eČji slovenski dnevnik ▼ Združenih državah VeUa za vae leto . . . $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto . $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 NARODA List slovenskih.delavcev v Ameriki* I The largest Slovenian Daily in 1 j:| the United States. □ Isrocd every day except Sundays □ I and legal Holidays, 75,000 Readers. TELEFON: CHELSEA 3878 Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at Ksw York, H. Y., under Act of Congress of March 3, 1879 NO. 305. ŠTEV. 305. NEW YORK. MONDAY. DECEMBER 30, 1929. — POXDELJEK. 30. DE' EMBRA 1929. TELEFON: CHELSEA 3878 VOLUME XXXVII. — LETNIK XXXVII. TACUE V ZAGREBU IN PO OSTALI HRVATSKI JUGOSLOVANSKO ČASOPISJE PODREJENO STROGI CENZURI TELEFONSKA ZVEZA UKINJENA V soboto so se završil ev Zagrebu in drugih hrvatskih mestih nadaljne aretacije onih, ki so bili v zvezi s protisrbsko zaroto. — Telefona med Zagrebom in Beogradom se smejo posluževati samo državni uradniki za službene pogovore. >rez- BEOGRAD, Jugoslavija, 29. decembra.—B žično poročilo New York Times".) — Poročila, ki so dospela sem iz Zagreba, javljajo, da so se včeraj zopet za vršile aretacije v masah. Aretiranih je bilo ogromno število oseb, ki so ob-dolžene, da so v zvezi s protisrbsko zaroto na Hrvatskem. Časopisje je podrejeno strogi cenzuri. Policija noče dati nikakih informacij. Telefonska zveza med Zagrebom in Beogradom je na razpolago samo državnim uradnikom za službene pogovore oziroma poročila. DEL. VODITELJ PROHIBICIJSKA M00NEY JE ŠE PREROKUJE SLUŽBA JE i VEDNO ZAPRT LETO ŠTRAJK0V V Združenih državah je: Tega mnenja je senator še vedno več kot pet-! Borah, ki je opozoril naist milijonov ljudi, ki javnost n a zanikerno ' zaslužijo manj kot pet- gospodarstvo v zaklad indvajset dolarjev na te- niškem departmentu. j den. .......................... H ................— " -------------- WASHINGTON, d c 23. ciec. - V soboto je v New Yorku preda- Senator Borah je danes ponovno val A. J. Muste. načelnik Broock- obsodil način izvedenja prohibi- VELIK ŠKANDAL Urednik je v odprtem pi smu izjavil, da je gover- ner izročil slučaj svojemu tajniku Whitmore-ju za nadaljno preiskavo. DUNAJ, Avstrija, 29. decembra. (Posebno poročilo "New York Times"). Prve dni leta 1929 se: je položaj v Jugoslaviji nenadoma izpremenil. Dne 6. januarja je kralj razpustil parlament in razveljavil ustavo ter začel vladati deželi potom ne-parlamentarnega kabineta, kateremu načeluje general Zivkovič. wood Labor College ter predsednik konference za progresivno delavsko akcijo. Rekel je, da bo leto 1930 leto štrajkov in obnovljene aktivnosti ameriškega delavstva. — Takozvana prosperiteta se jc razblinila. — je izjavil. — V Združenih državah je nad 15.000,000 delavcev, ki zasluzijo na teden manj kot petindvajset dolarjev. Nekateri delavci pa navzlic temu govore o prosperiteti. Mislili so, da ne potrebujejo organizacije in boja za izboljšanje materij alnih in duševnih dobrin. — Iz zadnjega poročila delavske- c:je. Rekel je, da je dežela polna lokalov, v katerih je pijača naprodaj Vsega tega je kriv zakladniški u-rad. Borah je odgovoril na kritike senatorja Jonesa in drugih zagovornikov prohibicijskih postav, ki so trdili, da vladajo sedaj boljše razmer^. Borah je rekel, da izkazujejo predsedniku slabo sluibo vsi eni, ki neprestano ponavljajo, da je treba ravnati po predsednikovih navocii- 1 lih. — Prav dobro vem, — je izjavil Borah, — da ni mogoče zasačiti j vseh tihotapcev. Povsem javno in očividno kršenje postave je pa ne ga departmenta Združenih držav i Kai škandaloznega in zahteva raz- je razvidno, da ni plača navadnih delavcev izza leta 1924 nič napredovala. Ženske v tekstilnih tvorni-cah zaslužijo danes manj kot so zaslužile pred petimi leti. Delavec, ki se bliža svojemu štiridesettemu letu, ima malo izgledov za bodoč- i i r.ost. Delavci so začeli uvidevati, da I se smejo zanašati izključno le na { svojo moč, če hočejo izboljšati svoj Njegov namen je bil preosnovati troedino kra-; Položaj• 3 jestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev v edinstveno ? — znaki tega napredka se že ka žejo v