjo in dejansko zahtevanim delovnim vedenjem, ki bi posameznika tako zelo vezale na dano delovno mesto, da bi prišlo do desolidariziranja zaposlenih v obratu. To se ne bo zgodilo povsod. Od določene stopnje identifikacije naprej je seveda mogoče, da si produkcijski kvalificarani delavci ustvarijo nove možnosti za komunikacijo in delovanje; podvomiti pa moramo, če bo skupinska solidarnost, ki bo nastala in imela bolj poteze stanovske mentalitete kot česa drugega, izhodišče in model novega oblikovanja kolektivne identitete delavstva, ki bo posredovana z najbolj naprednimi oblikami produkcije.’
Če se torej v tendenci razkrajajo stare identitetne značilnosti delavčeve eksistence, ki so določene s položajem posameznika v produkcijskem procesu, pa čas, ki ga zdaj ne potrošimo več z delom za zaslužek, ne zadošča, da bi v temelju drugače definirali razmerje med odvzetim in lastnim časom. Dokler ima delo, ki je vezano na zaslužek, tako težo, kakršno je imelo v vsej dosedanji zgodovini meščanske družbe, je prosti čas v znatni meri omejen na dva, med seboj dopolnjujoča se načina vedenja: po eni strani je nadaljevalno vedenje in na drugi strani rabi za kompenzacijo, psiho-socialno izravnavo utrpljenih mankov. Z nadaljevalnim vedenjem je mišljeno, da je ponotranjena delovna morala, ki najde v obratu svojo materialno produkcijsko organizacijo, nadaljevana z aktivnostmi izven obrata, čeprav v drugačni obliki in z drugimi predmeti, denimo kot demonstrativno ne-delo, pogosto ,,v prostem teku” (leerlaufend), in vedenje pri hobbyju, ki se tako dosledno drži normalnih delovnih pravil, kakor jih zahteva industrijski obrat. Kot kompenzacijo delovnega vedenja razumemo naravnanost, ki ji gre zgolj za razbremenitve. V obeh primerih je prosti čas vezan na sistem pravil pri delu. Vse to ima opraviti s tem, da je odtujeno delo vsem dosedanjim skrajšanjem delovnega časa navkljub še zmeraj odločilen medij za Človekovo razumevanje sebe in resničnosti. Če se zdaj mere časa obrnejo, če bo delovni čas vedno bolj kratek in bo znatno povečan obseg prostosti za dejavnosti, pri katerih je odločilna človekova suverenost nad časom, lahko pričakujemo, da bo prosti čas, ki ni več spet z delovnim časom, mogoče uporabiti za namene, ki jih ni več mogoče tako preprosto integrirati v gospostvena pravila produkcije. Razširjene so objektivne možnosti za smiselno zapolnitev pridobljenega prostega časa, hkrati pa ustvarjene ^dodatne priložnosti za industrijo prostega časa, da uvrednoti dodatno prosto zmožnost fantaziranja, da odcepi delavce od njihovih kolektivnih interesnih organizacij in jih podvrže sekundarni gospostvem kontroli.
Pokaže se značilna razlika s prejšnjimi skrajšanji delovnega časa; njihova posledica je med drugim bila, da je bilo mogoče več časa uporabiti za sodelovanje v raznoterih organizacijah delavskega gibanja, ki so se kot splet vezale na celoto proletarskih življenjskih povezav. (Izraz Zusammenhang je težko prevesti v okviru, ki sta ga postavila O. Negt in A. Kluge v knjigi Geschichte und fcigen-sinn: označuje splet zvez, odnosov in mehanizmov, po katerih te zveze in odnosi delujejo; zdi sc mi, da je glede na zveze, v katerih se izraz pojavlja, primerna rešitev: povezave — slovenski izraz povezava v množini; Lebenszusammcnhang torej življenjske povezave.) Gotovo to ni veljalo za vse in za vsakega posameznega proletarca. A že v tridesetih letih zadnjega stoletja je bil eden od bistvenih utemeljitvenih elementov za skrajšanja delovnega časa ta, da je za delavce ustvarjena možnost za sindikalno in politično organiziranje šele z razbremenitvijo . od pritiska fizične in duševno-živčne izčrpanosti. Kot nam kaže zgodovina delavskega gibanja, so dejansko tako storili v vedno večjem številu, in prevzame nas, ko vidimo, kako z vsakim korakom pri skrajševanju delovnega časa raste tabor, v katerem sindikalno in politično organizirani delavci preživljajo svoj vsakdanjik. Večinoma sploh ni bila več potrebna nobena zavestna odločitev. Delavci so sc organizirali na različnih lavnch svojih proletarskih življenjskih povezav, ki so jim pripadali od rojstva, zabarikadirani v velike družbene tabore, ki so ponujali naprave in možnosti za delovanje od zibke do krste, kol so takrat
S.--------------------------------------------------------------------------------------
rekli, od agitacijskega lista in zadrug do „izletov na deželo” in delavskih športnih združenj; od jaslic do združenja umirajočih. Skrajševanja delovnega časa niso učinkovala samo glede stopnje organiziranosti delavstva in pri povečanju njihove socialne varnosti z oblikovanjem ustanov samopomoči, temveč tudi glede popestritve delavske kulture, ki je bila zasidrana v proletarske življenjske povezave in so se posamezniki v njej čutili varno spravljene; v kateri so govorili svoj jezik, imeli opravka z idejami, ki so izražale njihove interese in potrebe, izmenjavali izkušnje, ki so si jih sami pridobili med stavkami in v političnem boju. To ni veljalo za vse delavce, a je za jedra delavstva, za rod kvalificiranih delavcev, ki je že tako v veliki meri določalo tradicionalno delavsko gibanje.
Kaj pa se bo zgodilo, če se bo pri nadaljnjih skrajšanjih delovnega časa še povečal svobodno razpolbžljivi čas, pa kolektivne organizacije delavstva ne bodo oblikovale vsaj dela tega časa? Samo ostanki so še od stare delavske kulture; pa tudi ti so preoblikovani in potujčeni z medijsko industrijo. Tega manka ni mogoče zapolniti s kulturnimi ponudbami, ki bi jih zasnovali sindikati; tudi gole udeležbe sindikalnih tovarišev v delu gremijev (sosvetov) radijskih in televizijskih postaj lahko nekaj prispevajo kvečjemu k usmeritvam pri kadrovskih odločitvah, praviloma pa nimajo nobenega vpliva na programske vsebine in na strukturo naprav. Nasprotno pa bi bile potrerbne iniciative, ki bi bile izrecno usmerjene k razvoju žive politične kulture. Izrecno govorim o politični kulturi, ker se mi zdijo vedno bolj vprašljivi tisti poskusi oživljanja delavske kulture, ki so ločeni od politične kulture; delavska kultura predpostavlja razredno pogojeno človekovo eksistenco, v kateri je človekov predstavni svet o zgodovini svojega lastnega življenja tako rekoč usodno obvladan z dosedanjim sistemom zaslužka. Ni več mogoče govoriti o tem tako izključno. Kaj pa je politična kultura, pri razvoju katere bi lahko imeli sindikati poseben mandat?
Najprej moramo ugotoviti, da se človekova kulturna identiteta • oblikuje po zakonitostih in v časovnih ritmih, ki so v načelu drugačni od tistih, ki jih moramo upoštevati pri ureditvi upravnega organa, gradnji jedrske elektrarne ali produkciji blaga. Ce je naše izhodišče navedena ugotovitev, lahko natančneje zajamemo vprašanje o politični kulturi. Način, kako neka družba obravnava svoje politične intelektualce, je zanesljivo znamenje za to, v kakšnem stanju sta svoboda in enakost oz. nesvoboda in neenakost; morda se bo na prvi pogled to zazdelo kot neslano popačenje dejanskega družbenega pomena intelektualcev in njihove dejavnosti, kije oprta zgolj na kritično delovno zmožnost. Vendar sploh ne gre za nedvoumno določljivo moč, zaradi katere bi bili za tajne prakse gospostvenih sistemov spotakljivi politično angažirani intelektualci, temveč je taka že zgolj njihova javna eksistenca, drugačnost njihovega življenja in mišljenja, zaradi česar so indikatorji družbenega ustroja; Peter Bruckner je to imenoval svojeglavo odklanjanje poslušnosti, ki misli za korak naprej.
Goebbels je menda rekel, če slišim besedo kultura, potegnem za revolver. Brez čuta za vse, kar ogroža gospostvo, zanesljivo ni bil; prizadeti so vedeli, koga s tem misli. Kulturo kot produkt „pred oblastjo varne notranjosti”, kot je to imenoval Thomas Mann, je dejansko mogoče praktično neokrnjeno integrirati samo v barbarske sisteme. Vemo za nadzornike v kacetih, ki so s posebno ljubeznijo igrali Beethovna in Schuberta. Pesmi, ki nimajo več svojih živih interpretov, filozofski sistemi, na katere se ne navezuje, kdor se drži njihove prvotno vsebovane resnice — vse to, kar je potem z določeno upravičenostjo obravnavano kot kulturna dobrina, kot mrtvo delo, je brez nadaljnjega združljivo z gospostvenimi sistemi. Malo so doslej naredili sindikati, da bi za bistveno produkcijsko predpostavko vsakršne politične kulture priznali kritično delovno zmožnost intelektualcev, ki se ne pustijo takoj zapriseči in zapeljati na postave in sklepe v pragmatični solidarnosti s kratko sapo, in to za produkcijo takšne politične kulture, ki bi duhovno-moralno okrožje njihtjvih področij delovanja varovala pred pritiskom konservativnih ideologij. Vse preveč pogosto so še naprej predli nemško nit izenačevanja kritike in razkroja in ignorirali izkušnje, ki so jih imeli prav v Nemčiji zaradi tega usodnega povezovanja, da je v sedanjih bojih za delovni čas mogoče jasno prepoznati novo določitev razmerja sindikatov do intelektualcev.
Temeljno nezaupanje v kritiko, ki sem ga omenil, ima zmeraj tudi socialnopsihološko stran, ki ima temeljni pomen za stanje družbe v celoti. Manj ko je javnost definirana z razsvetljevalnim in sporazumevalnim delovanjem, obstaja torej zgolj iz reprezentirajoče javnosti, bolj se družba nagiba k temu, da svoje kritične intelektualce obravnava po starem arhaičnem običaju. Na vse nesreče gledajo kot na njene povzročitelje, izločijo jih, pošljejo iz dežele, ubijejo ali vsaj diskriminirajo kot nevarne kolovodje.
Za nemško zgodovino je značilno, da razsežnost političnosti zakrneva v sorazmerju z umikanjem kulture v notranjost, v produkcijsko mesto pred oblastjo varne notranjosti. Posledica tega je radikalna ločitev notranj' ga in zunanjega, duha in moči, etika prepričanja in odgovornosti Politika, ki jo je duh zapustil, in kultura, ki je tuja politiki, sta različni strani enega samega razvojnega zakona.
Moralnost in kuhura spadata skupaj, kot je videl že Kant; če pa oblikujeta kraljestvo notranjosti, nekakšno „utrdbo resnične svobode”, ki mu abstraktno stoji nasproti kraljestvo nujnosti, potem je ves trud zaman, da bi kulturo razvijali kot nekaj, kar je obvezujoče za socialno delovanje. Odkar obstoji samorazumevanje „kulturonoscev”, je bil iz njega zmeraj izločen zunanji svet politike. Kultura seje umaknila v notranjost in postala to, kar lahko še danes pogosto zaznamo: postala je nadomestek politike. To je ena stran mučne situacije politične kulture v Nemčiji.
Če pa kultura nima nikakršne politične narave, kakšna je potem videti politika? Kje je v sistemu privilegirano mesto politike?Je to država, so to stranke in parlament ali celo mogočna združenja? Vsaka od teh institucij in organizacij je nekoč že bila predmet ostre kritike, da se prav v njih ne dogaja politika kot zavestni zgodovinski poseg v razmere.
Da bi v naši deželi prišli do substancialne politične kulture v smislu, ki bi bil primerljiv z drugimi zahodnimi deželami, je najprej „ treba razviti pojem politike, ki vključuje načela kulturnega sporazumevanja, kar mora biti povezano s samoumevnostjo politične etike odgovornosti. To pomeni, da vzamemo resno in v organiziranih oblikah razvijamo naprej tiste zastavke, v katerih.se skuša izraziti substancialna politika, ki zadeva življenjske povezave ljudi; iz katerih so se izoblikovala emancipacijska gibanja, ki v dejanjih samo-osvobajanja znova spravljajo v sklad, kar je razpadlo: razlaganje preteklosti, ocenjevanje sedanjosti in pričakovanje prihodnosti, kar so odločilni elementi nove kulturne indentitete, ki je konstitutivna za vsakršno smiselno politično delo. Kajti sedanje nelagodje v kulturi je hkrati nelagodje ob prevladujočem pojmu političnosti. Politična kultura označuje vsakdanje razmere, način, kako se ljudje sporazumevajo o življenjsko pomembnih problemih in kako sprejemajo odločitve. Samo v meri, s katero je politika vključena v vsakdanjik in pomaga pri javnem postavljanju vprašanj o smislu in pri tem vsaj provizorično in eksperimentalno predlaga odgovore na njih, lahko tudi velika kultura preteklosti s svojo vsebovano utopičnostjo znova - pridobi vsakdanji pomen za človekovo praktično samouresničevanje, za razširjeno zaznavno obzorje njegove avtonomije in samo-določanja.
Tega ne zmore kulturna politika, kakor jo običajno razumemo. Ne zadostuje podpiranje muzejev in gledališč, da bi utemeljili politično kulturo. Kulturo kol promesse de bonheur, kot obljubo sreče,
kakor je to opisal Stendhal, si lahko na ta način pridobi samo uživajoči opazovalec institucionaliziranih kulturnih prireditev. Ko odide domov, znova odloži nedeljsko vedenje. Nezgodovinsko prtklice-vanjc preteklega v sedanjost ne odpira geta v kulturi vsebovanih resnic, temveč jih poniža na razloge za tolažbo in upravičevanje.
Politična kultura nastaja iz stiske, živi od zgodovine, ki je zapolnjena s sedanjikom, to pomeni, da je ni mogoče uvesti institucionalno. Preden lahko Bachovi in Mozartovi glasbi izterjamo vse-
bovano resnico, mora bili sedanja podlaga našega življenja tako pripravljena, da nas njuna glasba ne samo tolaži v naši bedi, temveč omogoči tudi /a/navanjc perspektiv /a njeno premaaanie. Kultura je nekaj elementarnega, produkcijske pove/ave, nikakor ne /golj nebo idej. Го se pokaže že v prvotnem pomenu pri Ciceru, v njegovih delili se beseda prvič pojavi v moderni uporabi. Ciccro govori o cultura animi, obdelovanju duše, pri tem očitno ni mišljeno kmetijstvo na velikih površinah in ne gre za nikakršen problem razdeljevanja v različnih sferah družbenega izražanja; prej gre za prekanjene prijeme v vrtnarstvu, za katerega so uporabna samo tista orodja, ki sc s svoji podobi umerijo po objektih obdelave.
V tem razumevanju je kultura drug izraz za dejanski ustroj konkretnih življenjskih razmer, je živo delo glave in čutov, človekova na poseben način izoblikovana sposobnost za zaznavanje in izkušnje. V tem ie obvezujoče povezana s Kantovo temelino zahtevo razsvetljevanja: „Imej pogum, da uporabljaš svoj razum brez vodstva nekoga drugega!" — in ker ne gre samo za budnost razuma. je povezana s pomembnim pristavkom: Imej pogum, da se braniš pred vsako obliko odtujevanja tvoje čutnosti! Politična kultura, torej substancialne življenjske povezave, ki je vezana na najpomembnejše zadeve občestva in za katero je značilna osvoboditev kot prvo in določeno dejanje svobode, se izoblikuje samo v procesu emancipacijskih gibanj — v tem povsem ustreza razvoju, iz katerega je nastala nemška kultura m ki je doptt svoje najmočnejše impulze iz boja meščanstva proti fevdarlno-absolutistični tradiciji, čeprav je bil ta boj že od vsega začetka zlomljen in ukrivljen v red/urejenost.
Kar je opazno v današnjem zasuku k tradiciji v kulturi, pa je prav poskus, da bi obnovili kulturno hegemonijo konservativno-reakcionarnega tabora, ki jo je ta izgubil v kratkem socialno-liberalnem obdobju; kar želi doseči z izločitvijo centralnih emancipacijskih vsebin iz kulture, da bi ji snel njeno politično naravo: razsvetljevanje, samoosvobajanje, konfliktno zavest, javnost.
Absurdni vrh tega kulturnega zasuka je poblaznelost nove zvezne vlade pri polaganju kablov (za kabelsko TV in računalniški prenos podatkov), zasuka, ki je — kot letifnacijska fasada — nataknjen, nekako kontrapunktično, zavestno sproščeni gospodarski dnamiki po razbojniških pravilih manchesterskega liberalizma. Iste sile, ki zagovarjajo tradicionalizacijo kulture, po kateri naj bi družina znova dobila status temeljne družbene celice, so s skrajno . zavzetostjo zaposleni s tem, da bi stanovanja in hiše še bolje kot doslej pokrili z vnaprej izdelanimi programi kulturne industrije — kar ima lahko raznovrstne učinke, zanesljivo pa ne enega, da bo odslej v družinah, v katerih so s pritiskom medijev še dodatno utesnili parcele vezi (medsebojne odnose), več priložnosti in večja pripravljenost za razvijanje lastnih kulturnih dejavnosti in za sporazumevanje o problemih, ki se dotikajo lastnih življenjskih interesov.
Deviza kulturnega boja, ki ga trenutno vodi konservativni tabor, je depolitizacija. Taka strategija pa ima svojo lastno dialektiko; na dan prižene tisto, čemur bi se na vsak način hotela izogniti. Hoče konsenz in integracijo, dejansko pa pospešuje cepitev družbe. Politizacija vsakdanjika pa je nasprotno bistvena predpostavka za izoblikovanje politične kulture. Družba, v kateri ni mogoče zaznati nobenega napora, da bi ustvarili kolikor mogoče bogate in spontane oblike izražanja orientacij smisla, elementarnih interesov in potreb, bo v prihodnje kulturno vedno manj pomenila. Odvzeti javnost radikalni kritiki, kar pomeni: taki, ki se loteva korena človeških razmerij, demonstrativnemu postavljanju problemov, ki so, zadelani v privatnost, prisiljeni životariti v področjih zamolčane resničnosti — to je določujoči mehanizem za tisto motenje ravnotežja med znotraj in zunaj, ki ga je omogočila tudi nemška politika katastrof. Kadar je javno nagrajevano nepremišljujoče sodelovanje, ki mu gre zgolj za uspešnost, se je politična kultura že odpovedala svojemu duhu; ljudje dajejo znova prednost umiku v notranji prostor čustev in pomislekov in se zabarikadirajo v monade brez oken, ne da bi iz tega Še zmeraj lahko nastal, kakor je v veliki kulturi klasičnega meščanstva, resnični laboratorij človekove produktivne sile. Kar lahko izrazimo tudi tako: Etika odgovornosti spada danes med bistvene značilnosti politične kulture. Vsebuje voljo za oblikovanje celotnega družbenega sožitja, voljo, ki se zaveda odgovornosti in predvidevajoče načrtuje. Ce pa se še naprej ohranja etika prepričanja, Še naprej ni zlomljena nevarna tradicija pred oblastjo varne notranjosti.