petdnevnem delovnem tednu v zahtevi, naj se uvede šesturni de- i lovni dan, v zmagi Amalgamated organizacije v Philadelphiji, preos-novi international Ladies Garment Workers unije, v stavki uslužbencev pouličnih kar v New Orleansu ter v stavki tekstilnih delavcev na Jugu. prave o tej stvari. Jugoslavijo. Hrvatje so najprej diktatorstvo z navlušenjem pozdravili, misleč, da se bodo uresničile njihove nade glede federalizacije. Kralj pa ni razdelil države po plemenih, pač pa jo je razdelil v devet banovin. Razpustil je sokolske organizacije ter osnoval enotno organizacijo pod imenom Sokol Kraljevine Je istih strok se bodo združile, ali jugslavije, nacijonaliziral je šole, uvedel enotno ju- bodo že vsaj tesnejše sodelovale kot j . J J ro rf.icprio i TTniinniTpm Vwlnnnnct-i gosiovansko zastavo, odpravil cirilico itd. Njegov namen je ustvariti iz treh plemen oziroma narodov en, edinstveni narod jugoslovanski. Kdorkoli kritizira novi režim, je izpostavljen a-retaciji, časopisje je podvrženo najstrožji cenzuri ter ne sme komentirati političnih dogodkov. Kakšen odmev so našle te odredbe pri Hrvatih, je najbolj razvidno iz dejstva, da je bil nekdanji načelnik razpuščene Hrvatske Seljačke stranke, dr. Maček, s svojimi tovariši vred aretiran in da je v zaporih nad dva tisoč odličnih Hrvatov, katere dolže, da so ob priliki kraljevnega rojstnega dne, polagali bombe po železniških tračnicah, cerkvah in hotelih. — Prihodnje leto bo stopil na površje industrijalni unijonizem. Uni- so dosedaj. Unijonizem bodočnosti bo bolj bojevit ter bo pokazal večjo inteligenco. V vsaki industriji je treba razviti zdrave programe za industrijo in zdrav program za kontrolo industrije in trgovine, kar l>o izključno le v prid delavski stranki. * NOVO ODKRITJE V ANTARKTIKU To jazno dokazuje, kakšno razpoloženje vlada med hrvatski nacijonalisti. Ob zaključku leta je bilanca naslednja: diktatorstvo je preosnovalo državno upravo; ječe so polne političnih zločincev; državne blagajne so prazne. S STROJNIMI PUŠKAMI PROTUZOEDNIKOM LONDON, Anglija, 29. decembra Ministrski predsednik Nove Zelandiji* je danes sporočil, da so se za- | ieno tukaj obsedno stanje. Usluž VOJAŠTVO PROTI ŠTRAJKARJEM AOUA CALIENT7, Mehika, 28. decembra. — Danes je bilo progla- ▼ A pij i na Samoji resni poli-izp-edl. V boju proti izgred -Je posluževala policiji pušk. Dva domačina in ne-angleški policist so bili usmrče-trideset domačinov pa I benci dirkališča so zastavkali, ker Je vodstvo sprejelo v službo preveč Amerikancev. Dirkališče straži 800 vojakov iz Tla Juana. Vsega skupaj štrajka petsto delavcev. Trije norveški letalci so zasledili novo zemljo v Antarktiku, — Nahaja se v Kings Haakon morju. DOMAČINI SO BAJE VIDELI CAPT.EIELS0NA Tozadevno poročilo je podal kapitan ruskega parnika. — Sovjetska vlada razpošilja vremenska poročila. MOSKVA, Rusija, 28. decembra. Kapitan sovjetskega parnika "Sta- j vropol" je sporočil danes potom j radija, da s£> domačini videli pogic i šanega ameriškega letalca Eielsona v bližini Čuhotskega zaliva. Parnik •"Stavropol" tiči v ledu v : bližini obali. Poročilo je dospelo ; včeraj v Moskvo. Druga poročila pravijo, da so o-pazili domačini v bližini Bankare-ma dim. še prej so pa videli lovci} velik aeroplan, ki je krožit *rad njimi, nato pa izginil v zapadni smeri. WASHINGTON, D. C., 28. dec. — Sovjetska vlada je naročila Eskimom na Wranglovem otoku, naj pošljejo vsak dan vremenska poročila v Nome, Alaska, da. olajšajo iskanje letalca Eielsona in njegovega tovariša Borlanda. CAN LOUIS OBISPO, Cal., 23. d?-c.iibra. — Urednik M'irphy M_--' Henry se je obrnil v odprtem pismu v svojem tukaj izhajajočem listu I na govemerja Younga s vpraša-! njem, zakaj ne zadosti svoji dolžnosti ter pripomore Mooneyu in Biilingsu go prostosti. Urednik se I skiicuje na Charles Whitmorja, 1 prejšnjega Youngovega tajnika tci secanjega državnega komisarja, ki je izjavil: | — Ne morem razumeti, zakaj r.r , nastopi governer Young v zadevi Muoneya. Mooney je upravičen na pomlioščenje in to sem governeiju • tudi povedal. j V svojem odprtem pismu pravi M«;Iltr.ry nadalje, da je izročil ko-verner \oung slučaj svojemu tairJ-ku rJ t more-ju v nadaljno preiskavo. Hotel je napraviti odločitev odvisno od poročila. Ko pa je nato Whit more sporočil, da sta Mooney in Billings nedolžna, ni storil governer ničesar, da popravi krivico. Young je zanikal sedaj ugotovile I svojega tajnika ter za leta zavlekel vso stvar. Državno višje sodišče j ter pomilostilna oblast se sedaj pe-I čata z zadevo, vendar pa ni mogoče misliti, da bi bila jetnika v krat-Kem oproščena. Obe oblasti bosta morali v prihodnjih mesecih še enkrat prežvečiti obširni dokazilni ! materijal, katerega je baje prebavil governer Young tekom svojih poctnic. Tom Mocney je preživel Božič kot natakar v obsdnici za paznike v St Quentinu. Warren Billings ni več pri svojem zdravem delu kot vrtnar wardena, temveč dela v jetniški pralnici. PREMOGOVNE SEN. SACKETT K0MPANIJE | NOVI POSLANIK SE SPAJAJO Senator Sackett imenovan novim poslanikom v Nemčiji. — Svoječasno je bil Hooverjev pomočnik v Evropi. Glen Alden kompanija kontrolira pet in dvajset premogovnikov. Prej-j šnj: teden je bil stvor jen trust. LUZERNE, Pa., 23. decembra. — Največji antracitni premogovni ( ja Fredericka M stvorjen pred dvemi ■ tuckyja. Ime senatorja je bilo spe KODANJ, Dansča, 28. decembra. Iz Osla poročajo, da so razkrili norveški avijatiki novo ozemlje v Antarktiku. Norveška ekspedicija je lovila kite v palarnih vodah, ko sta se norveška avijatika Larsen in kapitan Holm dvignila v zrak ter zapazila v bližini Kings Haakon morja ozemlja, ki sta se ga polastila v imenu Norveške. NEMŠKO FRANCOSKA TRGOVSKA ZBORNICA V PARIZU BERLIN, Nemčija, 23. decembra Iz Pariza poročajo, da je bila tam ustanovljena nemško-francoska trgovska zbornica, v katero spadajo v Franciji nastanjeni nemški trgovci. OBREŽNI STRAŽNIKI USTRELILI TRI \ TIHOTAPCE INDIJSKI NACIJ0NALCI NISO EDINI Narodni kongres je le nerad sprejel resolucijo, ki se obrača proti atentatom. — Izjava Mahatme Ghandija. TJVHORE, Indija, 28. decembra. Prvi razkol v vrstah indijskega narodnega kongresa se je završil danes, ko je odstopil Subah Chandra 3ose. predsednik bengalskega pro-vinciialnega kongresa ter voditelj mladoindijskega pbanja. Ž njim /red je odstopilo štirindvajset članov bengalskega kongresa. Kongres, ki je razpravljal o neodvisnosti, je včeraj le nerad sprejel resolucijo, ki se obrača proti atentatom. Resolucija je bila šele tedaj sprejeta ko je Mahatma Ghandi izjavil, da se mora kongres izreči proti vsem nasilnim dejanjem, posebno pa ob času, ko je končni cilj Indije popolna neodvisnost. Radilkalni člani kongresa so izjavljali, da se obrača resolucija proti rahte\am glede neodvisnosti. J trust je bil j dnevi. Glen Alden Co. je prevzela vso ; potest Lehigh in Wilkesbarre Coal Co. Ta trust obratuje 23 najnovejših modernih rudnikov v ozemlju trdega premoga. Letna produkcija bo dosegla kakih petnajst milijoiov ton. i 75.000.000 dolarjev je bila nakup-I na cena za Lehigh in Wilkesbarre ; Co. j Iz tega je razvidno, da so prevzo-[ 11 v vseh industrijah trusti polno-moč. Čim močnejši pa postaja trust. ' tem težje se bori unija proti njemu. j V splošnem pa je mogoče reči, da so antracitni premogarji še rrecej dobro organizirani. Nič več ni io-: goče delati v rovu od dveh do štirih tednov, ne da bi človek pristopil k uniji. Tudi v tem slučaju pa je nekaj izjem. Če bi ne bilo dosti notranjih sporov, bi bili danes organizirani antracitni premogarji do " sto odstotkov. Kakšno pa je razpolož?nje napram Lewisu? Poročevalec je govoril s premogarji iz sedmih raz1*'-nih rovov in vsi so pričali, da ni bil lewis nikdar posebno priljubljen !:ied premogarji. VPčina promogarjev mu je zame rila. da je ravnal stvari tako, da imajo sedaj premogarji iz mehkih 'n antracitnih rovov ločene dogovore. Sedanja pogodba pa bo potekla leta 1D20. Med premogarji govore še sedaj o stavki. Tukajšnji listi pa poročajo, da bo prišlo med unlio in podjetniki do edinstva. Sedanja pogodba pa b^ podaljšana za eno leto WASHINGTON. D. C.. 28. dec. — Predsednik Hoover je določil za no-j vega poslanika v Nemčiji senator-Sacketta iz Ken I ročeno že poprej in nemška vlada je