Sindikati, ki se ne zavedajo svojega kulturnega mandata in se delajo, kakor da bi bili kultura in politika še naprej ločeni sferi, so v nevarnosti, da izgubijo več. kot samo svoj vpliv na sedanji kulturni obrat, ki se že tako najbrž dozdeva prenekateremu sindikalnemu funkcionarju nekaj nepomembnega. 2e zdaj čakajo ogromni programi kulturne industrije in industrije zavesti na to, da kapita-lizirajo povečane potrebe v prostem času. Dolgoročno je tvegano, da jih prepustimo drugim; konservativnim gusarjem kulturne industrije in industrije zavesti, kapitalističnim produkcijskim javnostim, kakršni sta Bertelsmann in Springer, privatni televiziji in privatnemu radiu, ki sta na pomolu, medijskim koncernom video industrije in vsem tistim podjetjem, ki pohlepno želijo uvrednotiti prosti čas, kontrolirati zavest in zadržati interese pred organiziranjem v emancipacijskih gibanjih. Prav nič se mi ne zdi nerealna situacija, v kateri bodo sindikati dobili boj za skrajšanje delovnega časa v interesu delavcev in pri tem izgubili same delavce. Delitev realnosti na dvoje bi dobila tako rekoč tragično dopolnilno sestavino: razcepitev na tiste, ki se izčrpavajo do .uničenosti, in na tiste, ki se na smrt dolgočasijo.
V zvez.i s tem lahko govorimo o priložnosti za sekundarno izkoriščanje, ki postaja ugodnejša, izkoriščanje, ki bi se ga monopoli mišljenja in zavesti v kapitalistični družbi zelo radi polastili in na katerega se toliko bolj iznajdljivo pripravljajo v svojih predvidevanjih, kolikor postaja kriza v zavesti vedno bolj jasno kriza sistema ali pa vsaj vpliva na njihove vsakdanje predstave. Bolj za ponovno pridobitev kulturne hegemonije, kakršna je obstajala v povojnem času, je ena glavnih bojnih črt sedanjega konservativnega zasuka. V minulih petnajstih letih, od začetka upora študentov in mladine in reformne politike socialno-liberalne koalicije, se je skrhalo marsikaj od tega, kar je bilo staremu konservatizmu v Adenauer-jevem obdobju samoumevno in mu tega ni bilo treba posebej utemeljevati, je pa postalo vprašljivo; in ta praznina, to zdrsnjepje zaupanja v prevzete vrednote in načine vedenja, oboje je do nedavnega omogočalo i.. Ijenje nemški oblastveni državi, je še zmeraj trn v očesu sedanji vladni koaliciji in njenim glavnim družbenim nosilcem. V medijih, v časopisnih redakcijah, po šolah in na univerzah so zato številne iniciative, da bi si izgubljeno kulturno hegemonijo znova pridobili s surovo kadrovsko politiko in z izločanjem konfliktnih tem.
To pa je samo organizacijsko-ekonomska raven, na kateri poteka novi kulturni boj. Druga je vpeljava napredujočega razvoja mikroelektronike, ki je tako skokovito razširila industrijo zavesti, da danes še ni mogoče povsem predvideti njegovih družbenih posledic na spreminjanje mentalitete in osebnih naravnanosti. Nihče se ne bo mogel prepustiti iluzijam o tem, da video in kasetna industrija s svojimi močnimi gospodarskimi skupinami v ozadju zato dostavljala „na dom” svojo kompaktno in premeteno diferencirano ponudbo, ki je prilagojena množičnim potrebam, ker bi hotela prispevati k človekovemu samorazsvetljevanju o notranjih in od zunaj vsiljenih odvisnosti. Kar je tehnično pripravljeno in sili v uporabo, je očitno tako organizirano, da vnaprej prispeva k raz-krojitvi, razpršitvi in fragmentiranju zavesti in vedenja ljudi in nima nikakršnega namena, da bi omogočilo politično organiziranje njihovih interesov in potreb in jim priskrbelo javni in kolektivni izraz.
Kar se kaže kot strukturni problemi, tega ni mogoče zajeti s pojmom manipulacije. Jacques Attali govori v zvezi s tem o ten-
subjektov v „monade brez oken”, v bornirane konsumente samih sebe, je mogoče, da avtonomijo in prosti čas obrnejo proti subjektom, če ostane kapitalistična blagovna produkcija nespremenjena in se prisila k podružbljanju, ki so ji bili ljudje podvrženi v obratu, umakne svobodni, toda difuzni, nič več na predmetno dejavnost vezani asociaciji. Del lastne produkcije bo v proizvodnji nenehne pripravljenosti za plačevanje lastne tlačenosti. „Individui bodo industriji plačali za sredstva (terminale, naročnino za zaslone, dostop do pomnilnikov in posebne programe), s pomočjo katerih se sami producirajo, nadzorujejo sami sebe, da bi tako uročili svoj strah, svojo izoliranost, svojo bojazen pred marginalizacijo, nazadovanje, brezposelnost.” (A. Gorz, Wege ins Paradies, Berlin 1983, str. 44).
V meri, s katero se socialna kriza zaostruje, se obstoječi gospo-stveni sistem očitno trudi, da bi organiziral prav na kulturnih področjih dodatno legitimacijsko pomoč. Kjer to ni mogoče z namestitvijo umskih delavcev, ki so predvideni in plačani posebej za to, poskušajo z direktnimi posegi onemogočiti družbeno organiziranje emancipacijskih procesov. Ce v tej zvezi govorim o razširitvi političnega mandata sindikatov, potem predvsem z gledišča, da bi lahko pri odločnih skrajšanjih delovnega časa odigralo eksistencialno politično vlogo to, kdo bo razpolagal s kulturno industrijo in industrijo zavesti. Kajti fantazije, interesi in potrebe delavcev in vseh drugih v odvisnosti zaposlenih ne ostajajo za dlje časa tako rekoč brez gospodarja, nezasedene, kot smo se lahko naučili iz zgodovine nastajanja fašizma. Zasede jih ena ali druga stran: ali dodatna kapitalizacija v interesu obstoječega gospostve-nega sistema ali samodejavna organizacija, ki povečuje človekovo avtonomno prostost gibanja in ga naredi zrelejšega.
Pri tem se sindikati ne morejo omejiti na to, da bi se ukvarjali s kulturno politiko v običajnem smislu; celo produkcijska kontrola medijskih naprav bi se dotaknila samo institucionalnih vidikov tega problema, čeprav bi poseg dolgoročno lahko politično veliko pomenil. V prvi vrsti pa je nujno, da usmerijo precej več pozornosti in materialnih sredstev k podpori tistih zastavkov in iniciativ, ki se dogajajo zunaj uradnega kulturnega obrata in v katerih se zarisujejo oblike politične kulture delovnih in delujočih ljudi, oblike, v katerih je kot smisel vsebovano samouresničevanje.
Sindikati bodo v prihodnosti dosti močneje kot doslej izzvani z družbenim razvojem, da se resno lotijo napora za razcvet kulturnega samorazumevanja — ne samo zaradi dekorativne fasade, ki obšije trd boj interesov izza nje in ki se ji lahko pravzaprav odpovemo, temveč zato, ker je aktivna udeležba sindikatov v razvoju politične kulture te dežele bistvena predpostavka za to, da skrajšanja delovnega časa v korist razširitve časa za življenje prispevajo dejanske korake k osvoboditvi človeka in k demokratizaciji družbe.
Iz knjige Oskar Negt, LEBEND1GE ARBEIT, ENTEIGNETE ZEIT. Frankfurt/M-New York: Campus Verlag, 1984, so prevedene strani 123—127 in 140—153.
prevedel Igor KRAMBERGER marec 1985
OPOMBE
'Beseda mandat izvira iz latinskega jezika in pomeni ..zadolžiti’ (mandare); roka (manus) in dati (dare) sla povezana v eno samo dejanje. Jaz dam. kar je v izvoru besede mišljeno povsem čutno, v roko nekega človeka nekaj, kar naj ta posreduje naprej; zaupam mu svojo stvar, s tem mu naložim zadolžitev, da v ustni-govorjeni ali pisni obliki nekaj opravi v mojem interesu. Zmeraj je v taki zadolžitvi vsebovano več, kot bi lahko uveljavil sam tisti, ki jo je naložil.
** To samonadzorovanje ustvarja radikalno novo razmerje med človekom in telesom. Z očmi in očesi postajamo priče funkcioniranja svojih organov, ki jih zdravimo v vnaprejšnji konsump-ciji. Nenehna budnost nad pravili normalnosti, strah pred boleznijo in smrtjo podžigajo samoprodukcijo konsumentov. Attali obravnava ta ekonomski mehanizem na primeru zdravstva: „ Zaklinjanje zla postaja . . . ekonomsko vedno bolj donosno: strah postaja motiv za rastoč konsum. Naprave za samonadzorovanje se akumulirajo, konsumiramo psihoanalitske pogovorne programe in vedno večje doze halucinogenih sredstev. Da bi se seznanili s to prihodnostjo, zadostuje spremljanje tržnega raziskovanja farmacevtske industrije: strah, nervoznost, zavest o lepoti, skrb, krivda, depresija, halucinacije, spomin, kontrola nevroloških motenj — to do projekti, v katere se bodo spustili laboratoriji prihodnosti. Organizacija zdravja bo industrializirana. ” (Jacques Attali, Die kannibalische Ordnung. V on der Magie zur Computermedizin, Frankfurt/M-New York 1981, str. 249).
BIBLIOGRAFSKO POJASNILO
Prevajalcu je uspelo najti podatke za naslednje knjige Petra Briicknerja:
—,... besvahre uns Gott in Deutschland vor irgendeiner Re volu t ion!'	Ober	Universitdtsreformen. (v:	Wagenbachs
TaschenbUcherei št. 6)
— Das Abseits als sicherer Ort. Bericht ilber das Aufvvachsen in NS-Staat. (v; Wagenbachs TaschenbUcherei št. 66)
— Psychologie und Geschichte.	Vor lesu ngen	im Club
, Voltaire’ 1980/81 (v; Allgemeines Program)
— Ulrike Marie Meinhof und die deutschen Ver hal t-nisse. Eine poiitische Biographie. (v; Wagenbachs TaschenbUcherei št. 29)
— Versuch, uns und anderen die Bundesrepublik zu erklUren. (v: Allgemeines Programm)
— izbor zapisov, esejev in prispevkov je izšel v dveh knjigah: ZerstOrung des GehOrsams. Aufsatze zur poiitische n Psychologie. (v: Allgemeines Programm, leta 1983)
Vom unversOhnlichen Frieden. Aufsatze zur politischen Kultur und Moral, (v: Allgemeines Programm, leta 1984)
— skupaj z Alfredom Krovozo je objavil: Staatsfeinde. Zur innerstaatlichen Feinderkltirung. (v: Politik št. 40)
Vse navedene knjige so izšle pri založbi Klaus Wagenbach v Berlinu (ZRN). Eno knjigo pa je leta 1968 objavil pri založbi Eufopdische Verlagsanstalt v Frankfurtu/ M; prevajalcu je samo za to knjigo znano, da jo je mogoče dobiti v Sloveniji; pri njej je sodeloval z Johannesom Agnolijem:
. — Die Transformation der Demokratie.
Prvo nadaljevanje je bilo zelo skrbno postavljeno; prevajalec je našel samo pet tiskarskih napak. Za večino tokrat popravljenih napak je odgovoren prevajalec.
Pred besedo PREDGOVOR (v njej je tiskarski škrat snedel črko D) je prevajala• pozabil postaviti naslov Negtove knjige, ki bi moral biti natisnjen enako kot naslov Klugejevega teksta.
V prvem delu Negtove knjige je pred poglavjem I. Gospostvo je v mikroorganizaciji prostora in časa uvod, id ni preveden. Izpust je bil označen s tremi pikami, ki so pri stavljenju izpadle.
Opombe 6 ni, namesto številke hi moral biti asteriks, Jd se veže na asteriks pred priimkom Meschkat na koncu PREDGOVORA.
Zadnji dve knjigi v seznamu dosegljivih Klugejevih in Negtovih knjig predstavljata in interpretirala Klugejev opus, zato bi moralo pisati: o A lerandru Klugeju.
Prevajalec je zagreši/ napako, ko je natipkal, da je bilo besedilo prevedeno januarja 1984, seveda je to opravil šele ’eto kasneje, ko sta knjigi dejansko izšli.
dcnci k „družbi samonadzorovanja”7). Kar ponuja kulturna industrija in industrija zavesti, uporablja za surovino interese in potrebe samih individuov; v tem je posebna nevarnost za emancipacijska gibanja. „Samo najbolj neumna teleta si sama izberejo klavca” — ta Brechtov stavek še izhaja iz predpostavke, da moramo opraviti zgolj dejanje samorazsvetlitve, da bi se zavedeli svojih, resničnih interesov; in tudi drugi njegov stavek posreduje vtis, kot da bi zastrtje prihajalo od zunaj: „Kdor je spoznal svoj položaj, kako naj tega zadržimo!” Kaj pa je to, njegov položaj?
Sprostitev časa lahko podpira avtonomijo, lastne dosežke in lastno produkcijo; toda to nikakor ni zanesljivo. Zaradi ponižanja
nove dogodivščine. Sel sem jim naproti.
Profesor Michaelspiel
Anekdote znanih In manj znanih
Ko se je Lew Sipens, znani belgijski trobentač, po dolgih letih skrivanja pred javnostjo le podal iz zatišja na bruseljske ulice in gaje nek mladoletnik začel nadlegovati zaradi njegove, z zelenimi trobentami okrašene, rdeče kravate ter mu jo navsezadnje začel snemati, je ta po stari navadi izgubil kontrolo nad živci in pokazal mladeniču vse svoje znanje Kung Fu-ja Znesel se je še nad nekaterimi mimoidočimi. V bližini se je znašel policist, ki je umiril vzdušje in Sipensa spravil na policijsko postajo. Ko je šef policijske postaje vprašal glasbenika za njegovo ime in priimek, se je ta še do kraja razburil. Vzel je s kravate eno od trobent in policijskem šefu raztrobil ušesa.
NIKI LAUDA si je že dolgo želel, da bi doma imel papigo, dokler se ni nekega dne le napotil v trgovino z malimi živalmi. Imeli so samo eno papigo, ki je imela na eni nogi rdeč na drugi pa zelen trak. Slavni dirkač je vprašal prodajalko, čemu služita dve pentlji na nogah. Razložila mu je:
-če potegnete za rdečo pentljo, bo papiga govorila rusko, če pa za zeleno, bo govorila malteško.«
Lauda jo je vprašal, kaj bi se zgodilo, če bi potegnil za obe hkrati.
Tedaj se je oglasila papiga: »Tepec potem bom pa padla!« Lauda je stopil proti izhodu: »Hvala'lepa, nočem papige s tako oguljenimi šalami.«
Emancipacija žensk med nogami žensk post
Majkenšpil
sistema
Ljubezen naših mam, do nas, vas ali tretjih osebkov, zgolj stvar družine ali formulacije samega sebe in drugih osebkov družine majkenšil, je pripeljala do tega da so nas obiskali prvi fen-postovci. Ljudje so prišli malo prepozno, odtod makenšil. Seveda zaradi subjektivnih okoliščin, pomeni zakrnelošti njihovega jaza in ne jazza, kot bi mislil pravi majken-špiljovec ali nevednosti njihovih tistih, ki so to povzročili. Skratka: formulacija samega sebe ebe be e...
Potem, ko je to mimo pa se je treba zazreti še drugam: kos-mos ... vesolje ... galaksije . .. vibracije ... transcendenca Post majkenšpil — kot tak, interesanten za širše množice, razložljiv za vsakogar: za delavca, kmetovalca, brezdelneža, poeta, naci-punkovca, za pizdune vseh vrst in oblik, za kur-čke in palčke ...
Ne bomo najavajali podrobnosti iz domišlije nas, ki je sama po sebi »Ko za Že si Don«
Torej tu smo z vami in za vas. Pridite, kupite, preberite ... Glasba začne, vizija nadaljuje ... prekine ... občutek norosti, spontanega pofuka iz vtrganega filma ostane daleč notri ... da, notri jean fitzgerald, notri.
In res na koncu ostane K. M., pa če je to družinska stvar, sicer pa gong večnosti je odbil: mi smo zdaj tu ... VVHAAAMMM pište na naslov: KOLINSKA SLOVAN 26/b Stare člane prosimo, da plačajo lansko članarino čim prej!
Max Švajnder
r9ovi notra-ftnek. Zelo p*? ovinkih ,r'arnreč še Iftoskrivnos-bi ga pUtiŠ pros-L^ot nekak-fot prostor 5, šte-(Stevilka 27, j Številka 9, Г ■ hkrati pa rabina liter P® Šesta ko-p'ka pika.
li! da v tej razločim! 111 od ljudi'v 'Odnosu do
P Prostorni-
0	2aa°
h jj® Je kon-
torej!?
jj oa našo ,7'»topiti.
Dlai 0 na'
»rjeSpa očitno J,	pojave
alp?'obstala.
•e nj !°9°aPo
'nOvaPolno
a ^"'oiakni-
CSt0' Po-
1	oe-
l	M,
ter sproščenega navdiha, ko se je pogled ustavil na, na blesku luči, na mokrih, na tleh.
Kristina, sedemanjstletno dekle iz predmestja, je čakala na tramvaj. Misli, oblečene v belo ogrinjalo, so ji s svetlobno hitrostjo rojile po glavi. Tod so bile o vsem: o mladi ljubezni, o materi, o očetu, o biciklu, o Jacku Razpa-raču jp še o marsičem ... tudi o Šmarjetskih kapricah. Medtem je na postajo, kjer je čakala, kdor čaka dočaka, prihajal Jack. Ta mož, možakar je spominjal na Marlon Branda v mlajših letih in na James Deana v starejših. Sama pa se ni zavedala svoje laži, še tega, da je morda nekoga le prizadela. Niti ni videla bližine človeka, ki bo čez nekaj trenutkov podrl njegov rekord. Ozrla se je okrog ter ga opazila. Spogledala, sta se. Pogled, izvir njegovih oči, je spletal, je spletel močno posvojeno, osvojeno, zasvojeno mrežo. Okoli nje. Vendar tega ni opazila. Obratno. Želela je vzpostaviti stik s človekom, češ: »Mar naj celo živl|en|e čakam natramvaj?« Sicer pa tudi ne bo čakala celo življenje na človeka njenih sanj, takega, ki ji bo pogodu. S sunkovitimi in izvajajočimi koraki je stopila do njega.
Obsula ga je z vprašanji: »Imate mogoče ogenj? Koliko je ura? Kakšno bo vreme jutri?« Mož ni dojemal, zato je umolknil, toda odgovoril na vprašanja. Verjetno se je čudil.
gre peš. Mudilo se mu je. Mudilo se mu je zato, ker ni hotel zamuditi nekega spornega filma na TV. Sledil je pogovor. Naenkrat sta prišla na temo o hrani. O hrani? Dejal je, da je strasten ljubitelj mesa. Kristina pa mu je pred nekaj minutami povedala, kako se ji je včeraj sanjalo, da je bila zaklana v pečici in da je bilo strašansko, huje, neznansko vroče.
čas je hitro hitro tekel. Kmalu kmalu kmalu sta prispela, sta prisopihala. Cas je hitro tekel. Kmalu sta prisopihala do Jackovega stanovanja. Stanje je bilo nerodno. Zalila ju je bežna rdečica. Dejal je: »Tu sem jaz! Morda se bova še kdaj videla!?« Še je vprašal: »In kam ti?« Dejala je: »Ne vem!? Mnogo časa še imam!? Zamudila zadnjega!? Do doma še imam tri ali morda šest ur hoda!?«
Zlobno se je nasmehnil.
3.
Sedela sta v njegovem stanovanju ter pila čaj. Na gramofonu se je vrtela plošča. Soba je bila prenatrpana s prijetno glasbo. Sprva je bila v sobi prijetna temperatura, toda čez nekaj časa je tako narasla, raslarasla, da je bilo v sobi nevzdržno. Začela sta odlagati del oblačil, ki sta jih imela na sebi. Tedaj se je Jack spomnil, da je pustil prižgano pečico. Pogledal je na uro, da bi izračunal, koliko časa je gorela pečka, nakar
4.
Trda noč je že vladala. Mrak se je že spuščal na strehe hiš in vonj po ribah je odplaval dalje.
Vas Pozdravlja!
Metod Kaviar
V Škufecah diplomat diplomo
1.
Odločil sem se, da že zarana odpotujem, odpotoval za nekaj tednov, odločil sem, dr. dnevnice konkretno natankam v Lado. Že kmalu po startu sem pil pivo, sem eksal, nad peno se nisem mogel pritožiti, kakor tudi nad drugim pivom, WC spodoben. Nič ne de, če sem nekoliko nesproščenosti odtočil, še kilogram soli imam za ušesi in pod pazduho. Še več kot kilogram! Kaj, na zebri sem srečal polnokrvnega predsednika občine. Je rekel: »Kure, kure, kure, idi v, saj veš kam (PM) in me ne gnjavi še ti z intervjujem!« »Dejal sem, da za intervju, da za neko lokalno glasilo, da kot sponzor, da za diplomsko nalogo, da ni za denar, da za neko visoko šolo, da svobodni umetnik, da za novo SNB opremo, za denar, za hrano, za štipendijo, za depozit, za po-pizdit za pošiiiiiizit itd. Pa mi je Škufec, naiven vto smer, verjel da
sto nova pa spet ni, kaka tri leta so jo gradili. Okrogla miza je potekala že sedem minut. Devet. Dvajset. Šest... in ...
In moral sem kar pohiteti. Toda kmalu me je doletelo nekaj nevšečnosti: dvigalo mi je le za las ušlo izpod rok ter nog, (krč) toda na srečo sem ga nekje med petim in šestim nadstropjem le uspel dohiteti. Vožnja je potekala zadovoljivo: pomalical sem, spil kavo, pojedel prepečenec, se odžejal, pokadil cigareto, še eno. Že smo prispeli v zadnje ali predzadnje ali predpredzadnje nadstropje, si pa res nisem mogel zapomniti vsega, saj sem bil zaposlen s prebavo. Iz dvigala sem stopil naravnost v sobo, kjer se je polemika že razvijala. Miza okrogla Razpoloženje sklepčno.
2.
Sestanek (ki je že potekal) citiram naravnost po magnetofonskem zapisu (cirka 100% zanesljivosti):
ŠKUFIT: Jaz vidiš pa sem star človek, pa sem imel že ne vem kplkrat rojstni dan, hmh, sem vsega vraga že dal skozi. Drugač ne gre, drugač kot da nisem zdrav, kot dami nekaj žvrgoli po glavi, kot da mi neki mrčes šviga gordol, nekaj me grabi, nekaj me prime, nekaj vlači!?
JOLALA: Vi ste mi neki človek!?
ŠKUFIT: Človekje bitje! Človek
je takšno bitje — nekje mora sprostit svoje strasti, kako bi rekel, svoje podobice. Ja, človek je družbeni. Človek ni žival. Ni! Živali so pes. Ti lahko psu rečeš, da naj gre na mizo — _pes bo šel pod mizo. človek!? Človek bo šel na mizo. človek ni živinče — človek je na mizi. Ja... in zdaj človek meče njemu meso, pes pa tačas je
— pes nam pazi polja, nam varuje vrtove, varuje živino, ji prinaša mleko ... nam vsega vraga ... ja, človek dela za psa. Ne! Ne! Ne! Pardon! Pes dela za človeka!... Tihožitje.
JOLALA: Tihožitje? Hoh! Tihožitje!
ŠKUFIT: Ne smeš rečt, če ti bob reče, da bob ob steno, pol ti ne smeš bob ob steno! Moraš s svojo pametio mislit! Moraš se varovat takih tipov! Tipi pridejo, pozvonijo, vstopijo noter itd. Ti ne rabiš niti odpret vrata, ker oni poznajo vse te poti, oni se nekako zmuznejo skozi ljučavnico, spodaj pod pragom se nekako not zvlečejo — in že so tu. Oni so vsepovsod, vsepovsod majo svoja ušesa, hmmh, vsepovsod! Zdaj naju sigurno (»slušajo, ampak jaz sem gluhonem, jaz sem gluh! Jaz sem to že dal skozi, jaz sem mel že iks(x)krat rojstni dan — ne vem kolko let sem že star, ne vem kolko let sem že v teh stopnicah!? Jaz mam tako vrt oglavico, da me, če le od daleč vidim žirafo, že poči infarkt. Ja, jaz mam že dosti tega v glavi. Jaz sem že star človek — jaz mam že tristo let in tristo otrok ter avto. Jaz mam že marsikaj v bučki
— ni zastojn, da nimam več las, da jih nimam, da sem plešast. Niso meni lasi .. . nisem jaz pado nekam med morske ježe, pa med morske pse, pa da bi mi morski psi lase dol potrgali, ne! To so skrbi! Draga moja ljubica, to so skrbi! Draga moja ljubica, to niso morski psi, ne! Hmmmhm, morske pse ti nimaš v stolpnicah — če bi bla v dvigalih voda, pa če bi mi živeli v pritličju, bi morda le prišli!? Drugač pa v stolpnicah ne boš našla morskih psov — tu so morski psi nula. Nula!
ŠKUFOF: Ena nula za našeh
BULDO: Drugo jDoluvrijeme!
ŽER: Vrijeme danas!
TRONTL: Snažni mladiči!
JOLALA: Olala!
ŠIMEK: Ha ha ha!
JOLALA: Vinko?
Tl: Kak?
ONO: To nisem jaz! To je moj svak!
RUMBARAK: . ..!?
(tu se je pretrgal trak)
Sestanek (trak zalepljen) citiram naravnost po magnetofonskem zapisu (cirka 100% zanesljivosti):
ŠKUFIT: Pa ne vem, pa ne vem, kaj sem vama že htel obema povedat, pa se ne spomnim!? Pa mam tu čist, čist tukaj spreda, čist mi že, mi že ven, mi ven leze, že ven teče ob strani, kaplja za kapljo, pa jezik, pa vse, pa cela brada, pa cel želodec, pa žolč, pa kamen sj»-tike, pa vse, pa noge, pa vse mi skoz usta ven leze.
MURALA: Ne moraliziraj!
P1LOTOTO: Bogi revež sem: mam tak težke oči — cele mi padejo na lice, nato so tak težke, da se mi z lica enostavno preklojTjo naprej, vedno bolj se prekladajo, dokler niso že tam nekje pri popku, da ne rečem po domače pri luleku. čisto tak je to. Zelo se sekiram. Včasih pa bi najraje vse skupaj pustil, vse skupaj prodal, obesil fuzbal na klin, si kupil JUMBO JET in odletel na samotni otok!
(itd.)
4.
In moral sem kar pohiteti. Toda kmalu me je doletelo nekaj nevšečnosti: dvigalo mi je le za las ušlo izpod rok ter nog, (krč št. 2) toda na srečo sem ga nekje med kletjo in drvarnico le uspel dohiteti. Vožnja je potekala zadovoljivo: pomalical sem, prebral KAJ, spil čaj, si skuhal jajce, prebral roman ZAPEUIVA ZGODBA in . .. in ... No, jaa sem pozabil. Ze smo prispeli. Iz dvigala sem stopil naravnost v širni svet. Za vogalom ulice so me že nestrpno čakale
bus, jasneje П se v. Tudi s [vozim. Toda •ločenih! ne-&dločil,dase stošestnogo ogo. No, no! tzapletel.se stranice ne-roti zgodbi в lažje diha kolesaril! se spustil brez prerinil! se zavlekel! se se odpeljal z hekaj glasno oti zadnjemu busu je bilo 'me Borut. In
>m sem pre-njost Certu-
nilo je devet minut in Certus Bus se je naveličal naše (»staje. Divjepaničnoodločnopredoloč-nozjezovočehinudih sva se pognala skozi izhod, da so se nama zapletli padali in sva strmoglavila proti piki na koncu stavka
Zapeljiva zgodba
(Zgodba zjutraj najdene mladoletnice)
Mrak se je že spuščal na strehe hiš in vonj po ribah je bil še bolj poudarjen. Iz daljave se je slišal tisočkrat odmevan zvok trkanja hitrih pet ob tla Ne, ni, ni pretila nevarnost, nikomur, le občutek sproščenega gibanja srečnega
Odpeljal je prvi tramvaj. Sfera, ki je delovala med njima, je še bolj narasla ko sta se zavedala neumnosti, da se jima je pripoetila neumnost. Kristina je (Tanila v smeh. On pa je svoj nejevoljni px>gled usmeril natanko v široko odprt kozmos. Rekel je: »To ni moj tramvaj!« In ona je nadaljevala: »Tudi to ni moj tramvaj!« Mimo je prišibal prometnik, ki je od daleč slišač ves (»govor, in dejal: »Tod vozi samo en tramvaj!«
2.
Trda noč je že vladala Kristina in Jack sta še vedno ostajala na postaji. Spraševala sta se: »Ajeto sploh kakšen štacion?« ... Jacku se je mudilo v svoje stanovanje. To je tudi javno povedal. S trdo moško pametjo se je odločil, da
je ugotovil: »Kmalu se bo začel film, ki si ga tako zelo močno želim ogledati.« Prižgal je TV. Na vrsti so bila zadnja poročila:
»Dragi gledalci, spoštovane gledalke! V knjigo rekordov je pred nedavnim prišel mož iz našega mesta. To je najhitrejši odpiralec konserv na svetu, ki je v 54. sekundah odprl 26 ribjih konserv, po imenu Jack Odpirač. S tem pajevtrenutku dobil službov naši tovarni konserviranih sardin in paštet. Čestitamo!«
Jacka je zmrazilo! Na glas je dejal: »Zmagal sem! Zmagal sem!« Ona pa se je nasmehnila: »No, zdaj poznam človeka iz... Še se je nasmehnila: »No, zdaj (»znam človeka iz! Iz? Iz ... No, zdaj poznam človeka iz GUINESSOVE knjige rekordov!«
Nazdravila sta . ..
je kaj. Sledil je kratek intervju. Sledi v eni sapi.
JAZ: »Tovariš Škufec, ali ste predsednik občine, če ste, ste kot predsednik kompetenten zato, da svojo funkcijo priznate?«
ŠKUFEC: »Sem predsednik občine, naše lepe, dokler se PNVŠ (Pri Nas V Škufecah) predsedniku ne izteče mandat. Ali pa se kako drugače ne odloči.«
ŽE DRUGIČ JAZ: »Kako pa kaj zmajarji v vašem kraju?«
Vprašanja ni razumel, zato se je (»tuhnil v klobuk. Molčal je, dokler se ni naveličal samo molčati. Sočno je zaklel, da on zame ni kak klop pod klopjo, da nisva pod mizo krav skup pasla. Skratka, povabil me je na sestanek NK Škufoc. Sestala se je okrogla miza.
Vstopil sem v sedemnadstropno stavbo nove občine. No, či-
RADIO ŠTUDENT — aktualno-politična redakcija oddaja: Repotraža; nedelja, 13. september, ob 12.30
1.GLAS	dem iz Globusa ni všeč, dobi listič: Tukaj ste nezaželjem, prosimo, da
£	2. GLAS	_____nemudoma zaoustite našo hišo.
~2 skladbi v celoti, drugje glasbeni efekt (iz kakšne znane skladhal  Nekateri so dali lističe naprej pravim Globusovim strankam. To
 1. GLAS Spoštovane poslušalke,	spoštovani	poslušalci,	današnjo	povzroči začudene poglede. V parterju so nekoga zgrabili. Kriči in
**	reportažo začenjamo z manifestom,	ki	ga	je	leta	1968	podpisal	kriči.
I Л	švicarski državljan Max Frisch.
r	2. GLAS Ziiriški manifest:
— Ugotavljamo
V Ziirichu je prišlo do bojev med mladimi in policijo. S tem so izbruhnili tudi v našem mestu konflikti, kakršni se trenutno pojavljajo na vzhodu
pogromsko vzdušje izval deželni ministrski predsednik Lothar Spšlh, ki lahko računa tako na meščane kot na tisk; in se pri svojih odločitvi sklicuje na načelo:	Z^ZZZ
2. GLAS Z vsemi sredstvi pravne države ohraniti obstoječo ureditev.-------------
in zahodu.
Sklepamo
Ziiriških dogodkov ne smemo presojati izolirano. So posledica neustreznih družbenih struktur. Površno je, če jih odpravimo, kot da gre —za kravale in da so udeleženci zgolj razgrajajoči nesposobneži in zijala. Prepričani smo
Eden od vzrokov krize je negibčnost naših institucij. Ta negibčnost se obrača proti ljudem. Preprečuje prilagoditev na različna spreminjanja-ljudi in na razcvet ustvarjalnih manjšin.
1. GLAS V sklepu svojega pisma opozarja Hanno Kuhnert, da se Napovedana je demonstracija na Bahnhofstrasse. Prenapeteži ro-	kopičijo v konfrontaciji agresivne sile, oblast pa konfrontacije noče
;počejo. Dvigajo se rakete. Nato se pripelje policija, pokaže svojozziirazreševati, temveč jo skuša s*eilo potlačiti.
■prisotnost. Tn zdaj? Dokler trgovin ne zaprejo, ne bodo uporabili—:2-GLAS Če bo zdaj tudi freiburški mestni svet pozval meščane, dase
-solzivca.	----naj ne udeležujejo demonstracij, ali če doni Franz Josef Strauss z
1. GLAS O tem, kako se končajo takšne akcije za demonstrante, smo	Bavarskega, da je to lahko začetek novega terorizma, potem bomo s
izvedeli nekaj že iz Frischevega dnevnika in bomo še več, ko bo	takšnim obsojanjem demonstrante le še bolj izolirali in jih še bolj
predstavljeno ravnanje oblasti v Nurnbergu. Kaj pravijo mladi policiji	potisnili v nasilje. To je neodgovorno. Država ne sme podžigati in
Jn oblastem	____povzročati polarizacijo. Pokazati bi morala ravnodušnost in premiš-
-2. GLAS Reto Наппу je zapisal v tekstu »Ziirich. V začetku sep-----------ijenost in si tako pridobiti premoč nad nasprotniki.
 1. GLAS Težko bi lahko trdili, da s<
so ravnale oblasti v Zahodni Nemčiji -'med izgredi ravnodušno in premišljeno. O protestnih akcijah so" zapisali celo konzervativni časopisi, kakršen je nem. Niirnberger Zeitung, da so bile miroljubne. Situacija res ni povsod enako močno ;zaostrena, toda izbruhi skrajnosti zoovorno opozarjajo, v katero smer •
tembra«:
Dovolj razloga imamo Da jočemo
Tudi brez Vašega solzivca;
Ničesar nimamo za izgubit,	____
 razen našega strahu.	 se	oblikuje javno mnenje. Izjava sodnika Hansa Guntherja Ashelma, ki---------
 1. GLAS Preden nadaljujemo z dogodki v letu 1981, še nekaj o tem,—je bil 6. marca letos eden od petih preiskovalnih sodnikov, je ena teh!—
—K. .jšine. Tako je bila	od kod smo prevzeli podatke za današnjo oddajo.	zgovornih izjav:
leta 1848 prav mladina zagret privržene liberalizma. Ta manjšina, ki so______2. GLAS V svojem dnevniku je Max Frisch analiziral pisanje zuriškega_________2. GLAS To je nesmiselna domneva, da smo bili zadolženi	za to	—
jo takrat imenovali revoluzzer, je obranila Švici neodvisnost in ustvarila---dnevnika Neue Žiii cher Zeitung.	—namreč, da izdamo priporne naloge. Saj je šlo za težko kršenje-------------------
našo zvezno državo.	_____1- GLAS Naslov v Neue Zurcher Zeitung, številka 395, leto 1968:______________deželnega miru, pobesnelo zbiranje, nevarnost. Ce se neka tol na--------------
Oster, vendar korekten poseg policije.	banda zbere da bi uporabljala silo — se moramo bojevati proti temu!----------
2. GLAS Ugotovil je in na primerih pokazal, dauporabljačasopis svojo	Morda so se zgodile pri pripiranju organizacijske napake, vendar	so
reklamirano nevtralnost in objektivnost zato, da zagovarja interese	bile storjene brez zle namere. Se zmeraj čai<am, da se to	(»pravi.
Obujamo spomin
Opozarjamo
Kulturnega konflikta ne razrešijo niti -niti maziljenje z očetovskimi ponudbami. »I
ije in prepovedovanje brodelnost je zapit ost-
^,-oul „	""	D""	ЈС1“^јУ'"—-imetnikov moči. Njegovo pisanje o demonstrantih se pogosto približa—Glede na to, za kakšno situacijo je šlo, pa je bil to izjemen primer.-
Znj mixH* na činkizi	Pestalozzi. Potlačitev konflikta—dnevnikov o komunistih v tridesetih letih.	—Ljudje	se enostavno nočejo sprijazniti, da je kazniva že sama pri-----------
1. GLAS Naslov v Neue Zurcher Zeitung: Motenje prometa in—družitev. Vse to je čudovito zapisano v komentarju. Kot sodnik ne-
  -------------------------  '	----- --------------1—*—’ii. N '	’
ike.
žene mlade na barikade.
Zahtevamo
1. Omočiti diskusijski forum za mlade in stare, ki bi imel centralno lego in bi ga upravijali avtonomno.
2. Odpoved sankcijam, kot so relegacija študentov in šolarjev, odvzem štipendij, izgon tujcev, odpustitve, če niso dokazani hudi delikti.
3. Ponovno uveljavitev pravice do demonstracij v skladu z ustavo.
4. Nadaljevanje pogovora z vsemi manjšinami.
—5. Tisk, radio in televizija naj povabijo k izražanju svojega mnenja vse stranke v konfliktu.
poškodbe predmetov v velikem obsegu in Ziirihčani so izgubili zaupanje v svojo mladino v meri, ki je še ni mogoče oceniti
:GLASBENI EFEKT
št:	čas:
morem premlevati različnih teorij. Neverjetno je, da zaradi tega vmesno justico v desni ogel politif
naslednjimi navedbami bomo izvedeli, zakaj kršijo kazenskih zakonik samo demonstrantje, kot to trdi sodnik Hans Gunther As-'~
helm.	------
2. GLAS Preiskovalni sodniki in javni tožilec so enostavno preskočili eno stopnjo sodišča, ko so vložili tožbo. Tako lahko priprti in obtoženi zahtevajo samo še revizijo postopka, nimajo pa več možnosti, da bi:—
6. Nemudoma ustanoviti znanstveno delovno skupino zzadotžitvijo, da=“1c’ Gl^S Z*oddi4® smo O^ivo o ziiriških demonstracijah nabrali v dosegli ponovno preverjanje dokaznega materiala	_
r,7l4A„ „i»Kii0 —rnLD Lnnfiii,*« In „ninio nroUi*nl	Frischevem dnevniku in v prispevkih sodelavcev zuriškega dnevnika	Preiskavo so vodili sodniki, za	katere je v Nurnbergu znano, da so'
1 GLAS	Max Frisch	ni	samo	švicarskTdržavlian	temveč	ie	tudi	Tages Anzei9enem: Uredniki tega časopisa s trpko ironijo opisujejo	najbolj konzervativni. Pri sodišču v Nurnbergu je zaposlenih sicer kar
švicarski državljan,	temveč	je	tudi	uniformiranost, okostenelost švicarskih oblasti in v zastrti obliki	53 sodnikov.