odgovorila, da je sprejemljiv. Izvoljeni senator je že drugi, katerega je izbral predsednik, da zav-7i.trc visoko mesto v diplomatics; službi. Walter Edge iz New Jerseya je bil pred kratkim določen, da postane poslanik v Franciji. Senator Sackett je intimen pr. jatelj predsednika. SlužIl je v živilski administraciji organizacija katero je vodil predsednik Hoov r j tc'-rom svetovne vojne. Sackett je ravnokar završil svoj prvi termin kot senator ter je objavil, da hoče zopet kandidirati. K«> njegovega najbolj mogočnega na sprotnika so smatrali kongresni!; • Robsiona. Oficijelno pa ni bilo o tem objavljeno še ničesar. Ob nastopu mrzlega vremena delajo vsi še precej redno. Tekom poletja se je je delalo manj in vsled tega so premogarji veseli, da je nastopilo bolj mrzlo vreme. ITALIJAN OBSOJEN NA DESET LET JECf PARIZ. Francija. 28. decern*: T>:,ncs bil obsojen na deset let i; e italijanski podanik Aloi; P.. v • . I*er je ustrelil Angela Sav rellija. o katerem je trdil, da je pro * fi iist in da ga ,ie izdal. BOLJŠEVIKI ODPOKLICAL! SVOJE ČETE i - TOKIO. Japonska. 20. decembra Japonski zunanji urad je včeraj objavil, da so bile odpoklicane rdeče armade iz Mandžurije. Ruski vo-| jaški stan v Mančuliju je bil razpuš-; čen. Člani ruskega generalneg. štaba so že odpotovali. Naročite se na "Glas Naroda" - največji slovenski dnevnik v Zdru-ienih državah. NEWPORT, R. I., 29. decembra. Spustila sta se na kopno ter raz- Obrežna straža je streljala na tiho- ARETIRANI DEMONSTRANTI Vila norveško zastavo. Nato sta se ^Ps*1 motorni čoln, ki je znan pod j - i vrnila na ladjo. j imenom "Black Duck". Trije tiho- ; tapci so bili usmrčeni, četrti pa Kapitan Larsen in kapitan Holm smrtno nevarno ranjen. OAKLAND, CaL, 23. decembra.— JLDVEMttSE «* "Glas Naroda". eai-k- -i sta vprizorila leta 1928 več drznih j Poveljnik obrežne straže je izja-poletov severno od Spicbergov, ko vil, da se tihotapci niso hoteli usta-sta iskala generala Kobila ter nje- j viti, vsled česar je zapovedal stre-govih sedemnajst tovarišev. i ijatl. « ii .... ..,'... .- u.-4 ••;: t . ffe . L. 1 ukaj jt bilo danes aretiranih šest oseb. Policija jih dolži, da so včeraj demonstrirali s 150 drugimi ljudmi pred mestno hišo. Tekom spodadov je bilo ranjenih precej demonstrantov in policistov. . . • • • si&iŠiii ; DENARNA NAKAZILA ZA VAŠE RAVNANJE NAZNANJAMO, DA IZ VRŠUJEMO NAKAZILA V DINARJIH IN LIRAH PO SLEDEČEM CENIKU: v Jugoslavijo Din 500 ................... S 9.35 " 1000 ........................ $18.50 w 2500 ........................ $ 46.00 " 5000 ............ ....... S 91.00 w 10,000 _______....... $181.00 v Italijo Lir 100 ..................... $ 5.75 200___________________$ 1130 300........................$ 16.80 500 ...................... $ 27.40 1000 ........................ $ 54.25 Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30 — 60c; za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 — $6. if Stranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo, da smo vsled sporazuma z našimi zvezami v starem kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3% na 2% Za izplačilo večjih zneskov kot gora j navedeno, bodisi v dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo še boljše pogoje. Pri velikih nakazilih priporočamo, da se poprej z nami sporazumete giede načina nakazila. Iz pačila po pošti so redno izvršena t dveh do treh tednih. ! NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO 75c. SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street New York, N, Y. Telephone: Barclay 0380 HI & "ti NEW YORK, MONDAY, DECEMBER 3d, 1929 The LARGEST SLOVENE DAILY fa) U. S. A "Glas Naroda" Owned and Published by RLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) ftttkwr. President Loute Benedlk, Treasurer of business of the corporation and addresses of above officers: »i* W. 18th Street. Borough ot ManhaUn. New York City, N. Y, "GLAS NARODA" (Voice of the People) Issued Every Day Except Sundnys and Holidays. celo leto velja list za Ameriko in Kanado ..............................48.00 Za New York: za celo leto___ Za pol leta ............................... ...