^7e^V’E^oporekajo v vladnim ukrepom.	^Sodniki	niso preverili podatkov policije, v preiskovalnih nalogih so=
“Trpnutnn i7ha a ta Hnpunik knt fplitnn u hennra NIN '	——Ko so med lanskimi demonstracijami zagovarjali upravičene zahteve navedli kar dva razloga za pripor, namreč nevarnost pobega in ne-,-
■Trenutno izhaja ta dnevnik kot feljton v beograjskem NIN-u.	-m|adih daj|m dgjo mestne	na	8(а^,	v	kateri	bi	se—varnost, da bi priprti lahko prikrili dokaze. Po nemškem kazenskem-
1. skladba	NASLOV	lahko zbirali, so uredniki kaj hitro ugotovili, kako presojajo someščani	pravu v primeru povezave dveh	razlogov za pripor ni potrebno pred-
- plošča	st ram čas	——njihovo zagovarjanje mladih.	__hodno	preverjanje policijskih podatkov.	—
/	---2. GLAS Anonimen oficir je po telefonu govoril z urednikom in mu—-Med preiskavo je sodišče sililo udeležence, da dajo izjave kot oče--
m
m
1. GLAS Objava manifesta je del Frischevih razmišljanj o mladinskih nemirih in protestih leta 1968 v Ziirchu. Preden je podpisal ta manifest, si je Frisch zabeležil nekaj zgovornih podatkov.
2. GLAS Protokol.	I Moja najmlajša hči je bila tudi zraven, vendar ni bila ne ozmeriana in ne~ priprta. Pravi: bilo je vedro razploženje, vsi so bili veseli sedeli so na sredi ceste — Bellevue ceste — to sedenje je dajalo razpoloženje._ Mladi so vzklikali gesla pred nekdanjo veleblagovnico Globus. Na] njenih vratih je pribito: »Kdor neupravičeno vdre v to stavbo ali k temu-nagovarja, bo kaznovan« Toda vdiranje ni načrtovano, načrtovana pa' je demonstracija pred stavbo — kot znamenje protesta, ker ne
 napreduje obljuba oblasti o mladinskem centru, ki so ga mladi zah-
—tevali.
1. GLAS Policija je najprej mladim onemogočila mirno demonstracijo-na pločniku. Ko so se zbrali zato na cesti, jih je obdolžila, da ovirajo' promet. Njeno ravnanje nato ni bilo prav nič miroljubno. V državi, ki je nadvse ponosna na svojo pravno urejenost, so se med demonstra-_ cijami leta 1968 in po njih dogajale naslednje stvari:
2. GLAS FViprte so spravili v klet nekdanje veleblagovnice Globus, kjer so jih znova stolkli s pendreki, čeprav se niso niti najmanj upira-_ li nezavestne so brcali v moda. Eden od policistov ugotovi, da bi bilo potrebno nekega ranjenca spraviti v bolnišnico; njegov tovariš v uniformi odvrne: Pes prekleti naj pogine. Kasneje sprejmejo priprte na_ glavni postaji policije znova s pendreki. Tako izvajajo odločitev oz kaznovanju na policiji kar naprej.	Z
1. GLAS Med zasliševanjem je policija še naprej kršila predpise.
2. GLAS FViprti, ki jih zaslišujejo, nimajo pavice, da bi dogajanje prikazali, kakor so ga videli; odgovarjati smejo samo na zastavljena_ vprašanja: če pripadajo kakšnemu združenju, kakšnemu klubu in] podobno.	-
1. GLAS Zapomniti si velja tudi izkušnjo, ki so si jo pridobili zbiralci podpisov za manifest. Odgovori ljudi, ki se niso hoteli podpisati, so zgovorni; in v Frischevem dnevniku je zabeleženb:
2. GLAS Med zbiranjem fxxlpisov — zazuriški manifest — je pogost |
zabrusil: »Ročno bombo pod rit, to bi bilo nekaj primernega za vas!«—vidci. Ta zamenjava vloge, ko postane udeleženec očevidec, omogoči ZZZZ
1. GLAS Po mnenju tega oficirja je urednik kolovodja gibanja Toda sodniku, da izsili izjavo. Obdolženec lahko po nemškem kazenskem miroljubni meščani gredo še dalje.	zakoniku in nemškem procesnem pravu molči in zahteva odvetnika
2. GLAS Walter Frohlich je bil brez odloga odpuščen kot vodja—1. GLAS Članek, iz katerega smo prevzeli prebrane navedbe, je izšel’ velike ziiriške modne trgovine, ker je v rubriki pisni bralcev kritičnoZZZZv tedniku nem. »Die Zeit« 14. avgusta letos. Avtor Hanno Kuhnert ga’ ocenil ravnanje policije.	je naslovil: »Sicer je maziljeno, vendar še stare miselnosti«. S tem--------
1. GLAS Dobil je tudi anonimno pismo z ljubeznivo vsebino:	naslovom je mislil niirnberško sodstvo. Njegov prispevek se konča z
2. GLAS Ti si največja pizda v naši politični skupnosti.	____ugotovitvijo.
■ -	■	2. GLAS V Nurnbergu izvajajo nepravičnost kolektivno, v sestavih, ki'1
se hočejo potrditi in ne dvomijo dosti o umestnosti svojih dejani;1---------
psihično in politično jih na izjemno prefinjen način, ki ga ni mogoče otipljivo pokazati, podpirajo in varujejo od zgoraj. In vsi ti, ki izvajajo v
b Nurnbergu svojo oblastveno moč, se čudijo, da njihovi kritiki včasih zgrešijo cilj.
f
'2. skladba NASLOV plošča stran
čas
: odgovor: popolnoma se strinjam, vendar si tega — namreč podpisa—■ - -1 -ne morem privoščiti, ker sem državni uslužbenec, ker sem asistent,-ker sem urednik, ker sem pri televiziji in tako dalje.
GLASBENI EFEKT
-št. čas:	:
4
4
m
1. GLAS Kar se je dogajalo v Ziirichu leta 1968, se ni končalo 8 tistim posredovanjem policije. Občutek, ki zveni iz gesla »No future,« je dolgo pomenil, da so usmerjali vsi, ki so bili odrinjeni, prizadeti, v sebi nabrano agresijo proti sebi. Hans-Eckehard Bahr je v polemiki v hamburškem tedniku Die Zeit zapisal:	:
2. GLAS FVvič po nekaj letih ne obračajo skupine oškodovanih: uničevalne sle proti sebi, temveč proti okenskim steklom luksuznih' trgovin in proti fasadam bančnih hiš v veliki citylh. Prvič se torej vali •simbolični križarski sprevod« v notranji del mesta, torej tja, kjer je — kakor si predstavljajo demonstrantje — centrirano »fabriciranje« »zanesljivih ljudi«. Začelo se je v Ziirichu, torej v tistem mestu, kjer je število samomorov med največjimi na svetu.	Z 1. GLAS Avtor Hans-Eckehard Bahr ni mislil v tem prispevku, ki jel izšel 10. aprila 1981, na demonstracije iz leta 1968, temveč na' ponoven gl—ien, tokrat tudi brutalen nastop mladih — spomladi leta
1980. Zakaj so mladi 12 let kasneje znova demonstrirali v Ziirichu?
s
1. GLAS Neotipljivost, s katero vladajo imetniki oblasti, je tema v —.refleksiji, ki smo jo našli v dnevniku Maxa Frischa. Oddajo smo začeli-----
z manifestom, ki gaje Frisch podpisal potem, ko so oblasti v Ziirichu s silo zatrle mladinski protest. Kasneje je nabrane podatke in izkušnje
—strnil v naslednje premišljanje o dialektiki med javnim mnenjem in----------
imetniki oblasti. S tem premišljevanjem bomo sklenili današnjo re--------
—portažo.	----
2. GLAS Kako nastane večina, ne le tista, ki se oblikuje z volitvami, temveč tudi tisto javno mnenje pri vprašanjih, o katerih se nikoli ne
 glasuje?	----
| Nima družine le pismonoša, nameščenec pri zvezni ustanovi, družino---------
j—ima tudi profesor, prav tako nameščenec pri zveznih oblasteh, in-----------
profesor ima še dodatno družbeno zadolžitev: raziskovanje, za katero so potrebni krediti. Ali naj ogrozi profesor te kredite s svojim pod-
I pisom ali svojim govorom? Tega od njega ne moremo zahtevati. Ali je________
jZZiniorda potuhnjenec? Posameznik se vede v skladu z družbenim-----------------
p—vzdušjem, v katerem se pač znajde. Če nekdo ugovarja javnemu---------------
mnenju, mora računati zdoločenim rizikom. Le (»redko je možnost, da bi z osebno zavzetostjo dosegli kaj več, kot represije proti nam, v
 sorazmerju z našo ogorčenostjo, več kot ima neka dežela potuh-
!—njencev, toliko bolj je razvajeno uho imetnikov oblasti, ga zato tuHi
J—toliko hitreje prizadenemo. Za Neue Zurcher Zeitung velja za »izsi------------
Ijevanje« študentski referendum, ki poteka v skladu z ustavo. Škan-------
dalozno je, kar ugovarja vladajočemu mnenju. Že zato bom previden.
Ali si naj otežujem življenje? Raje bom popustil socialnim pritiskom.
Pri tem popuščanju posameznik zlahka podleže naslednjemu slepilu: meni namreč, da je pri drugih prepričanje to, kar je zanj samo
 previdnost in potuhnjenost, namreč odsotnost lastnega mnenja. Iz__________
—vsote vseh potuhnjencev, ki si nočejo otežkočati življenja, dobimo----------
—slednjič straSilo javnega mnenja, ki so si ga formulirali imetniki oblasti.-
Tem so za to oblikovanje javnega mnenja na razpolago ustrezna sredstva: šola, tisk, televizija, univerza, cerkev.
Ker javno mnenje v bistvu ni izraz zavesti njegovih nosilcev, temveč je nastalo s socialnim pritiskom, se odziva javno mnenje razdraženo na
 vsako drugačno zavest. Večina občuti to drugačno zavest preprosto___________
- ____________________________________________________________________—kot subverzivno, zato je njihoyp geslo: Zatrimo io v kali! Če vidijo--------
—	■	   ■	-------potuhnjenci, da so v večini, potem jim je potuhnjenost odveč in-----------
postanejo kolektivno agresivni: to je meščanska obramba Samo-1. GLAS Marca letos je v Zahodni Nemčiji zajel val mladinskih umevno je, da se tresejo za svojo mezdo, ki so si jo prislužili s svojo
m e ki— n_i -iv«,	,,	.,	..	.	,	_____demonstracij vrsto nemških mest. Vzdušje med ljudmi in njihovo—doživljenjsko previdnostjo. Javno mnenje kot konsenz, ki gaje ko-------------------
2- GLAS Novinar Balz Theus, ki je sodelavec zuriškega dnevnika reagiranje trpko opisuje Hanno Kuhnert v svojem odprtem pismu, kiZZ^rumpiral socialni pritisk, se zmeraj rado postavlja s svojo moralnostjo_________________
•Tages Anzeiger«, je takole zapisal:	-----ie izšlo v nem. Die Zeit 13. marca letos.	—Nekie pač mora kompenzirati svoio korumpiranost. Tako ie v vsakem: -
Za tujca je Ziirich simbol reda in solidnosti. Toda od 30. maja 1980	2. GLAS Poprečna starost demonstrantov je morda 21 let. Poprečna	sistemu. Strah pred represalijami se prelevi v prepričanje. Ta večina
vlada v tem mestu izjemno stanje. Na ta dan 30. maj so mladi	starost policistov je morda 23 let. Doslej je bilo vendarle 95 procentov	sicer ne prevzame oblasti, ker jo pri fšm ovira prav njeno prepričanje,
demonstrirali proti kreditu v višini 60 milijonov frankov za prenovo------te napete konfrontacije miroljubnih.	----torej njeno strinjanje z imetniki oblasti. Nase prevzame zgolj repre-----
operne hiše. FVišlo je do hudih uličnih bojev. Izgredi nezadovoljnežev —_ Zakaj torej ogorčenost, me sprašuješ. Ker se vede država nerazumno-------salije, Ki jih izvaja za imetnike oblasti. Mir in red, to zagovarja stalno--
so od takrat del ziiriškega konca tedna.	-----s svojo pretirano uporabo sile. Kajti ne lomi izložbenih vitrin, ne meče——omizje. Da leti učitelj, ki misli drugače, iz šole, zato imetnikom oblasti-
1. GLAS Mladi, ki demonstrirajo, so mladi iz srednjih šol, mladenke	kamenja na policijo in ne šprica idiotsko po hišah samo sto mladih	skoraj ni več potrebno skrbeti. Za to poskrbi večina, ki so si jo imetniki
inmladeniči, ki so v uku, manj pa je med temi mladimi študentov. Neore	kriminalcev in polkriminalcev, temveč tudi policija nenehno krši za-	oblasti ustvarili z represalijami, torej so si jo ustvarili na demokratičen
kone.	----način.	-----
Zanesljivi očevidci pripovedujejo čudne stvari o majhni skupini poli- V Švici radi označijo ljudstvo kot suvereno: ker o vsem vendar odloča-------
cistov:prodrlisonaprejinbrezizbiretolklipoljudehizničevegrazioga večina.	-----
nekdanjih upiranj.	in na zapoved; uporabili so vodni top zaradi dveh pasjih bombic, lovili
2. GLAS Tudi leta	1980	se	mladi	protestirali,	ker	so	hoteli	svoj	neudeležene opazovalce v centru mesta In kdor je slišal nato ljudi pri
mladinski center.	Novinar	Balz	Theus	je	zabeležil	v	soboto.	12._____stalnem omizju ali meščane v cestni železnici, se je moral dvakrat______AVIZO	______
oktobra 1980, torej potem, ko so mladi septembra znova zaprli—-zbati: v Freiburgu vlada vzdušje pogroma zaradi izložb, ki so obite z~—1. GLAS Oddajo je pripravil Igor Kramberger s sodelovanjerrdZI mladinski center, ki so jim ga dali na razpolago junija 1980:	-7—lesom; vlada običajni podtalni fašizem, ki si daje duška v neblaoos Snežane Štabi.
GLASBENI EFEKT
št:	čas:
-več samo za študentske demonstracije; zdaj se upirajo vsi, ki jih je-'družba stlačila v rubriko mladih. Ti mladi so pokaizali med lanskimi -'demonstracijami, da poznajo simboličen pomen nekaterih znamenj -
Kako suverena je večina?
Minuli četrtek je bil za gibanje znova f lop, torej (»lom. Zdaj so kaotiki' znova pred veleblagovnico globus. Manjše actions tečejo. Kdor Iju-
lovtjenih željah po ubijanju.
1. GLAS V nadaljevanju pisma omeni Hanno Kuhnert, da je to
Igor Kramberger + Snežana Štabi; september 1981
ii
Alegoričen, izkrivljen, brez konca, pošasten, alter ego neke družbe, njen vladajoči aparat, topel in idiličen v kratkotrajnih razmerjih, krut spričo nepoznavanja lastne duše, edini - psihoanalični prestopnik za še eno manipulacijo s človekom za - --„dobro" človeštva. Sinonim in pretvara. Kakor gesla in trans- — parenti z vzbujajočo ali pomirjajočo terapijo: „SVOBODA — OSVOBAJA". Je vzklik ali privid. Prispodoba kot slepilo dejanskemu. času odtujitve in edini demokratičnosti. Njeni brezizhodnosti in usodnosti.	___
Na kratko Veliki briljantni valček Draga Jančarja, krstna ~~ uprizoritev Slovenskega narodnega gledališča iz Maribora. Dve — slovenski premieri, nagrada Slavka Gruma na Tednu slovenske drame v Kranju in uprizoritvena gledališka mrzlica v ostalih jugoslovanskih teatrih pričajo, da Jančarjeva drama ni ORATIO — PRO ARIS ET FOCIS (PRIDIGA ZA DOM IN OGNJIŠČE). --Valček je čas, ki teče in se izteka, po biblijski prerokbi ne-'— nehne manipulacije z lastnimi priznanimi silami izhajajoče nepopolnosti (prenašanja vode iz vodnjaka do morja in njeno izlivanje vanj), do človeške nemoči, ko ti svojstven aparat ali družbena nemoč uprizorita prefinjeno metaforo in še eno tragedijo življenja, tvojega in njenega propada.	~
VELIKI BRDLJANTNr VALČEK
(ob uprizoritvah drame Draga Jančarja v ljubljanski Drami 4.3.1985. in v SNG Maribor 8. 3.1985.)
lin obratno, Emerik pianista, še najbližje se je igralec približal Simonu I iVebru in Drohojovvskemu; Ljubica ie vseskozi ostajala le nedolžna,: da le malce zbegana punčka, brez prave
V SVETU PRAZNIH
ISKANJ
m
DRUŽBENA
EKLEKTIKA
  DRAGO JANČAR:=
= „VELIKI BRILJANTNI VALČEK”=
Drama življenja, njene sintagme, lepotne vezi, čari in njen okrutnejši stroj, ljudje, usode. Tl, mi, vsi med tem in usodnimi— prevrati. Za ideale, cilje, za lastno nepoznavanje, nesmrtnost,ZZ za obstoj nekoga, za njegovo nesposobnost, a moč, da preživi zz in obračuna sam s seboj. V drami, v tragediji, V sebi, O sebi! Valček 0 nas . . .
Tvojega — postaneš nekdo drug, se zliješ z idejo in mis- _______
lijo o revolucionarni preobrazbi, o boljševiškem človeku. ZZ Višji „ideali" ne priznavajo več tvoje prvobitne osebnosti,zz simpatije, idejne somišljenosti so povodi še za eno protislovje med ljudmi. Na eni strani pravno priznani, vladajoči, policijski nadzori, na drugi krotilci svojih čustev, bojeviti, idilični in lepi. ZZZmaterinski (tihi), na kratko drugačni, človečni, a še vedno vzz nasprotju med splošnimi in posebnimi interesi.	ZZ
Eksistenca države in eksistenca Suženjstva sta neločljivi (K. Marx) Ujetost poljskega zgodovinarja Simona Vebra in njegovega dvojnika, poljskega vstajnika Druhojevvskega in ostalih —
 duš psihiatrično dirigiranega in vodenega zavoda je popolnoma —
—-nujna in izbrana, Veber je povezan z vstajnikovo usodo. Res — simpatizira z njegovim življenjem človeka z neomejenim politič-i(> nim žarom in ideali, a sam še ni pravi vstajnik, ne njegov zna-Znilec.	“
ili) " Ali je res norišnica, kletka za ljudi, prava terapija zanje. Ali— smo se podredili lastni genetski izbiri, ki je samo v svoji začetni fazi dejanska in obrazložljiva v svojem bistvu. Ali obstaja
zavest, potlačena v igri besed. Vse ostalo je le splet okoliščin_____
in prostorska opredeljenost v danem času.	ZZ.
Ali gre v tem primeru za pijance, stare vojake s svojimi----------
nazori, male pianiste? Ali so vsi samo naš izum za krpanje družbene ureditve? Da, so manipulacijski proces, alegorija do
pesniških višav, so edini način, ki zaživi in preživi.	_____
Politični razum je jmč politični razum zato, ker misli v----------
mejah politike (Karl Marx).	-----
Volodja je bolničar, mrzel in lastniški, diktatorski maniak, ki edini v svoji fetišistični službi preživi vse norme in pravila, ki
jih ob svojih izbruhih niti ne potrebuje in se jim javno odreka._______
Dokončen izbruh je portret kvazi razumnosti njegovega življenja. Psihiatrija, prepričevanja, metamorfoze bolnikov zadobe
popoln prizvok resničnosti in pravilnega zdravljena. Bolniki se________
spremene, postanejo drugačni, zaželeni, potrebni, nizki, a drzni v okvirih novih osebnosti. Takšni so uporabni, so igra nekoga,
 ki se mu igra te igre.	____
^2	Nekomu (Simonu Vebru) odrežejo nogo, ga posade v —-
— invalidski voziček in mu pritrdijo protezo. Nekoga si prilaste,----------
mu prikrojijo razum, ga poistovetijo, življenjska situacija postane nuja.
Poljski zgodovinar v klimaksu tragedije zaživi kot vstajnik
ZZDruhojevvski.	----
ZZ	Sprašujemo se, ali je to naš čas. Naše nekje odmaknjeno------------
— življenje. Življenje v nas. Življenje za nekimi zidovi, skrito spričo Z še ene resničnosti. Ali je politična tortura še ena nuja za neomejeno moč naše resničnosti? Ali je ta moč edino razmerje?
Ali obstajajo še kakšna razmerja? Prav gotovo. Nasilnost, pre----------
»čista« in hrepeneča, morda I
Drami Draga Jančarja (Disident Arnož in njegovi, Veliki briljantni tragičnosti svoje narave in identitete. Videti je bilo, da gre pri Ljubici
. vlaček) ne druži le sorodna tematika, ampak še ena zanimiva poteza:_______23 pomoto (pomota še vedno ni mišljena metaforično), da smo očitno _
: obe drami je hkrati igralo dvoje slovenskih gledališč. Ali lahko to-------res VSI ”v*> saj bi verjetno nihče ne znal odgovoriti, kaj je »narobe« ali -
: imenujemo rivalstvo Si preizkušanje sposobnosti posameznih an------------? ni° ali	pa z igranim	likom koga drugega,	prav tako zaprtega	»v« -
samblov ali le pomanjkanje dobrih gledaliških besedil,.. .Ob dejstvu,	(Emerik,	Savel Pavel,	Kapetan, Doberman,.,.). №|bolj »nor«	ali'
da so v ljubljansko Dramo vzeli tudi Filipčičevo Altamiro, bi skoraj	»nenormalen* je bil lik Klare,ki je bila »od zunaj«,aje njena igra dokaz,
: pristal na slednjo domnevo. S stališča naivnega lokal-patriotizmarzz0*3 smo res vsi »v«. Na tak način dosega režija in igra mariborske--moram vzporednice med dvema uprizoritvama potegniti z neutolaž- uprizoritve (verjetno) neslutene kreacije, divjega prepletanja vseh in-
- Ijivo žalostjo.	—vsega, neumne dialektike posebne sorte.	Z
Že z uprizoritvijo Disidenta Arnoža in njegovih je moralo SNG	Represivna narava institucionalne (institucionalizirane) oblasti
Maribor priznati »poraz« in preveliko premoč ljubljanske Drame,	Dragu Jančarju očitno ne pusti spati. K sreči dobremu pisatelju ne
čeprav to seveda ne pomeni, da mora vselej plesati v senci močnej-	predstavlja velikega problema to izraziti skozi literaturo, kot se to
šega; le drugo orožje mora izbrati, saj je njegovo že vso rjasto in_______dogaja premnogim ostalim. Z orvvellovskimi temami (totalitarizem,
: neuporabno za tovrstne boje.	——prenarejanje zgodovine, nadzor nad individuumom, kriza identite-I
- Za razliko od ljubljanskega, je režiser mariborske uprizoritve te,...) se na literarnem področju danes mnogi spopadajo, vendar jel
neuspešno premetal tekst, s ponavljanjem dialogov mu je ušlo par	Jančar danes nedvomno eden najvidnejših	in najbolj konciznih	av-~
bistvenih preobratov, ki bi zahtevali večji poudarek. Situacijo na odru	torjev.
je naredil izredno nepregledno in kaotično, nasičeno s huronskim	Metafora' kaže na mogoč obstoj drugačnosti — posrečena
: vpitjem in okornim prerivanjem. Dogodki na odru divjajo z isto naglico----označitev »izvedencevza metafore* nas neusmiljeno postavi v prostor-
en brezglavostjo kot njihovi nosilci. Zabrisana ie vsa fina profiliranost med izključujoče se možnosti delovanja Krmariti nekje v zlati sredini -
- oseb in njihova razmerja, napeti dialogi ne pridejo do izraza, ampak se—ni mogoče dalj časa. Treba se je odločiti in postaviti na skrajne-kar stopijo v nerazločno gmoto, ki se po odru kotali sem ter tja hitreje,	pozicije, »robovi, robovi se ostrijo, povsod so nevarne ostrine, koni-
kot bi gledalec mogel dogajanju slediti — zato ostaja neprizadet s_______ce«. Geje odločitev pretežka, je tu dobronamerni, osvobajajoči Zavod
-strani režiserjevega možnega prispevka h dobri predstavi. Režiser v—za transformacije in znak labilnosti je že lahkomiseln, morda le pri-~ -Mariboru je naredil isto napako kot Jančarjev Volodja: zamenjal je—srčen jDodpis na kartici, da opraviči tudi vpogled v intimni, strogo z "metaforično in resnično, simbolično in dejansko. Efekt je pozitiven le zasebni dnevnik. Kajti takšne napake se ne spregledajo. Nepomem--v tej smeri, da kaotična situacija na odru res pričara avtentično bnemu zgodovinarju preti nevarnost, da zaide v nepomembnega vzdušje. Akterji drame so vsi naenkrat »enako v«, a ob tem tudi »enaki vstajnika — pomoč je takoj pri roki; budno bdi, saj le poklicani za to -v«, med njimi res ni nobene razlike več, vendar je ta nerazločenost ZH vedo, kje Mefisto preži in čaka na našo dušo, »bojo pa ja oni vedeli«. -: mišljena metaforično in mora ostati naravni zgolj literarnega teksta.—Nepomembnih več ni, vsi smo izredno pomembni, neprecenljivi in-" Režiserju je ušla z vajeti, zato teksta ni mogel nadgraditi na noben—nenadomestljivi. Za koga? Za njih? Za nas same. Različnost posa--način. Drohojovvski »je le še metafora« za izživljanja, enako je izko-	meznikovjepravtakonevarnakotrazločenostidentitete;naravasveta
riščen tudi lik Ljubice, na primer, in njen patetično-didaktični nagovor se lahko zreducira in ponovi v naravi posameznega človeka, to je tudi
: občinstvu, ki noče in noče razumeti, aa so tudi oni po pomoti (pomota— končni cilj — utopiti se v Enem, ne le biti nekdo drug, a še vedno Z
- ni mišljena metaforično) padli v: »Empty are the ways of this land«;ZZI individuum. Biti Vsak v svetu, kjer se izguba le enega sploh ne pozna,Z lahko bi izpadlo ganljivo in pogumno obenem, pa ni. Pač pa se je slišalo	kjer je vsakdo nadomestljiv, saj je pri roki nešteto zamenjav, od katerih ~
in bilo videti »pusto, ali bolje prazno«.	je vsak-a ustrezna. To je »delitev na videz in resnico«, o kateri pase ne
»Ni dobro, če je oblast živčna« — še slabše pa je, če hoče živčno	razpravlja, saj je tudi sama delitev le navidezna; vse, kar je, je samo
: zuniverzalizirati ta stavek režiser ali igralčev lik. Ob primerjavi obehZZI resnično.	z
- Volodij, mi od mariborskega odmeva v spominu le izmučen glas,ZZI	Ampak Simon Veber s transformacijsko terapijo ni postal Vsak, Z
‘ čemur pa se seveda sploh ni čuditi, po tolikšnem vpitju dobri dve uri.	ampak spet le nekdo drug, drugi vstajnik, zato bosta z Volodjo še"
Imel sem občutek, da se mariborski igralci postavljajo samo še z	plesala. Do kdaj? Vse dokler Doktorja dokončno ne zapusti razum,
geslom in to po pravilu, dalje se sliši, boljše je; vpij, kolikor le moreš,_dokler se »izvedenca za metafore« ne transformirata in tudi ona
: le tako te bodo slišali, kadar svojega ne znaš izraziti (tudi) na drugačen —zaplešeta v, dokler Savel spet ne postane Pavel, Volodja upravniki -način. Vendar je komaj — še — človeško vpitje slaba maska za—Zavoda, dokler se stvari ne obrnejo ali ne postavijo z nog na glavo, I "pomanjkanje igralčevih izraznih sposobnosti. Zakaj ne more biti iz~ dokler ne zasežejo prav nasprotnih pozicij, dokler se vso občinstvo ne" »domačih logov« tisti, od katerega bi se učili? Polde Bibič je v vlogi preseli na oder in iz svobodnih jaosameznikov postane vsota abso--Volodje (v ljubljanski Drami) izvrstno ojDravil svoj posel, ki v tej drami—lutnih nesvobodnežev, popolnoma jaodložnih volji do moči in le njej _
- jsredstavlja zahtevno vlogo. V mariborski uprizoritvi so (za razliko od—zavezani h. Vendar se začetek te dokončne in vsesplošne transfor-I -odlične ljubljanske) zatajili vse do anemičnih in sterilnih statistov-—macije odloži z vsakim ponedeljkom. T okrat pride Chopin sam — veliki z
bolničarjev, ki so, konec koncev, nase pritegnili še največ pozornosti	UP mesijstva ali le potrditev brezupa; tisti najmočnejši, ki bo trans-
občinstva. Igralci niso zmogli večplastnih in razdvojenih oseb: Doktor	formiral, ki bo igral veliki, največji valček, |x> katerem bodo vsi plesali.
:bi moral najp>rej najti kirurgavsebi.dabi ga mogel zdraviti, Savel Pavlam_____________________________________________________ DEJAN	PUŠENJAK-
„LJUDI PLASl TISTO, CESAR NE RAZUMEJO”
Ш FILMA ČLOVEK—SLON. TV LJ, =------------------------------------------------------------------------------------
PETEK, 1. MARCA/	____________________________
Na vprašanje Johna Merricka o njegovi ozdravitvi dr. Frederic zaljubi sam vase in ne najde ugodja v lastnem zamišljanju in delovanju «-
: Tre ves odgovori s kategoričnim in brezkompromisnim »ne«. S tem j»~ zase. Nam. samozaljubljencem, je naprten ta greh. Boli nas, ko na dokončno pokopan tudi zadnji up Človeka-slona in vzpostavljena	ekranu nekoga tepejo, ker tepsti pomeni tudi biti tepen, ker, kadar
razlika med človekom kot le rodovnim pojmom in Človekom kot etično	komuniciramo sfilmom, počnemo to letoliko, kolikor zadeva nas same
- kategorijo, ki predstavlja direktno nasprotje človeku in njemu pripa-in kolikor se dotika stvari, ki težijo nas. Ob gledanju tega filma tako_
dajočim lastnostim. Skozi film se nam John Merrick pokaže kot	prepoznavamo naše sočutje le kot mehanizem telesa. Človek-slon pa
čuteče, v sama dobra dejanja usmerjeno, mnogo bolj Človeško kot	ne obstaja zgolj samo zase, ne zna ne sovražiti in ne kriviti. Že zgodaj
.človeško bitje. Z zdravnikovim odgovorom se razlika med tema dvema____sprejme sklep: ne more se ne upirati in ne bežati, ker se nima Droti_
pojmoma zaostri in vzpostavi, ter skozi sam film ostane nerazrešena,	komu upirati in nikogar, pred kom bi bežal. Človeku (še) ni mesta med
ne pa tudi nerazrešljiva.	ljudmi. Ostaja izobčenec, izoliranec — »njegovi« ga tudi osvobodijo iz
Johnu Merricku se ta razlika neusmiljeno znova vzpostavlja kletke, kamor ga je bil zaprl človek. Deček (človek) gleda za-
- blodi od enih do drugih, od socialno najnižjih slojev do predstavnikov— oddaljajočo se povorko »drugačnih«, rad bi se jim pridružil, a se ——
: najvišjih in vselej ostaja na istem. Nikjer ne najde prostora za Človeka— zaveda, da kakor Človek (slon) ne sodi ob njega, tako tudi on ne sodi-
prav zaradi prevelike drugačnosti, ki je več kot očitna. Ko mu prvi	k njemu. Vsak ostaja na svojem in med svojimi. Različnost je še bolj
nehajo ploskati in prično pljuvati nanj, začnejo ploskati drugi. Vsi	jasno postavljena ko zvemo, da bi Človek-slon umrl, če bi se ulegel v
aplavzi pa so do potankosti enaki, le kraj dogajanja je spremenjen — — posteljo kot človek. Smrt ie tista ločnica in stopnica, ki ju ločuje;_
drugi veliki aplavz požanje v gledališču, v svetu, vodenem od človek^— človek se lahko povzpne v človeka le preko nje, torej s svojo smrtjo. ~
na odru pošast lahko pride iz svoje kletke. (John Merrick: »Mislil mz Ko si dr. Treves zastavlja vprašanja (»čemu vse to? Zakaj sem to-----
šastnebonikoliprišlaizsvojekletke«)Svetnaodrujesvet storil? Sem dober ali slab človek?«)
■) ve, da ni možna nobena druga
Ф
4
IH
— tepi, podtikanja, prilizovanje, privatizacija odnosov, nemoč ne-
— koga, ki v tem primeru vodi norišnico, vzgojno, institucionalno------------
panacejo,. se zlije z njeno „popolnostjo". Doktor je dejanska slika nemočnega in propadajočega posameznika, še enega v
 rokah vladajočega sloja.	____
— Močnejši, zvftejši, srditejši, surogati, politični prevarantje,------------
— lažni očetje in še in še oseb za mnoga takšna razmerja, za-----------------
novo dramo, npr. za Veliki diamantni valček.
Predstava je dinamična spričo poudarjenih odnosov med igralci, njihovih krčevitih monologov (dialogov), skritega odnosa nekje v njih. Kaotičen svet na odru je igralčeva nemoč, zmeda uprizoritve, zmeda brez reda in zakonitosti. Takšna
zmešnjava ne poruši fabulativnega stanja, je režiserjev pristop,__________
igralčeva moč, predstavljena prizadetost in zaprtost v lastno-------------
stisko. Izbruhi in lirični vložki se pri koncu zlivajo v celoto, v-valček. Predmeti se vežejo s pojavi, s subjektom, z emocijo, z~ notranjimi nagibi. Z vsem, kar je del tebe samega. Del, ki ga ne obujamo na način njegovega bistva, esence postanejo samo sence in mračne katakombe v telesni lupini.
Kletke, sobe pacientov so estetsko oblikovane s steklenimi, vrati, železnimi okvirji in mrežastimi stenami. Delujejo pa hlad-; no, za njimi so ljudje pahljače, bledi spomini, grde sanje, a to so njihove najintimnejše nravi. So lepota sveta, njegov edini preživeli ponos.
Prepletanja razmerij, od idilične Ljubice, njene tragike, istovetne tisočerim v drugačnih razmerjih, njenih spominov, živo rdečih barv, Vebrovega sanjavega izliva o vinu in kostanjih, o Ljubičini rumeni obleki, poosebljeni jesenski umrljivosti sonca in barv.
Simon Veber je pričaral to odtujenost, ta strah pred neznanim, na koncu vdan v usodo, a v odločilnem trenutku vseeno vstajnik.
Ljubica je lepa in nežna, vendar je to samo plašna krinka nedolžnega dekleta.
t  Doktor je neznaten, sam s sabo neporavnanih računov, še
eden med pahljačami dvornih dam.
Pianist je še ena neprilagojena oseba med vrednotami ustaljenega sveta
sem, da po:
Johna Merricka, gledališka iluzija je tisti njegov svet, tako zelo dru-	rešitev, zato si tudi ne odgovori, saj odgovor postane povsem ne-
gačen od človeškega in v katerem se stvari odvijajo prav nasprotno kot	pomemben zanj. Za vstop v etično sfero, v Človeka, se mora nujno
v človeškem. On izstopi iz svoje kletke v tistem trenutku, ko se— odreči človeškemu, uničiti človekain vse, kar k njemu sodi. Na kocko I osvobodi nadvlade človeka (Bytes) in njegovega vodenja, ko даШ postaviti vso »bogastvo«, katerega si je s človeškim delovanjem I (od)kupi dr. Frederic Treves — lik, ki balansira med človekom in pridobil: dober materialni položaj, čast, ki jo uživa v očeh poklicnih" Človekom. Z odkupom mu tako da svobodo in njegova drama se kolegov, kariero. Poslovni uspeh se mu s Človekom sicer ponuja, takrat šele pridne, ko se neha človeška, lastniška oblast nad njim, ko vendar le vtakšni obliki, ki narekuje izrabo Človekas strani človeka Dr.
Bytes ne more več ponoviti »jaz sem ... lastnik«. Oblast zmerom~ Treves stoji na križpotju: ali se odločiti za negotovo in naporno pot;
pripada tistim, ki znajo drugim vtisniti svoje poteze, iz njih napraviti“ človeka, ali pa stopati še dalje po že uhojeni poti človeka Vprašanja;:;______
ogledalo. S Človekom-slonom pa to nikomur ne uspe; ko se zdi, daje— sama, ki si jih zastavi, se izkažejo že kot rešitev problema Reagira------------------
že obvladan, Človek-slon odpove in se spet izmuzne. Do konca ostane	človeško in poteši še edino preostalo človeško v človeku (vest) na
neopredeljen, fluiden, skoraj samo duh, ki je prisoten, pa ga vendarle	značilen način — ako si vprašanja zastaviš sam, nihče ne more terjati
ni, ko ga hočemo dobiti v pest. Slike dimnikov nam to v filmu še bolj	od tebe, da na njih tudi odgovoriš. Postaviti vprašanje je za običajno
nazorno pokažejo: trdni stebri, nepremakljivi, s trdnimi temelji daleč	meščansko (za)vest že njihova razrešitev in s tem že oprana krivda
stran od sebe puhajo vse, kar jim ni podobno, dim, ki jim s svojo	Krivi ostajajo le še tisti, ki še do vprašanj sploh niso prišli. Prikazovanje
strukturo predstavlja direktno nasprotje.	zn	človeškosti se s tem in ostalimi »dokazovanji« (darila, obiski s čajem,
Pravo ime za oblast je moč in eno bistvenih človeških določilje Ш pismo kraljice Viktorije,...) vendarle vselej sprevrže le v človeškost. IH
voljado moči, medtem ko človeka-slona opredeljuje komaj še volja do eksistiranja (ex-sistere: obstajati navzven, za izven). Evangelijska maksima »ljubi svojega bližnjega kot samega sebe« pa v njegovem primeru vendarle odpove. Človek-slon do samega sebe nima odnosa, ves se projicira navzven; tisti, ki ga obkrožajo, so njegov drugi jaz, na katerega veže svojo ljubezen. Ne ponavlja »izvirnega greha«, saj se ne
m
4
Ostala ekipa se je zlila v tragedijo časa in prostora nepopravljivih napak človeka-človeka, Cloveka-družbe.
Veliki briljantni valček se zlije v ep o lepoti, ki je nasprotje melodiji in uglasbitvi predstave, je resničnost, je sproščen odnos, prijateljski pogovor, delo, ustvarjanje, zanos . . .