$7.301 $3.50 ila pol leta _______________________________|3.00 četrt leta .........................^...»1.50 Za inozemstvo za celo leto .... Za pol leta ........................ $7.00 . $3.h0 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. ■ .ai v-.;,.« PSi-riffi " 4 ' 1 J I v s i i i I fs ! ki f } j ! i ■ i I rt- i I I i i 1 JJH i irttrrt irt aj j -f i i iTTiT I r !■ ■ i - . -7%' i).»- ,; .. j i( "Glas Naroda" Izhaja vsaki dan Izvzemat nedelj In praznikov Dopisi brez podpisa ln osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se hte-,1! jrcvoh pošiljati po Money Order Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika "GLAS NARODAM. 216 W. 18th Street. New York. PL Y7 Telephone: Chelsea S878 PROHIBICIJA Najstrahotnejši pošast v »ki fanatiki. nasi deželi so prohibicij- Deset let imamo že prohibieij >. Na milijone in milijone dolarjev je bilo potrošenih. da bi se izvedlo to postavo, ki se roga zdravemu človeškemu razumu in ki jej bila vsiljena prebivalstvu Združenih držav proti njego-j vi volji. Navzlic temu pa izjavljajo prohibit-i j ski fanatiki, daj izvedba proliibieijskih postav napreduje. Toda s tem zadajajo sami sebi zaušnice, ker zalite-i vajo vsako leto v to s vrh o nove milijone in ostrejše postave. Vsak treznomisJer človek bo priznal, da je povzro-l Mla prohibicija v naši deželi ogromno škodo. Izgubljenih je bilo na milijarde in milijarde dolar-j VLOŽITE VASE PRIHRANKE DOMAČO BANKO Vloge katere prejmemo do 1 3. januarja obrestujemo že s 1. januarjem po 4J/2 %. Sakser State Bank 82 Cortandt Street New York, N. Y. v\. vlada jr i ■ laljfte stotine bi ZUSpi' rs 11 lih \ t M M »j i M "Hit it ha tlllM! «2ubila na milijonov so •il. da s« totine milijonov na davkih. iiii-4 bile na vržene «ko7*r rknn \ ' i:-'vede postavo. ki je po. df-i Odgovornost Avstrije za vojno. ■ VI a\ nai ■nI i a ti« •11 \ da v ala - > va Vlili rnosfri ter posplošila pijančevanje. Rešpekt pred postavo je izginil. tz- > = ?>»*-t;t vi -l.i« bi >'« lUhl »r« »- njo \ i ed tudi drugim po.-tavam. !U!tH'l.]SK! • Voiiiuium in < nuncijantom so se odprla vrata na teža,j. Jetnišiiicc >o jirenapolnene, sodišča so prišla na lab glas. Vrela opojnih pijač v domači deželi in iz inozemstva pa postajajo vedno večja in obilnejša. i Avstrijska republika izda nekako I prostovoljno :;. -iav h.-b.-hm.'•• ! cf.vn.sivo oficsiclno zbirka aktov t j nep >-ierinii prodajnih c u - ki. I iti «> vzrokih pre dvoj n d<»bi . Na 1 . ! i•. mih /vt::kcv in zvezka ro^.^tr •• t . klipij i kr::g 1)000 sir.: i t-i vinifv-i dela. s.- -. i".- -if - * Avy eg rs k a zunanja p,.!i 'k;1, o- -ar ske krize leta 1908 do zadetka v. ! ne lela 1914". 'oda v srcih aviorjt s to zna menit v zbirk« aktov se gV nasir-v v i ssnici "Jt-ii »Avstro-Ov | rkr. odgovorna /a svetovno' v- v.u> Na podi .s »i ZRodovin.s/.tr* jr»i.- j ličnih in Z'„o.iovinsko-fil: zoi; dejstev ima vsak človek mnenje o- j !ai:ikcv ki veljajo neinformira-- s i s i. • n. -a nepobitne dokaze, ivuar pa v-.- iz raznih spominov no-kako malo važnosti so ■ ' .ir.i; vistokratični posla- nk in is ^.tijski svetniki stare mo-n.. t -- t uJska poročila, ker '.»•'} pievc len: da bi resno dc-.:i i : ■ yo osto dilalo po . :• i .ii u ^<1 url meno, ne to videl v po .. niških poročilih nepobitno do-k *,\xnih dejstev. Oficijelna avstrij-.s .a publikacija se zaključuje z be-.-• dilom vojna napovedi odnosno s kolom kronskega sveta z dne 29. julija 1914 in njena naloga ni same ackazaii nedolžnost stare monarhije, temveč tudi krivdo in cd- krivdi bivše monarhije. V bistvu gre !