Postane dovolj specifičen, da ostane samostojen in neskončen.	Edmund	TURK
Konec filma bi se navidez lahko razumel kot hvalnico »idilični' mitologiji« (Kierkegaard) — smrt kod odrešitev, ko konča svoje delo na Zemlji (sestavi katedralo), jo lahko zapusti in se spokori za naše grehe, ki smo mu jih skozi ves film vztrajno lepili na njegovo drugačnost, Človek umre in njegova smrt je začetek vsesplošnega po-Clo-večevanja ... Njegovi citati (»nič naj vas ne skrbi zame«, »polno živim —
ker vem, da me nekdo ljubi«) in pesefn (»nič ne umre«) pa bolj kažejo-------
prav v nasprotno smer. Njegove fizične smrti film ne pokaže nazorno,--------
saj Človek-slon niti v smrti ne najde več upanja. Njegov brezup je
dokončen. Ostalim vlogarrj v filmu se smrt postavlja nasproti kot________
največja nevarnost, zato še vedno upajo v življenje. Le »zavržene«----------
postave, ki rešijo Cloveka-slonaiz kletke, poznajo še večjo nevarnost-------
od smrti, zato upajo vanjo in pošljejo človeka-slona njej naproti. »Vso srečo... Kdo je je bolj potreben kot mi« — besede pritlikavca
izenačijo njihovo srečo z njihovo smrtjo, človek-slon se ji prične__________
približevati skozi umiranje (»ali gospa Kendallove ve, da John umira«),ИШ vendar je ne bo dosegel. Njegov dokončni brezup jevodsotnosti smrti' kot odrešitve, tolažbe. Slika spečega otroka, ki visi na steni njegove sobe, se nam kaže kot tisto, kar bi rad dosegel — sestop v človeško,
ki bi lahko bil pogojen s smrtjo Človeka (slona). Vendar takšne poti --------
nazaj m. I ako ostane oboje zanj nedostopno. Pesem »Nič ne umre« ------------
nam razkrije neko drugačno sliko konca filma	-------
Razkrije nam ahasfersko naravo Človeka (slona), vendar ne njegovo »brezbožno«, ne-Človeško stran, ampak prav njegovo Človeškost. Blodil bo še dalje in se znova utelešal v človeka ki bo od__________
človeka zavržen, izgnan in izoliran. Ne sme umreti in se spokoriti za človeške grehe. Kazati jih mora razločno in zavezujoče. Osamljen hk
Človeka (slona) lahko izgine šele takrat, ko bo umrlo vse človeško in--------
se s svojo smrtjo preobrazilo v Človeštvo.
 '_____________________________________________________ Dejan	Pušenjak
t=
KAJ V EVROPSKEM LETI J GLASBH PRIPRAVLJAMO SLOVENCI
Skoraj vse večje ustanove,Z 'organizacije in društva, ki se-ukvarjajo z glasbo, so z veseljem pozdravile novico, da se je Jugoslavija pridružila praznovanju leta 1985 kot
: Evropskega leta glasbe. ; Črtov je toliko, da jih ni
"z našega zornega kota in pokapati, da to ni naš lokalni interes, temveč da želimo seči v svetovni prostor."
PAVLA URSlC-KUNEJ -urednica glasbenih izdaj
Na——Državni založbi Slovenije: moč'— „Naša založba se bo
predstaviti vseh naenkrat, zato	Evropsko leto glasbe vključila s
smej se pogovorili le z nekate-	štirimi večjimi izdajami. V okvi-
rimi organizatorji, ki v tem letu	ru 40. obletnice Državne založ-
pripravljajo širjenju glasbene—be Slovenije bo aprila v Can-umetnosti namenienn akrii« —karjevem domu predstavitev DR. DRAGOTIN CVETKO—dveh glasbenih publikacij. Mo-— predstojnik Muzikološkega	nografija Orgle na Sloven-
instituta Slovenske akademije	akem, ki sta jo napisala dr.
znanosti in umetnosti.	—Edo	Škulj	in Milko Bizjak, bo
„Letos pripravljamo velik~bogato ilustrirana z barvnimi projekt — Simpozij z neslo-	fotografijami, predstavila pa
vom Jacobus Gallus In nje-	bo sto slovenskih orgel, od
gov čas, ki bo od 23: do 25.	najstarejših pa do tistih v Can-
oktobra v prostorih SAZU. Re-—karjevem domu. Knjiga bo iz-ferentov bo kar petnajst, sode-—šla v treh inačicah — v slo-lovalo bo devet inozemskih in—venskem, nemškem in angle-šest jugoslovanskih strokov-	škem jeziku in bo zanimiva
njakov. Simpozii bo sprem-____________tudi za tujino. V slovenščini
Ijala razstava v Prešernovi dvo—-in nemščini bo izšla publikacija ran, SAZU. k, bo prikaza a_Tri &tm ,u|te za eembak, lzvllZ?e,. .I_n P°zneiše poneti- skladateljev, ki niso bili Sloven-se Gallusovih del ter vse tek-	cj_ a so delovali na našem
ste, ki so bili objavljen, o na-______ozemlju. Njihove rokopise so
skladatelju. Poleg ve-	našli v ptujskem gradu in jih še
černega koncerta Gallusovih-----------vedno hraniio v ptujskem
skladb načrtujemo še predstavitev Drve kniioe Gallusovih del v zbirki Opus musicum — lizdajo 103 motetov v novi: transkripciji. Ta knjiga pomeni -začetek dolgoročnega projekta: do leta 1991, ko bomo prazno-_vali 400. obletnico smrti Jakoba Gallusa, želimo izdati - njegov opus v celoti. Do simpozija naj bi izšle vse tri načrtovane plošče z Gallusovi-i-mi deli, od katerih je prva l že izšla, druga pa bo zelokma-:lu. Predvidevamo pa tudi natis zbornikov referatov na simpoziju in to v našem in dveh tujih : jezikih.
* Povedati moram, da mo to ^ akcijo načrtovali še preden je bilo znano, da bo leto 1985 Evropsko leto glasbe, in bi jo .izpeljali v vsakem primeru. Prav
—muzeju. Iz obsežne zbirke teh— Jeseni bosta izšli še dve deli,—zgodovinski in politični oris ta-—društva in mladih skladateljev,!
ki še niso člani — naš cilj je-predvsem predstavljati slovensko glasbeno ustvarjalnost. Se v tej sezoni bomo en koncert
 	. _	.	.	  ,	 posvetni	samospevom	Albana
^;ško pa sta jih obdelala dr. Ja-—širšemu krogu bralcev. Knjiga—lujejo po svoje. Druga knjiga—Berga (Ob 100-letnici rojstva in-v nez Hofler in Milko Bizjak, ki—bo opremljena s faksimili in no——bodo spomini ruskega plesalca,—50-letnici smrti). Koncert bo!
-rokopisov smo izbrali tri suite,' ki so enostavnejše in dostopne našim pianistom — izbor je svetoval pianist Marijan Lipov-_šek, zgodovinsko in muzikolo-_
k) osvetljujeta naše glasbeno	kratne kulturne Ljubljane,"
življenje. Knjiga dr. Primoža	dopolnjena bo s povzetkom v
Kureta Glasbena Ljubljana	nemščini in bo dostopna tudi
od 1900 do 1920 je muzikolo-	tujim bralcem, predvsem
ško delo, ki pa je namenjeno___________Avstrijcem, ki to temo obde-
'se je lotil tudi prepisa notnega" gradiva. Izdaja je prva v zbirki, ki se bo nadaljevala.
'vimi najdbami, vsebovala bo I
koreografa in režiserja Petra izvedla sopranistka Ana Pusar-" Golovina-Grasserova, zani-	Jerič, ki bo na tem koncertu
mivega kulturnega delavca,	predstavila tudi nekaj pesmi
ki je precej let deloval na—vzhodnonemških skladateljev. ; Slovenskem. Zadnja leta je— Jeseni začenjamo 20. sezono-preživel v Kanadi in preden je—Ateljeja in prvi koncert (7.! pred kakima dvema letoma	oktobra) bomo oblikovali tako,
umrl, je dr. Henriku^_____________da bomo ponovno predstavili
Neubauerju poslal svoje delo—tista slovenska dela, ki so v! Moji ljubi Sloveniji. V njem”preteklih sezonah v ateljeju! opisuje svoje doživljanje časa,	naletela na najboljši odmev,
ki ga je preživel pri nas, pred-	Koncertni atelje Društva
vsem v ljubljanski in mariborski	slovenskih skladateljev bo prvič
operi."	—gostoval v tujini — v jugoslo-;
PAVEL MIHELČIČ — pred—vanskem kulturnem centru v-sednik Društva	slovenskih—'Stuttgartu bosta s slovenskimi -
skladateljev:	skladbami nastopila oboist Bo-
„Naše društvo bo celotno	žo Rogelja in hatfistka Ruda
sezono Koncertnega ateljeje—Kosi, obennem pa bomo v tem: posvetilo Evropskemu letu —centru pripravili razstavo edicij: glasbe. Na vsakem koncertu—društva,— več kot 1000 izdaj. -bo izvedena vsaj ena slovenska	21. novembra načrtujemo
noviteta, poseben poudarek pa	plenum — javno tribuno z
bo na delih mlajših članov—naslovom Vloga slovanska-:
ga skladatelja v naši družbi.; ■Tribuna bo odprta širšemu -občinstvu, saj bomo poleg tega, da bomo povabili vse
__________________________.tiste,	ki	naj bi jih tema zani-;
■	-	mala, vabilo objavili tudi
dnevnem časopisju."	~
zapisala KAJA ŠIVIC_
POVZETO PO REVIJ
L
GLASBENA MLADINA
4
ALI1 JE GLASBA' SE7 VEDNO "UMETNOST?
Џ-
ш
w\
m
\
4
(pogovor s štirimi »usmerjene!« mariborske SGš) Robert, Zvezdana, Renata, Kamiina In — jaz seveda.
Pogovor sem pripravil zaradi vstopa v leto 1985 — mednarodno leto-glasbe. Ali je to res? (...) Vsekakor. Pogovor je bil obširnejši kot je-tukaj, izbral sem le njihove pomembnejše misli, načrte in mnenja, pač tisto, kar se mi je zdelo pomembnejše (problem moje osebnosti v družbi...). Torej:
Za začetek kar provokativno vprašanje: Kaj pričata!--jete od glasbe?	~
ZVEZDANA: Glasba bi me naj izpolnila, v njej iščem neko 'duševno zadovoljstvo. K njej se zatekam, ko sem v kakšni osebni dilemi.. . Včasih iščem vnjejrešitevproblemov. Ali paidejozanjihovo=
rešitev ... V njei iščem tudi lepoto ...	;
ROBERT: Študij glasbe je precej dolgotrajen. Najprej moraš-obvladati tehnične plati, šele nato lahko začneš razmišljati o kakšnem izrazu ali o iskanju lepote, zadovoljstva.
Po kakšni glasbi ob »klasični« pa še segate pri tem; iskanju lepote in zadovc.jstva?	:
RENATA: Včasih ti glasbo kar vsiljujejo, kadar bi jo hotel poslušati, pa ne najdeš časa Včasih moraš pa vaditi stvari, ki jih najraje ne bi več slišal ...
ROBERT: Vsekakor je glasba ujet a v neko okolje. Tako kot ljudje, _ ki jo takrat poslušajo. Včasih se pač odpravimo na določeno mesto, da; bi slišali neko glasbo. Recimo diskoteke ...	;
Kaj pa razkol med vašim šolskim pristopom do glasbe in recimo, ponudba v diskotekah?
KARMINA: Eno je glasba, katero človek študira ob njej razmišlja,.
I>V druga pa je za razvedrilo. V diskoteko greš verjetno bolj zaradi družbe ; ' m ne toliko iz osebnih nagneni do te glasbe.	;
In kvaliteta te glasbe?
KARMINA: Večkrat se l|udje, namreč ti, ki ustvarjajo s to glasbo, ukvarjajo z njo zgolj zaradi zvezdmšrva ali lastne kariere. Gradijo na-povpraševanju po zabavah .
ZVEZDANA: Mislim, da je tudi ta glasba na nek način povezana “ s »klasično«. Človek mora znati obe poslušati, obema slediti, vsaki na svoj način. Glede tehničnih in izvajalskih problemov je pa »klasična« glasba verietno bolj zapletena . ..
ROBERT: Neko pesem, recimo ji popevka, slišimo enkrat in v tehnično brezhibni izvedbi, saj stoji za njo ves aparat, od tonskih : miksov do aranžmajev, efektov ... V koncertni glasbi pa se dejansko ; ; soočaš s človekom, ki ti to glasbo podaja Zato palahkoeno »klasično«; - skladbo slišimo izvedeno na mnogo načinov, odvisno od tega, koliko -različnih izvajalcev smo slišali. Eden zaigra tako, drugi spet drugače. Ni absolutne pravilnosti — odmiki od tempa, dinamike ... Lahko je ; tudi isti orkester, ista skladba, vendar drugi dirigent, pa bodo že : : razlike ...
V orkestru lahko govorimo o kolektivni glasbi. Posa-' meznik je tukaj del velike celote — recimo kolektivne ideje. Poješ v nekaj zborih, pa me zanima, kako usklajuješ svojo _ ; Individualnost v takšnj skupini?	;
KARMINA: Včasih je težko. Človek je recimo utrujen, vskladbi pa ; ’ mora delovati sveže, prepričljivo. V takem primeru moraš pač samega sebe varati. Zrazliko od instrumentalne glasbe ima vokal na glasba pač -še en element — besedilo, ki te p»a lahko včasih tudi ovira pri -I glasbenem izrazu. Sicer pa — izvajam glasbo in ne besedilo drugače-: bi bila lahko tudi recitatorka ...
Kaj mislite, zakaj ljudje pravzaprav malo segajo po »klasični« glasbi?
RENATA: Mislim, da niso v tej smeri pravilno vzgojeni. V osnovni -: Soli se posveča pravzaprav malo pozornosti temu, kaj bi naj [Doslušali. -: Še pri likovnem pouku ima človek možnost širše osebne izpovedi. Saj zato, da se izraziš v risbi, potrebuješ le svinčnik in barvice, da se izraziš v glasbi, pa tudi neko teoretično podlago o tehniki kateregakoli _ instrumenta
ZVEZDANA: Že otroku bi bilo potrebno glasbo približati, da bi jo ; sprejel kot del svojega dneva. Mislim, da oaigra veliko vlogo tukaj osnovna šola starši seveda tudi. To je prvi stik otroka z ostalim svetom, v katerem je med drugim tudi glasba. Takšna in drugačna
Kako pa gledate na tvojo usmerjenost? Ali ni bila : srednja glasbena šola že od nekdaj usmerjena in to že v : svoji osnovi?
RENATA: Z usmerjenstvom smo pridobili pravzaprav le nekaj novih predmetov in izgubili čas za vaje. Seveda smo izgubili tudi nekaj predmetov, ki bi pa morda bili potrebni ...
KARMINA: Glasbenik mora biti razgledan, vendar ta razgledanost verjetno ne sme obremenjevati njegove glasbene aktivnosti.
; Kreativnost v glasbi mora temeljiti na neki širši teoretični osnovi, ne~
; zgolj na glasbeni intuiciji.
Ste se poizkusili kdaj v svoji glasbi? S tem mislim na vaše lastno glasbeno doživljanje oziroma na željo po - kreativnosti, po pisanju glasbe? ;
ROBERT: V vsako skladbo, ki jo igram, vlagam precej svoje-lastne kreativnosti — svoje osebnosti. Verjetno to počne vsak, ki hoče vtem poklicu nekaj ustvariti. Včasih pa tudi kaj pišem ...
KARMINA: To so večinoma moji izbruhi nemoči, labilnosti, po-—
* trtosti ali pa kakšnih drugih »nelepih« občutkov. Tega ne zapisujem, saj!!!
' imam raje, da se ne spomnim več .'..
ZVEZDANA: Včasih se mi posreči spraviti skupaj kar nekaj
_ zanimivih akordov ali melodij. V tistem trenutku se mi zdijo fantastična,_
;potem jih pokažem ali pa zaigram drugim, oni pa — saj je Se kar ...—
Ceša si želite v letu 1985, mednarodnem letu glasbe? —
RENAT A: Morda to, da bi se mediji kot sta radio ali televizija več ukvarjali z vzgojo v glasbenem smislu, pa morda več dobrih koncer-
;tov . . .	-----
 ;	KARMINA: Na televiziji najdejo zmeraj čas za športno reportažo
—ali pa kakšen drug prispevek ali oddaje, mene bi pa včasih razveselila-------
in zanimala tudi reportaža kakšnega koncerta. Mislim, da bi to zanimalo še koga drugega in ne samo mene.
— ZVEZDANA: Več časa za glasbo, mogoče tudi v šolah več-----------------------
- pogovorov o njej; ne le na naši šoli, tudi na drugih srednjih šolah. ----
ROBERT: (se strinja z dekleti)
EPILOG: Kako sedaj? Na začetku sem si zastavil vprašanje o glasbi kot o vprašanju umetnosti. Smo dobili odgovor na to?
Ali je glasba še zmeraj umetnost? Kljub vsej njeni-!!!: Razvejanosti? Morda vedno bolj...
Mitja REICHENBERG.
KAJ JE
GLASBA
nazori o biti glasbenega dela. Nekio na polovici se njegovo zanimanje prevesi k tistim, ki so prepričani, da je glasba mogočna pomočnica človeške želje po spoznanju. Morda ne bi bilo napak, ko bi poskušali brati ob kakšni Wag-nerjevi operi...
§|Е=
Г* ----I
Roman Ingarden, poljski filozof, ki je razvijal Husserlovo fenomenologijo predvsem v ontološki in estetski problematiki, raz-likuje tri pojme glasbenega dela:
—	1 j glasbeno delo je umetniška tvorba kot je intencionalno do- -
—ločena z zapisom,	I
2) glasbeno delo je idealni estetski predmet,
3) glasbeno delo je konkretni estetski predmet. *
  Ingardnove teze so, da je glasbeno delo čisti intencionalni,
“predmet,daje heteronomno in da ima svoje korenetakovidealiteti kot; “tudi vrealiteti. Glasbena dela sedanjosti in preteklosti kot specifične;
intersubjektivne estetske predmetnosti eksistirajo samo na osnovah intencionalnih aktov bodisi pri samem ustvarjalcu, v odgovarjajoči
  partituri ali v sposobnosti in moči poslušalca, dajo razume. V glasbi;
eksistirata samo partitura in ustvarjalčeva izvedba dela. Samo glas-; Pisec nadaljuje s fenomenologi in njihovimi —delo transcedira tako partituro kot tudi odstopa bolj ali manj od :
- •	  --■■--■■	vsake	izvedbe. Partitura predstavlja shemo glasbenega dela, ki ga
izpolni šele konkretna izvedba. V partituri so mesta, ki se morajo interpretirati na točno določen način pa tudi mesta, ki se lahko
 interpretirajo svobodno. Glede na to, da ima vsaka partitura praznine
i-—in nedorečenosti, se postavlja vprašanje, do katere mere je lahko: риinterpret svoboden, ne da bi načel identiteto glasbenega dela.:
|	Glasbeno delo se ne ujema s partituro kot shematično tvorbo polno ~
praznin in nedorečenosti, niti s konkretno izvedbo, bodisi realno ali idealno, temveč obstoji glasbeno delo bolj kot možnost kot pa
:tonov vertikalnemu, kajti glasba nastaja v nekem časovnem toku, kjer^^l^čT	‘ŽS":
-je horizontalni niz tonov zmeraj osnova za vertikalno kontrastiranje.-------------iečiminai^am^nkntiHoainn 4tn* ® izved^° 7led realn° obsto _
"Harmonije in nametani toni Srez svoje medsebojne funkcionalne-----------------------------------------,° tavtologijo plačuje Ingarden, tako -
zveze ne morejo nadomestiti pomanjkanja glasbenih tem in Meremann	K_lti ? * ?L ^'f fenomenologije, davek ptatonizmu.
-gre celo tako daleč, da značaj kakšnega stila določa s pomočjo tega, IwHrvf^ r? P SP° idealno izvedbo, če je ne bi že nekje _
Zkako je v glasbi zastopana prva ali druga linija in kakšne so njune IZZ/ 5?®„______________________  ..	.	.	... . ,	. .	:
;kombnacije. Vsebinski kompleks glasbenega dela določa s pomočjo-—	^ail Dahlhaus s svojimi pogledi na bit glasbenega dela za-_
treh elementov: prvi je tektonski element, tvSrba imanentno glasbene	^	ekstremoma	v	pojmovanju	estetike	olasbe
vrste, drugi	element so objektivne razmere pridane prvemu elementu	mesto med E Hanslickom in E. Blochom. Na glasbo gleda delno kot
in tretji je	subjektivno razmerje,	ki v	obliki	ustvarjalčevega pristopa	™ objektivno in po sebi obstoječo stvar, delno pa jo razumeva kot od
preveja tektonske elemente. Mersmann postavlja rasledrao razdali- človeških intenc odvisno oMiko izraza Zaveda se svojega posred-;
tev, ki naj bi ponazarjala strukturo glasbenega fenomena: primarne^"'51*3'"93 n,t! "e ne9ira' Zadovoljenje sto vmesno pozicijo, s katere _ i—i:*—*- —i—T •—•—•=:_ .—----- •	.	Г  se dotika problemov, ki jih je izpostavila tako Hanslickova teorija—1
Hans Mersmann v tem smislu
ii mz_
glasbenega imanentizma kot Blochova vizija glasbe kot rešiteljice človeštva Zato tudi brez skrbi govori o vseh tistih temah, ki sta jih oba 'diskurza proizvedla: o strogih formah, ki jih glasba vsebuje pa tudi o: vzpodbuja ter o jeziku čustev v njej. Na kratko bi:
4
kvalitete glasba so melodija, harmonija in ritem, sekundarne pa agogika, dinamika in kolorit. Nadalje izhaja iz teze, da je glasba aoioceno gibanje nasprotij, v katerem razlikuje dve faze, dve igri sil :• ekspanzivno in centripetalno — glasba naj bi se začela v bazi, dobila——- , ■	..
raziškuje*tudunterval1	Ж Sinjih i^uto: ^jtijfin	[f 0аћ1^8°УО ^ето"koncipirali tako: Dahlhaus' omahuje med
n^iskeimije: vzpenjanje Л=рцт ‘predsta^ (obstoj glasbe že v notaciji, nauk o objektivi obliki:
<°"j' ТПЈ.objekt-em) f med:
v tako zastavljeni estetiki glasbenega dela je, da za razliko od ostalih	^vine	ter	vsem,	kar	v	glasb,	pod	tem	razumemo	(nauk	o"
fenomenologov pozablja na nenadomestljivo vlogo in odločilni pomen	S	kot jeaku m izrazu, nauk o nujn, vlooi poslušalce v konstitucij,
glasbene teme, vkateri je vsak element glasbenetektonike takorekcč____f".sla	9lasbe'	in subjektivizem). V svojih zadnjih delih se_
že predestiniran, saj je 6d kvalitete teme in njenih posebnosti odvisna—^01'na9,ba	“"f ■	k miseinemu svetu substanc,а1,лпа s tezam,.-
tudi možnost njene obdelave vse tja do rJfinejšihTariacij.	=?**»	brez °bst°Ja 9lasbe f° "*» bila glasba nekaj fiktivnega ,n b,-
Heinrich Schenker je svoje teorije obiti glasbenega dela razvil	f°\e™	P°sl^ec ne užival v nečem, kar je resnično, temveč le v
v biologistično smer, in to tako daleč, da govori celo o »animalnosti	-	domišljijskih predstavah,
tonov*. Njegove ideje bi lahko na kratko obnovili tako: neka oblika rase:
:kot vsako drugo živo bitje. Vse druge umetnosti razen glasbe so idej-:
ne asociacije na naravo in njeno realnost. Narava je" T.	,	..	-	...
zmeraj vzor, umetnosti pa so njena slika Posebni položaj glasbe	12	9^be.
tako koncipiranih nazorih izhaja iz dejstva, Љ	“____________ Gnoseobško	onent	rani	es^et,ki glasbe so Ernst Hoch, Su-
uje nobenih nedvoumnih asociacij na naravo ,n9zarad. te~^ne lWi ^ V	Ј^|ке1«'лС	'n	Th^dor	W._
pomanjkljivosti ne fiksira nobenega predmeta   Adorno ^6eU bomo z estetiko nemškega filozofa Ernsta Blocha. :
v glasbenem ustvarjanju izpeljujejo iz glasbe _________________________________________________________________________
S tem je končan pregled avtorjev, ki so razvijali t. i. ontološko-estetiko glasbe. Zadnji med njimi je Igor Strawinsky, vendar bomo: njegove ideje razvili pozneje, kjer jih bomo primerjali z Adornovimi: analizami iz njegove knjige o filozofiji nove glasbe.
m
l
svoje Asociacije
same, idejne asociacije glasbe pa so motivi kot edine utemeljene in
vrojene asociacije. Motivi so nizi tonov, ki jih je potrebno razumeti knt--------
živa bitja z biološkimi nagoni. Če mi lahko razumemo, kaj neki niz tonov L!!!
pomeni šele, ko se še enkrat pojavi v kompoziciji, potem je jasno, da------------
je njihov smisel mogoče dojeti samo s pomočjo ponavljanja. Tora je ponavljanje princip glasbene forme.Če se, na primer, v dvodelno —formo elementov a:a vrine nek tujek b, bo takoj povečal delovanjeIZZi:
;primerjave in s tem napetost. Schenker sprašuje: ali ni trodelnnat'--------------
-ata v osnovi bistvo fuge z njeno razdelitvijo na ekspozicijo, modu---------------
lacijo in končnim iztekom in tudi sonatez njenim jxvim delom, izpeljavo in reprizo? Vendar so to samo navidez trodelne forme, za njimi se "skriva izvirna in bazična forma a.a, ki šele s ponavljanjem prihaja do svoje kompleksne strukture. Na primer: kot sonata prikazuje svoje motive v njihovih karakterističnih, zmeraj drugačnih položajih, tako -tudi motiv prikazuje svoje karakteristke v različnih situacijah; enkrat v' melodiji intervala, drugič v novem miljeju harmonijskih posebnosti, tretjič mora pretrpeti modifikacije v ritmu, itd ... Schnenker v svojih -neobičajnih analizah nikjer ne odgovori na nekatera vprašanja ki so za :področje po katerem se giblje nadvse jaomembna: ali lahko ima neka
Plemeniti in modri ljudje so nekoč v3rovali v glasbo sfer; isti ljudje še zmeraj verujejo v »moralni pomen bivanja«. Toda nekega dne ne
bodo več slišali niti te glasbe sfer; prebudili se
bodo in opazili, da so jim ušesa sanjala.
(F. Nietzsche: Morgenrote)
iz nas, lahko približa stvarem in da ne more nič zveneti po sebi. Zgodovinskost je prisotna v Heglovem smislu: skozi njo se spreminja
funkcija in misija glasbe, njeni etični ideali in metafizične širine__
Transcedenco opravlja poslušalec, ko se iz zaprtega realističnega!! doživljanja glasbenega dela jarebija do njegovih utopičnih in iracio--nalnih slojev. To mu uspeva zato, ker samo glasbeno delo vsebuje nekakšna okna, skozi katera prodira svetloba iz nekega nezemeljskega sveta. Gnoseologizem je posledica opuščanja imanentno_ ■estetičnega stališča, ki nuino preapostavlja obstoj glasbe po sebi — :Ekspresionizem sezatekaktrditvam.dasotoni, njihovi odnosi in sploh— vsi notranji glasbeni elementi jezik, ki izraža človekovo bit. Ta se-navezuje na utopizem in preko njega na centralne pojme Blochove ■filozofije. V tej filozofiji ima glasba svoj raisond'efre pod poaoii. dale— i sama v sebi nezaključena da je kot takšna ideal vsega kar je na zemlji— nemogoče ustvariti, da vsebuie zgodovinsko spremenljive dimenzije!! humanosti in etike, ki transcedirajo iz zakonov narave in družbenih nujnosti in slednjič, da mora biti jezik, ki je med umetnostmi še najbolj sposoben izraziti spoznanja o utopičnem značaju človekovih ustvarjalnih intenc. Velika muka človeštva ki si jo le-to deli z glasbo, v njej in preko nje, logično izhaja iz teh razmišljanj. Če je eksistenca glasben nezemeljska če je glasba projekt z vesoljnim poreklom, potem je do n človeške usode popolnoma ravnodušna No pa tudi, če je za človeško-usodo zaskrbljena glasba ne transeendira do zvezd, ampak ostaja skupaj s človeštvom zbita v zemeljsko, realistično in čutno lupino vsakdanje stvarnosti. Paradoksalnost tako koncipiranih Blochovih— stališč "ima svoje korene v metaforičnem izražanju, ki v nekem smislu!! ustreza želji, da bi glasba postala jezik, saj se šele preko jezika lahko-dokopljemo do stvari po sebi in kakršnekoli predmetnosti, torej tudi glasbene. Bloch trdi, da tona nihče popolnoma ne razume, da je ton nekakšno otroško jecljanje. Iz te ugotovitve potem izpelje pričako--vanje, da bo glasba postala artikulirani govor odraslih. To pričakovanje-se sicer razlikuje od Heglovih tez o prihodnosti umetnosti in glasbe,-vendar morda sploh ni potrebno, ko smo enkrat sprejeli kot dejstvo, da glasba deluje humano že tu in zdaj. Je pa to pričakovanje, kot smo ■že omenili, povezano z mestom, ki ga zavzema pojem utopije v— Blochovi filozofiji. Bolj aforistično kot filozofsko bomo zaključili taZ ■kratek pregled Blochovih pogledov na bit glasbenega delaz naslednjo! mislijo: na veliko vprašanje -Ali lahko glasba reši človeštvo?« nam je v odgovoru jasno, da stvar po sebi postane stvar za nas samo v glasbi.
; Susanne Langer je ena najbolj značilnih predstavnic danes-;zelo razširjenega semiotičnega gibanja in teorije pomena. Semiotika= je najprej nastala znotraj logike, sedaj pa se vse bolj širi v smeri umetnosti, ki jo poskuša razložiti. Njeni viri so L VVrtgenstein, avstrijski filozof, ki je s svojimi logičnimi raziskavami jezika vplival na_ ;neopozitivizem, Anglež A. VVhitehead, ki je skupaj z B. Russlom— ;koncipiral nekatere osnovne principe matematične logike, in C.— Morris, ameriški pragmatist, ki je na podlagi behaviorizma razvil občo teorijo znakov. Del semiotike je semantika in to del, ki v obči teoriji .znakov proučuje odnose znakov do tistega, kar označujejo. V tem_ ;okviru je potrebno najprej razložiti nekatere metodološke postavke, sz ;katermi operira S. Langer.	—
Predvsem gre pri njej za težnjo, da bi simbol identificirala s pojmom, le-tega s predstavo in bi potem vse skupaj nekako navezala ;na fenomen-glasbe. Če pustimo ob strani redukcijo, ki v tej težnji z ;izenačuje mišljenje in simboliziranje, moramo priznati, da ima simbol^ -tako kot število dvojno naravo. Na eni strani nam namreč prikazuje— tisto obče in abstraktno v sebi, na drugi strani |oa vsebuje v sebi tudi posamezno in konkretno. Vprašanje, ki se nam zastavlja, pa je: kaj -imajo te izjaeljave opraviti z glasbo?	!
= S. Langer odgovarja direktno da je glasbi implicitna simbolika!! 'torei se priključuje tistim pojmovanjem glasbe, ki slutijo v njej neki~ pomen. Bistvo pomena pa je, da eksplicira in kaže na nekaj drugega, -torej je pojem implicitne simbolike contradictio in adjeeto, kajti kako-:je lahko nekaj imanentno in v sebi zaključeno ter hkrati simbolno, torej! ;usmerjeno k prikazu nečesa drugega	z
Poglejmo si še nekatere atribute, ki jih S. Langer prijsisuje glasbeni biti. V prvi vrsti je to pojmovanje glasbe kot mita, ki se nahaja _še na vegetativni stopnji svojega razvoja )X)jmovanje, ki Langerjevo_ :približuje Blochu. Nadalje Langerjeva ugotavlja da je glasba najbolj z :razviti tip konotaciiske semantike — za izražanje neizrekljivega ji— manjka osnovna zna6lnost jezika: enopomenskost ali denotacija
'vrednota kc. enspodc-ntm organ ali točneje odgovarjajoče materialne poteze? Je lahko duhovni sloj dan v biološkem? Se tu dva sloja na področju glasbe resnično prekrivata? Ali se lahko to biološko v glasbi
^interpretira kot živo bitje, torej tudi kot človeško življenje? Vse to je ;mogoče, vendar Schenker pušča ta vprašanja odprta.
- August Halm na nek način neposredno nadaljuje Herbarto-va pojmovanja, po katerih je glasba najvišja izmed umetnosti zato, Ker so v njej forme najčistejše. Halm pod formo razume veliki -organizem, predvsem sonat no in fugalno formo. Tema je v tako :pojmovani formi nekaj posameznega in majhnega, vendar za glasbeni :organizem nekaj najbolj pomembnega Po Halmovem mnenju vsak razumni začetek neke teme, vsaka glasbeno životvoma klica vsebuje svoj idealni razvoj in svoje točno določeno število glasbenih rešitev in .možnosti. T orej za razvoj glasbenega de' i ni merilo niti avtor nit i to, ka-
m
W: -
Ф]
nijskega dogajanja v glasbi. Mnogo svojega prostora in časa posveča dokazovanjem, kako se z glasbeno simetrijo ponašajo skoraj vsi Bachovi tematski jxoizvodi in to z načelno drugačnimi namerami kot pri klasikih. S temi analizami je v veliki meri obogatil svojo estetiko glasbe, ki jo pojmuje kot normativno disciplino, ki ne sme capljati za glasbo, temveč mora z idejami, zakoni in sugestijami iti pred njo ter jo voditi. Halm je tako izpostavil moment inteligentnosti, spoznanja in zavestnega oblikovanja glasbenega dela. S tem je v nekem smislu zadel značaj sodobne glasbe in tudi prispeval k nekaterim Stravvin-8kyevim pogledom na bit glasbenega deja
Nlcolai Hartmann je poskušal konstruirati nekakšno metafiziko umetnosti, vendar je v njegovem poskusu ostal najbolj znameniti
m
\
m
Ernst Bloch je ideje o biti glasbenega dela ki so bolj ali manj
________ __________ __________prisotne v njegovih zgodnejših spisih, povezal z osnovnimi mislimi, da
tisti del nauka ki govori o planih in rinjih estetekena'predmeta T«-----je glasba predvsem izraz človeškosti, da je orodje v odkrivanju človeku!
plane in sloje ima tudi glasba in so naslednji:	-----lastne biti, da je utopčna izpolnitev človekovih sanj, da je metafizika!
1) zaprte glasbene traze,	slutnje in najvišji izraz tiste filozofije, ki govori o tem, da človeškosti na~
2) širše teme in variacije,	zemlji ni mogoče ustvariti. V tem smislu je glasbena transcendenca
3) glasbeni stavki,	_____pojmovana gnoseološko, saj nas ne prenaša v boljši svet, temveč ga_
4) povezanost stavkov v opuse.	-----samo sluti in kot takšna ni realno dejstvo, temveč bolj prerokba Pri;
Toni po Hartmannu ne obstojijo sami zase, temveč zaradi du-—“nieni interpretaciji se nikakor ne smemo zadovoljiti z objektivno;
hovne vsebine, ki se v njih preliva in izživlja V predanem poslušanju se	formalnim slojem, ki ga vsebuje, zato so Blochova razmišljanja ne-
soočamo s pojavom duhovnega dvigovanja kot pojavom odcepi enja	posredno nasprotna Hanslickovim.n kr.tičnado Halmovih, saj obema
;od tega in prehajanja v nek drug svet, svet čistosti in veli6ne. I »-to-zameri, da sta se ustavila preveč in zgol| ob tehničnem ntvoiu glas-_
transparentno seva skozi gostoto tonov. Medtem ko v objektivni----------benep dela Glaste je jezik, e^resija, govor, o ljudeh, sicer bolj o;
strukturi dela razlikuje Štiri sloje, jih v subjektivni sferi doživljanja^tem.kakšninajbibiliinkakšnibodovprihodnosti.paventaoljudeh,; na^aja tfV	iii	torej so konotacije in denotacije njenih intenc povsem antropološke.
11 sloj neposrednega stika poslušalca z glasbo (ta odgovarja	Vsex,e P°s,avke Pr,8°tne v Bochovih filozofskih, stališčih, njihov
plesni glasbi)	”	'  značaj pa |e, vsaj kar zadeva glasbo, mogoče klasificirati. Torei so-
2) sloj v katerem je poslušalec notranje vznesen (resna glanh«),----temeljne značilnosti Blochovega pojmovanja glasbe naslednje:
3) sloj temno slutenih sil usode (metafizika glasbe).	-----J•
Globina vseh teh slojev je enaka bogastvu in veličini tonskih	, ■
zgradb. Hartmann nikjer ne razloži najbolj bistvenega, marveč, kako se
metafizično pojavlja v fizičnem, kako lahko krhki in nežni zvoki nosijo-1'
v sebi vso metafiziko sveta. V bistvu se ustavlja pred vprašanjem — glasbene forme kot pred nerešljivo skrivnostjo, potihem prepričan, da T	6-
6 vsako bolj natančno ukvarjanje z njo*predstavtjalo poljubno spe-
kulacijo.
antropocentrizem, zgodovinskost, transcedenca,
gnoseologizem, t	,
ekspresivnost,
utopizem.
Za oonovno potrditev Blochovega antropologizma so pomem-
vendar to ne vpliva nš osnovno avtoričino intanco, da bi tonom pritaknila jezik. Pri tem se ji dogaja, da v glasbi spet odkriva čustva in :jih ident ificiraz glasbenim predmetom. S tezami, da v glasbi ne gre niti: :za samoizražanje komponista niti za katarzično podoživljanje glasbe! -pri poslušalcu, se sicer poskuša izmakniti romantičnim pojmovanjem,-vendar se jim s svojimi osnovnimi pojmi v veliki meri približuje tudi takrat, ko govori o racionalizaciji čustev v glasbi. Po njenem mnenju je ! domišljija, ki se odziva na glasbo povsem osebna, a hkrati asociativna! : in logična. Stvarna moč glasbe pa je v dejstvu, da je glasba bolj zvesta! "življenju čustev kot jezik, saj je za ambivalentno osmišljene forme in" vsebine čustev mnogo bolj primerna od jezika, ker lahko istočasno .izraža nasprotja po sebi. Logiko istočasnega izražanja dvopomen-. ;skosti poskuša dokazati na primeru sonate, kjer obstojita dva motiva,; ;ki se dinamično borita med seboj, vendar ostaja še naprej odprto; vprašanje na podlagi česa lahko sklepamo, da je vsak izmed motivov” hkrati tudi oni drugi. Tako ostaja teza, da so toni simboli pri S. Langer -zanimiva predpostavka. Izpeljave, ki sledijo iz nje, pa nas botj-“ oddaljujejo kot približujejo biti glasbenega dela in njegovi resnici, v! ! nekem smislu je to usoda vseh gnoseološko orientiranih estetik: glasbe tudi takrat, ko v skladu s svojimi izhodišči producirajo tekate, ki bi jim pogojno lahko rekli poetski spisi. O smiselnosti estetike, ki je _v tako koncipiranih položajih vprašljiva in o načelni nemožnosti -spoznavo glasbene biti in njene resnice jaa govorita t. i. antiestetiki A.: LLessa in V. Jankeleviča.
bne teze, da mi slišimo samo sami sebe, da nas samo tisto, kar zveni (Nadaljevanje prihodnjič)
Bojan SEDMAK
BODIMO REALNI—USTANO-
i
VIMO MLADINSKI RADIO
Ideja o delovanju mladinskega radia v Mariboru je prisotna	Ključno	pri tem je, da gre za izkrivljanje avtentičnih dejan-
že dalj časa, vendar dlje kot do razmišljanj nikoli ni prišlo. O tem, skih množičnih potreb, za pasivizacijo, bežanje od resničnih pro-: zakaj ne, rfa tem mestu ne bi pisali.	hlemov.