___________ . .. . . A governest Srone. Kakor je razvid-, , , tu za vprašanje, ali se bo posrecilc ' . . . ... . Navzlic temu se bo pa nadaljevalo s tem -plemenitim tLŽitelju cdncsn0 zagovcnilku izra. posedanjih poročil dunaj- ________j ,, l rkin listov — dele Lamo se ni pri- eksperimentom . biti posredno dokaze tako, da prs- j „ ^u^* ^ 1 t' i knjižni trg — se obrača na- | priče perote, katere 12 lajičnih čla- , , , , . , Prohibicijski fanatiki stavljajo vedno nove zahteveJnov predstavlja baje P,oosebii,nc j da bi prisilili narod k popolni zdržnosti, kar je nemogoča iavno mnenje o krivdi ali nedolž- j dan \ decembra' n_ieti>ice zedi- stvar. !nosti- Nujnc £plch ni ^ P3trebno- njenja Srbov, Hrvatov in Sloven- s da bi teh esem zvezkov oficijelne Po vsej deželi in po posameznih državah so se vršila I av£trijske publikacije Plediral° za . ! nedolžno Avstro-Ogrsko toda lzbi- neuradna glasovanja, pri katerih se je narod izrekel s j ra materijaia priča, da je tako. pretežno večino proti proliibieiji, toda to dejstvo vodni; ^ i2daji najncvejšega avstnj. apostoli povsem enostavno ignorirajo. 'tkega dela c svetovni vejni s? j? po- ; lagala v'elika važnost na teatralno Senator Borah; ki je sVoječasno izjavil, da smatra slehernega za wleizdajalca, ki zagovarjal preklic ali modifikacijo suhaških postav, izjavlja, da s sedanjim u-radnistvom ni mogoče izvesti proliibieije« ce\. je zelo značilen za to avstrijsko publikacijo. ; Šele o? vse zvezke In predsednik Hoover se je posvetoval s senatorjem Borahom glede strožje izvedbe mihaških določb. Dokazano dejstvo je, da je ]>rohibieija'neizvedljiva, in da je najbolj tdep tisti, ki noče videti. . POROKE IN RAZPOROKE ČEHOSLOVAŠKI. MENIH IN NJEGOVA MATI. --V Modeni je našel mlad menih Čehoslovaški držav, statistični u- svojo mater po 20 letih. Mati, nerad Je sestavil podrobno statistiko ka Andreiettijeva, ga fe fcot neža- 0 porokah, razporokah in razveljav- j konskega sina takoj ob rojstvu žaljenih zakonskih zvezah v pretek- upala nekemu tamošnjemu dobre-J- m letu. Prostovoljnih razporok je delhimh društvu. Neka kmečka dru-bilo lani na Čehoslovaškem žina ga je pesinovila in skrbela zanj m prostovoljnih 1835, ražvtljavljfe- do njegovega 16. leta, ko je vstopil mh zakonskih zvez pa 43 ločitev pa med dominikance. >31»; Največ razporok in ločitev od- Ker so morali ugotoviti njegovo >ui • na Čehe in sicer 1932 prosto- poreklo, predno bi mogel položiti >mi;h in 1145 neprostovoljnih raz- svfecžno prisego, se je podal v t|o- 1 - h k ter 3667 ločitev in 16 razve- mačo vas da poišče svojo mater ijavljrnih zakonskih zvez. Na Mo- i Štiri leta se je trudU brezuspešno, t «vskem je hilo 708 prostovoljnih in končno se je neki ženski zazdelo, neprostovoljnih razporok ter da podoben Andreletijevl, katero je 1197 ločitev in li ra2veljav«.jtertih j pozhala Se te AJidih fel. Tiko jfe /.tken^kih zvez Na Slovaškem & mlatil menlšek po 20 letih vendar- neprostovoljnih r a/, porok, 440 lo- le na^el svojo mater, citcv in 4 rajEveljavljene zakonske zveze. V Fodkarpatski Riisijf pa 37 m prosiovoijnifc razporok, 112 ločitev in 2 razveljavljeni zakonski zvezi. ADVERTISE in "GLAS NARODA" opremo. Delalo se je vse tajno že zato. ker avstrijski zakon in pogodbe z nasledstvenimi državami prepovedujejo objavljati akte avstrijskega arhiva, segajoče za leto 1894 Zate so vedeli samo nekateri vse-učiliški profesorji, uredniki arhivov in korektorji, da se pripravlja objava t>h dokumentov. Tisk je prevzela državna tiskarna, katere u-službenci so vajeni molčati, toda prve pele so prišle v stroj šele v aprilu in zadnje so ga zapustile še- i zalo marsikaj v drugačni luči, ka- temeljitc preštudiramo spoznamo, kakšno zgodovinsko vrednost imajo zgodovinski akti za vprašanje krivde Avstro-Ogr&ke. Tcda že .vnaprej je treba opozoriti na to. da gre pri omenjeni zbirki same za dipliomatske in druge civilne akte, dočim se na akte generalnega štaba ne ozira, čeprav nudijo mnogo važnih in odločilnih podatkov. Znano je. da je vodil generalni štab v bivši Avstro-Ogrski svojo zunanjo politiko in da pravzaprav ni bil nikomur odgovoren. Iz aktov generalnega štaba bi se terej poka- le 24. novembru. Doslej je samo en izvod tega dela popoln in tega je izročil 30. novembra avstrijski poslanec v Bferlinu svečano nemškemu prezidentu Hindenburgu. Šele s tem pomembnim simboličnim aktom so kor iz spisov zahrbtne in okostenele diplomacije. Že iz neznatnega dela aktov avstrijskega generalnega štaba, ki so jih našle naše oblasti v Sarajevu, in katere je porabil Setcn Watscn, se vidijo dogodki tik Tat, zvizga v Avstriji zvedeli, da sc deloma | pred svetovno vojno v drugačni lu-nemški nacijonalisti, deloma pa či, kakor jih hoče prikazati ofici-vseučiliški profesorji Uerbergers- ! jehio avstrijsko delo. Odgovornost berger, Srbik, Pribram ta drugi več za svetovno vojno bo avtentično dokazana šele ko odpre avstrijska let brskali po 300,000 aktih, poročilih poslanikov, aktih kabinetne pisarne ta vojaške pisarne ter obdelali okrog 11,000 originalnih dokumentov, da dokažejo, da Avstro-Ogrska ni bila odgovorna za svetovno vejno. 300,000 aktov je gradivo, s katerim 'se da marsikaj dokazaU, če iinamo svobodno izbiro in če smemo objaviti največ tri odstotke aktov. Kdor pa noče verjeti objavljenim aktom, naj se potrudi v arhiv in prebita 300,000 originalov, da dokaže' nasprotno. Objavljeni akti se večinoma na poročila po- vlada arhiv, kjer leže akti do poloma monarhije, to je do konca leta 1918. Čehoslovaška dobi dostop v avstrijski arhiv koncem oktobra 1930 Jugoslavija, Romunija in Poljske šele leta i940. Že iz te prepovedi vpogleda v arhiv je razvidno, da Avstrija ni imela čiste vesti. Naročite ftajvečji ienih državah. se nt "Glas Naroda" — Orožniško patruljo gradu, ki je imela svoj običajni : službeni obhod, je opozorila neka kmeticd na čudnega pobožnika. ki se je zaletel v cerkve. Možak, nad 45 let star. precej zanemarjen v obraz in s kapo pokrit je sedel v klopi. Cerkev je bila ta čac prazna in je ženica stopila tjakaj le na en očenaše. Samotnik pa je med tem zvedavo ogledoval slike po stropu, cd dolgega časa pa je začel v cerkvi — žvižgati. "Tt bo pa čuden ptič. ki hvali Boga z žvižganjem si je dejala mamka in si je previdno ogledala mežička potližje. Njen sum pa je šc bclj potrdilo dejstvo, ker ni imel žvižgač na sebi niti suknje niti suknjiča. Na tleh je imel debro nabasan nahrbtnik, kar je dalo misliti. da ni vse na pošten način prišlo v njegove roke. Ko si je začel mož pobližje ogle- I dovati cekrvene predmete, je smuk • ! nila ženica iz cerkve z namenom. I da obvesti koga o čudnem obiskovalcu cerkve. ' E. saj sem ravnokar, srečal orožniško patrulje", ji je dejal sosed Oho sta stopila naglo za patruljo in jo obvestila, kakega gosta je dobi- j la cerkev. 0 i Patrulja se je vrnila, možaka pa je srečala že na poti. Ugledavši patruljo !;e je hotel odtegniti po stezi čez njive, na klic orožnikov pa se je le ustavil. Nato pa se je pričela izpoved. Malo sem. Zasledovani vlomilci. Te dni je bil izvršen v trgovino Ivana Fojkarjeve na Dolenjski cesti drzen vlom. Storilci so odnesli za okrog 20.000 Din raznega blaga in predmetov. Policija je uvedi i strego preiskavo in dognala zdaj da prihajajo v poštev ko tatovi 35 letni Vincenc Obrul, dalje neki mladenič z imenom Tone ali France, ki jc prišel šele pred kratkim od vc-jakev. ;n slednjič še neki tretji mladenič, ki so ga večkrat videli v družbi z Obrulom. Po izvršenem vlcmu sc vsi navedeni neznano kam izginili, vendar je upati, da bodo kmalu izsledeni. VSAKA ŽENSKA SE NE DA KUPITI Za najbosateljšega moža v Argentini velja Cydus Giulio dos Monaco. Mož ima več veleposestev in bank. poleg tega pa i®ra clavno vlogo v mnogih trgovskih in paro-brodnih družbah., a v Buenos Aire-su so njegove cele ulice. Nedavno je ustanovil petrolejski trust in ljudje pravijo, da bi dosegel .",e večje uspehe, če bi ne bil tako la-komen. Mož namreč kopici denar in se prav nič ne czira na sredstva, ki mu pomagajo p .niti žepe. Pred 30 ler.i je prišel iz Sargosse v Ar- ... | gentino brez beliča v žepu. Delal ic malo tja, ps j je bilo tudi orožnikom dovolj in so j V Pristani^u. pozneje je pa proda- vedeli, koga so zajeli. Jal po hišah svete podobe in razn0 .— drugo robo s takim uspehom, da je Milan Miklavčič. tako je ime are-tirancu, je kolovratil prejšnji me- kmalu najel pomočnika, sam je pa kupil v Santa Fe farmo. Vada ga sec po Gorenjskem. V Lescah je iz- j je podpirala s tem, da mu je dala vršil več tatvin, ki so jih prijavili [ brezplačno v najem velik kompleks domačini. Več obleke in drugih | zemljišča. Ko je zemljo obdelal ta-stvari je ukradel pri Golmajerje- j ko, da je bila farma vredna že vih; v eni zmed gostiln v okolici ! 