Spregovorili pa bi o problemu delovanja in vključevanja  Zraven vzgojnoizobraževalnega procesa, ki še zmeraj pro-I
-mladih v družbeno življenje in posebej o zagotavljanju tehničnih-----------ducira sicer reproduktivno sposobnega, ne pa razmišljujočega in"
možnosti za lastno izražanje mladih. Torej o pobudi, ki seje izo-	kritičnega človeka, imajo torej mediji odločilen vpliv v procesu
blikovala v okviru Mladinskega kulturnega centra, da v Mariboru	socializacije. Iz analize (raziskave) Mladina Slovenije 82 pa je
ustanovimo mladinski radio oziroma zagotovimo pogoje za celo-	razvidno, da mediji in vzgojnoizobraževalni sistem glede tega
vito mladinsko medijsko ponudbo. Pod to razumemo razen radia________________svojega poslanstva niso opravili tako, kot bi bilo to v socialistični_
"še video delavnico, foto laboratorije, sitotisk, mladinski časopis,-----------samoupravni družbi od njih pričakovati.
irazlične ateljeje in drugo.
Pri naših razmišljanjih o potrebnosti mladinskega radia ozi-" roma drugih možnosti za izražanje izhajamo iz dveh temeljnih postavk. Prva zajema sklop načelnih razmišljanj o vlogi in polo--žaju mladega človeka v samoupravnem socializmu, druga pa iz-; Ehaja iz neposrednih izkušenj v dosedanjem delu ZSMS.
Z	Programsko opredelitev le-te lahko strnemo v enem stavku:-
uveljavljanje procesa socialističnega samoupravnega razvoja v naši družbi.
;	ZSMS se je očitalo in se ji še očita, da združuje mlade ljudi:
;po nekih „bioloških kriterijih" in da „cehovsko vztraja na mla-;
Namesto samoiniciativnih mladih ljudi so vzgojili mladino, ki-‘v 89 % pravi, da v krajevni skupnosti ni dala nobene pobude za-reševanje nekega problema preko delegatskega sistema. Več kot 3/4 mladih pa trdi, da sploh niso nikoli nič prispevali k reševanju ^problemov.	;
Se posebej zanimivi so rezultati omenjene raziskave glede^
m
is
I
is
Se
m
-stališč mladih o sredstvih obveščanja. Kar 70 % mladih se, bo disi v celoti bodisi deloma, strinja s trditvijo, da sredstva obveščanja ne poročajo o problemih, ki so za ljudi najbolj pereči,
;59 % jih meni, da nekritično obravnavajo domače gospodarske---------------
 ;in politične probleme, 57,5 % pa, da zagovarjajo le stališča or-
-dinskih posebnostih", da, skratka, „sektaško nastopa". Na dru-------------ganov političnih organizacij (vse deloma ali v celoti).
gi strani	pa	se	v	ZSMS	dejavnost	mladih	ljudi	ne razvija	ravno	Očitno	je stanje porazno, nič bolje pa ni na področju pribli-
zato, ker množična prisotnost mladih ljudi v raznih okoljih — v	ževanja kulturnih dobrin „prave" kulture najširšim množicam, o
;šolah, na delovnem mestu, v krajevnih skupnostih — ni posledi-------------čemer govorijo tudi rezultati reziskave Kulturna aktivnost Slo-
-ca njihovega lastnega zavestnega združevanja. Mladi ljudje se tu----------vencev (I. 1980). 44 % Slovencev sploh ne bere nobenih knjig,--------------
-zbirajo kot ločeni posamezniki, ne da bi spoznali, da biti mlad-----------84 % jih ne obiskuje knjižnic, 29 % jih doma nima nobene knji--------------
pomeni zavzemati ne le čisto oseben, temveč tudi družben polo-	ge, samo 5 % jih redno obiskuje poklicna gledališča, 3—4 % jih
žaj. Zgolj manifestativna dejavnost ZSMS jim to spoznanje	obiskuje koncerte „resne" glasbe, skoraj 90 % jih ne obiskuje
;preprečuje in onemogoča, saj jih združuje le na videz, na podlagi	galerij in muzejev, 76 % jih nikoli ni kupilo nobenega likovnega ,...
; nekakih deklariranih ciljev, ne pa na podlagi njihovih družbenih---------dela. Kulturne vrednote, ki jih od kulturnih dejavnosti zahteva —
-interesov. Od tod izhaja, da je vsako interesno druženje v----------------pretežni del Slovencev, pa so označene kot splošne	malome-----
družbeni organizaciji in društvu, krožkih in komisijah, v pogovo-	ščanske vrednote: sentimentalnost, statusna simbolika, zabava,
rih in razpravah, na javnih tribunah, koncertih itd. izredno po-	zlasti pri književnih delih pa neposredna koristnost.
"imembno,	čeprav	ne	pomeni	(in	tudi zato,	ker ne	pomeni)	..kla---------------Takšno stanje se pojavlja, kljub temu da je institucionalni - - -
;sične" politične akcije in organiziranosti.	-kulturi družba namenila veliko sredstev, kljub temu da ima ta
To združevanje šele vzpostavlja možnosti, da se v perspek-------------kultura zagotovljen svoj prostor v množičnih medijih,	in da je,-----
tivi mladi tudi organizirajo. Naloga aktivistov ZSMS je, da vzpo-	vsaj deloma, zastopana tudi v vzgojnoizobraževalnem	procesu,
stavljajo materialne in druge možnosti takega združevanja mla-	V primerjavi z njo je „mladinska kultura", ki je praktično brez
-dih ljudi, pa tudi možnosti za različne oblike izražanja interesov;
-mladih. Te so se uveljavile v množični kulturi in popularni glasbi--posebej, v mladinskem in revialnem tisku, mladinski publicistiki,— v osnovnih organizacijah ZSMS ter povsod tam, kjer spontanost nastopanja mladih ljudi nudi možnost in terja zavestno družbeno_
-in politično dejavnost ZSMS.
Mladi smo prihajajoča generacija in imamo kot taki svoje--posebnosti. Te posebnosti torej ne izhajajo iz nekega „biološke-" ga" ključa (človek je lahko mlad tudi po 27. letu), ampak iz spe-„cifičnega družbenega položaja: iz tega, da mladi večinoma še ni-_
;mamo svojega mesta v družbeni reprodukciji, da torej tudi nima-:
-mo pravic, ki izhajajo iz dela, da nimamo rešenih eksistenčnih;
‘problemov in da nismo obremenjeni s privilegiji.
Zato moramo braniti naše posebnosti, torej iskanje nezna-_nega, novega, drugačnega, bolj polnega življenja. To iskanje;
;neznanega, torej branjenje naših posebnosti, ni zgolj problem-;nas mladih, ampak je to (istočasno) ključni problem izgradnje!
ГлТВ '
?;
4
m
!l
samoupravnega socializma kot nastajajoče oblike družbenih od nosov, ki ji je lastno iskanje novega, drugačnega in neznanega.
Naše dosedanje delo moramo razširiti na izjemno pomem--bne in naglo razvijajoče se proizvajalne sile sodobne družbe —	različni bilteni osnovnih organizacij, ver
-na t. i. „industrijo zavesti", to je na množične elektronske in	' bili le-ti predragi, če bi z njimi res hoteli
"ostale medije (TV, radio, film, tisk . . .). Ta področja smo doslej	u:u	:
obravnavali zelo pomanjkljivo, večinoma zgolj kot problem infor-.miranja. Vendar množični mediji vse odločilneje sodelujejo v. procesu „produkcije ljudi", v procesu socializa,ije človeka, v oblikovanju individualne in kolektivne zavesti. Ključno vlogo
imajo v izrabi t. i. prostega časa, posredovanju „kulturnih do- 	........
brin" vseh vrst, skratka: so najvažnejši dejavnik kulture v najšir-	zacije postane intenzivnejše m živahnejše,	mora	le-ta	nujno
šem smislu.	razvijati svoj način informiranja, sicer je obsojena	na neuspeh.
Zaradi posebnih značilnosti in položaja v družbi smo vplivu  Edina možnost, da to stanje radikalno presežemo, da
—sredstev, brez podpore medijev, o kateri v šoli ne slišimo nič ali— Eipa samo kaj slabega, potisnjena na rob. Prav „mladinska kultu— ZEra" pa je najbolj specifičen in množičen izraz mlade generacije. -Če torej povzamemo doslej povedano, ne gre za to, kar zadeva vpliv na medije, da bi se okrepilo pokrivanje mladinske pro-“.blematike v že obstoječih medijih, ampak gre predvsem zal "afirmiranje novih pristopov, načinov, idej, ljudi. Vse to v okviru ~ —radikalno drugačnega videnja družbene vloge množičnih medi-jev, videnja, ki ustreza boju za socialistično samoupravno
 družbo. Jasno je torej, da na področju mesta Maribora, v šestih_____________
“mariborskih občinah, kjer živi preko 40 tisoč mladincev potrebu-
—jemo svoj lastni mladinski medij — mladinski radio.	-----
V poročilih o delovanju ZSMS že od 9. kongresa ugotavljamo, da nismo dogradili celovitega sistema informiranja in propa-—ganete v naši organizaciji, čeprav so bili v različnih obdobjih do
—seženi posamezni uspehi. V ZSMS še vedno ne moremo govoriti-----------------
“o ustrezni organizaciji niti vertikalnega niti horizontalnega infor-ZZ! miranja oziroma komuniciranja. Ni prave komunikacije med člani in organi, niti med posameznimi organi na istem nivoju.
  Nosilno vlogo v obstoječem sistemu informiranja, imajo---------------------
vendar ugotavljamo, da bi
informirati celotno član------
stvo, bilteni pa tudi ne morejo zagotavljati ažurnosti v informiranju. Radio poleg tega pomeni novo kvaliteto informiranja — in- \
formacija je „v zraku" je vsedostopna, delitev na vertikalno in----------
horizontalno informiranje postaja brezpredmetna.
Sedanje slabo stanje na tem področju se vedno znova kaže
kot zelo resna zavora pri delu. Takoj, ko delovanje neke organi-_________
le-ta
СШЖ ШГВ9
N
;medijev še posebej izpostavljeni mladi ljudje, ki se nahajamo v: ;procesu intenzivne socializacije. Pri tem ugotavljamo, da je pro-; ces celovitejšega podružbljanja oziroma uveljavljanja vpliva mladih na to izjemno pomembno silo v vsakdanjem življenju še manjši kot vpliv delavcev v združenem delu. Taka družbena raz-_ Imerja na področju množičnih medijev ustrezajo monopolni; Istrukturi družbene moči, ne pa razvoju pluralizma samoupravnih-"interesov. Ker nismo dovolj naredili za podružbljanje medijev, so"
odpremo močan tok informacij, ki bodo dostopne vsakomur na: najenostavnejši in najčenejši način, je, da v Mariboru ustanovi-: mo mladinski radio.
Kdor ni proti nam, je z nami.
Iniciativni zbor
se posebej na področju množične kulture („potrošne kulture") uveljavili razni vzorci, vsebine in vrednosti, ki so pogosto brez
-kritičnega ovrednotenja prevzete iz najbolj razvitih meščanskih 	,
-družb. Razmahnili so se uvoženi, vse bolj pa tudi domači pro V naslednji številki:
: iz vodi „industrije zavesti" oziroma „zabave".	----Udejanjanje pobude
literatura: dokumenti 11. kongresa ZSMS, zbornik razprav-s kongresa, Mladina Slovenije 82 (raziskava). Medijska ponudba glasbe pri nas (Mladinska priloga Prizma).
naša vizija mladinskega radia Maribor
l,
4
m
SE CETRTlC
25 LET VEKS — STAROST ALI ZASTARELOST
фш
S
ш
N
Hvala Samu Laziču za odmev na moj odmev (Katedra, 27, .2. 1985). Takih pogovorov smo si želeli tudi mi, ko smo leta; 11961 ustanovili in izdali (prav te dni v začetku marca, mimogrede-:povedano) prvo številko Katedre. Tudi zato še ne bom izstopil sl tega vlaka.
Predvsem ni bil moj namen braniti VEKS pred Denisovimi kritikami niti nisem toliko domišljav, da bf menil, da VEKŠ nikakor ni vredna kritike in da bi v primeru kritike bila potrebna -zgolj (ali celo zgolj moje) obrambe. Moj namen je bil le, da bi; -poskusil vnesti več celovitosti, tako da pač razmišljam z-Idrugačnih vidikov. Potem bo kritika laže prenehala biti sama sebi namen in bo laže postala konkretnejša. S tem pa bo laže odprla pot k izboljšavam, drobnim ali/in revolucionarnim, kot se —bo pač pokazala potreba, možnost, volja in sposobnost glede na; —dosežena spoznanja. Ne gre mi torej za nikakršno posredniško; —vlogo niti ne vidim izrecnih sprtih strani.
Ugotavljam pa, da ni bilo več potrebno, da bi Samo Lazič načel vse terine, o katerih sva pisala z Denisom. Torej ni ostalo ~vse nedorečeno. Strinjam se z njim, da so študenti predvsem! —izpitno naravnani in da so morda tudi v večini tisti, ki se dalje! —šolajo, zato da ne bi delali v neposredni proizvodnji. Strinjam se' tudi, da je linija najmanjšega odpora najbolj naravna. Zato je tudi kar se da površna izpitna tekma (žal) naravna (dokler se_ —izhaja iz ozkih in kratkoročnih vidikov) in je bila seveda enaka-~tudi v naših in drugih študentskih časih. Pred oči pa mi prihaja! "veliko izkušenj, da se prav taki vidiki najlaže sprevržejo v razoča ranje, ker preveč enostransko spregledujejo marsikaj bistvenega. V poslovni praksi konkurenčni pritisk pouči, kaj je tisto bistveno, _ najbolj izrazito. Ko te stisne, začutiš potrebo, objektivno potrebo —po več poglobljenega znanja, da bi izplaval. Če takega pritiska —ni, bo žal le stvar osebnih vrednot, ali bo (študent ali učitelj,! “vseeno) dal prednost bolj ali manj formalni izpitni dirki ali znanju (kai je napornejše za oba).
O enostranosti predmetov: ne izhaja samo iz pravkar —zapisanih ugotovitev. Zaradi nujne specializacije je vsakdo nujno—
— (četudi žal) enostranski. Tudi vsak študijski predmet nujno izhaja— ZEiz nekega izbranega vidika (v študiju ekonomije ali Česar koli—
drugega), kolikor toliko celovit je lahko le celoten učni načrt. Skripta pa so (zopet žal) nastala, da se ne bi učili zgolj iz lastnih ali tujih beležk študentov (pogosto nujno tudi napačnih zaradi še prešibke strokovnosti), saj (tudi nam v vaših letih) ni (bilo) po —volji (niti objektivno izvedljivo) dobiti in uporabiti (pre)več knjig,— —Torej so srednja pot med nekdanjim (če je bilo kdaj res tako)-~zelo poglobljenim študijem (zelomaloštevilnih študentov) in med-današnjimi zahtevami (po bolj aplikativni usmerjenosti znanja diplomantov) in možnostmi (glede na tak porast števila študen-—tov, da je danes v svetu toliko visokošolskih učiteljev, kot jih je; —bilo v začetku 20. stoletja osnovnošolskih). Le kompromis je;
 resničnost, žal. Vsekakor pa se ne strinjam z dobesednim-
memoriranjem brez „teženja" z lastnim razmišljanjem niti glede osnovnega besednjaka pojmov, kategorij in zakonitosti, ki jih_ —nujno rabiš kot vednost o tem, da je 1 + 1 = 2. Se če so_
— referati", „seminarji" ipd. skromno ustvarjalni, so boljši od_ —zgolj memoriranja in nujni. Vsaj na 2. in 3. stopnji visokošolske-"
ga študija sploh ne bilo smelo biti izpita brez njih. Sploh je študij ekonomije v primerjavi s sodobno ekonomsko prakso varljivo. —(pre)lahek (četudi naš odstotek diplomantov ni niti slučajno; —zadovoljiv).	;
— O anketi in prisotnosti pri pouku: meni osebno večletni zbir anketnih rezultatov kaže izrazito usklajenost med (zapisano) stopnjo prisotnosti in stopnjo ocene, da smo se razumeli in si
 koristili. Razen tega je znano, da je neka raziskava pokazala-
—podobno bistveno sovpadanje med prisotnostjo (in sodelova--
— njem) pri pouku in znanjem, izraženim v oceni. Razen tega ni,! dokler gre (zgolj) za izpitno naravnanost, nič kaj hudo verjetno, da namesto sedenja pri dolgočasnem pouku študenti brskajo po
knjižnici in se poglabljajo v čitalnici ali pa se ukvarjajo (poleg te--ga) z obštudijskimi dejavnostmi, ne pa zgolj „počivajo" od -„nesvobodnega" življenja iz srednješolskih časov, če imamo te Estvari pred očmi, je najbrže naša družbena dolžnost in je ekonomsko in tudi osebno za študente smiselno vztrajati, da prihajate k pouku (četudi nima osebno po merilih vrednotenja svojega dela niti sicer nihče od učiteljev od večjega števila prisotnih ničesar, razen morda nekaj težav z najmanj zainteresi--ranimi in pomanjkanja časa za bolj za(interesirane).
; Da bi bil pouk kar najmahj nezanimiv, vsaj jaz stalno prosim "za kritične pripombe in predloge (in sedanja metoda mojega pouka izhaja v celoti iz njih v povezavi z drugimi izkušnjami). Na. _februarskem sestanku OO ZK sem dosegel, da je vsaj del štu--dentov komunistov razmišljal o pedagoških metodah v najšir--šem znanem smislu tega pojma tudi pisno in konkretno in “sodelovalno. Tako bo najbrže lažje nadaljevati z iskanjem poti razvoja VEKS, da ne bo v nedogled niti pubertetniška -nedozorelost niti starost ali zastarelost, kot bi bilo mogoče zgolj Zs kakšno pavšalno kritiko. Slednja je pač v nevarnosti, da posta Zne kritika zaradi kritike brez predlogov, namesto da bi postala vir (r)evolucije, saj za njo pač mora biti konkretna (n. pr. katera predavanja so nezanimiva in zakaj ipd.), obenem pa tudi —povezana z zelo vztrajno borbo za spreminjanje ustaljenega (ki je —vsakemu večinskemu človeku žal socio-psihološko bližje in to še “toliko bolj, kolikor je starejši in zadovoljnejši in brez kon-kurenčnostne budilke in grožnje.).
In končno o moji kritičnosti: morda res nisem vedno dovolj —kritičen, vsekakor se ne priključujem pavšalni kritiki, sem pa' “menda napisal že kar nekaj kritičnih tekstov. Tudi tu bom zelo! Zvesel vsake konkretne kritike, saj se le od nje kaj naučim. Saj! izraža razmislek z vidika, ki ga sam nisem zajel.
Matjaž Mulej
m