95,000 pezov, mu je vlada najem- pa je okradel pair nadelanih j ninsko pogodbo odpovedala. .h imarjev. ki so zadremali za mizo. j Tekem vojne je oila v avstrijski armadi jako čudna disciplina. Jaz sicer nisem bil v vojni, toda rcjaki, so ml pravih, kako je bilo. Posebno težko je bilo priti v bolnišnico napol zdravemu soldatu. Najmanj reke ali nege ti ie molele manjkati, da sc te poslali za par tednov v špitalski paradiž. Bivši vojaki se dobro spominjajo štabnego zdravnika, ki je takole ordiniral: — Kaj ti je7 — Žclodec me boli - je odvrnil .cidat. ki se je v krčih zvijal prei njim. — Ah. to ni nič. Mene tudi želodec boli. Abtreten! Drugi mu je rekel, da ima bolečine v prsih. — Ah, vsi imamo bolečine v prsih — je odvrnil ta dobrotnik človeštva. .— Jaz jim imam. gospod general jih ima. in celo Njegove Veličanstvo cesarja prsi bole. Abtreten! Tako je vse sproti odpravil z zagotovilom in tolažbo, da imajo najvišji avstrijski gospodje isto bolezen kot navaden infanterist. Skoro vsi so se zadovoljili s tem piškavim argumentom, nekega dne pa stopi predenj najbolj prefrigan fant kar jih je bilo v regimentu. — Ne. kaj ti je? — ga vpraša zdravnik s trdnim namenom, da bi mu povedal, da boleha na isti bolezni sam presvitli cesar ali pa kateri izmed najvišjih generalov. Fant ga je na drzno pogledal in mu rekel: — Gospod dohtar. v glavi se mi ie zmešalo. Vestnemu zdravniku je zastala sapa. Nate je pa koj odredil, da je treba reveža superarfcitrirati ter ga pcslati domov. ;r.i\ -cm tistemu gorenjskemu moč- j čudno kupčijo. Hodil je namreč po podoben'", se je opravičeval are- 1 farmah in strašil ljudi s trditvijo. 'Gospodje, ne. nisem pravi PT tli anec. Orožniki pa se niso dali kar tako prepričati. Pri ponovnem spraševanju je Miklavčič priznal, da je on zasledovani uzmovič. Namignil je še celo. da je tudi v gornjegrajski okolici uporabljal svoje roke v nepoštene namene. Ko se je v domačem zaporu prespal, ga je odvedla davi orožniška patrulja v Ljubljano, kjer imajo zoper njego še več pritožb. Za detektiva, se Je izdajal. Sobeslikarjevo soprogo Ano Hitz-lovo iz Maribora, ki je prišla v Ljubljano po opravkih, je okrog 21. nenadoma ustavil v Stritarjevi ulici ekrog 40-letni moški, ki se ji je predstavil za detektiva in zahteval cd nje, da se mu legitimira. Nahru-111 jc je, kaj dela v mestu, ter zahteval razna pojasnila. Ker se je Hitzlovi zdel drzni moški izredno sumljiv, mu je pobegnila, nakar je detektiv pehitel par korakov zanje. Videč pa, da teče Hitz-leva k^stražniku. se je obrnil in iz-gnil v%možici. Hitzlova je stražniku moškega episala in je ta spoznal pc eplsu ket "detektiva" nekoliko slabeumnega seboliskarja Franceta P.. ki ima na vesti že več takih nerodnosti. Nekateri ljudje imajo jako čudne pojme o obveznostih oziroma Toda Monaco se je seznanil z vi- dolžnostih, če-' sokim uradnikom in sklenil z njim j Nekega kavallrja so vpra-sali — Kaj bi napravil, če bi podedo- da je zaupno zvedel, da jim hoče vlada vzeti vsa žemljica. Ko no' judje v poljedelskem ministrstvu, j kjer je imel besedo njegov družabni«:. zvedeli, da je vest resnična, ^o prodali Monaku posestva za baga-telo. Dotični uradnik je pobegnil v inozemstvo. Monaco je bil pa obsojen na več let ječe. Toda tudi v Argentini je denar vladar sveta.— val tisoč dolarjev0 Malo je pomislil in odvrnil: — Avtomobil bi kupil Pa so hoteli še več vedeti in so mu rekli: — Kaj bi storil, ee bi podedoval dvajset tisoč dolarjev? — Lepo hišo bi kupil. — se je glasil odgovor. — In kaj bi napravil, če bi petdeset tisoč dolarjev podedoval? — Monaco je bil sicer obsojen, kljub so hoteli vedeti. temu je pa verižll nemoteno dalje Kavalir je malo pomislil, nato pa in kmalu je bil najbogatejši mož odvrnil: v Argentini. ; — če bi pa petdeset tisoč dolar- Toda kdor ima srečo v špekulaciji, ima navadno smolo v ljubezni. Tako je bilo tudi z njim. Na stara leta se je zaljubil v lepo kabaretno plesalko, kateri je podaril toliko draguljev in zlatnine, da sama ni vedela, kam bi z njo. Za god iz nje — ker sem bila bogata. Sa- jev podedoval, bi plačal svoje dolgove. * Mež in žena sta se prepirala. Pc dolgem času zopet enkrat. — Zato si me vzel — je treskalo ji je podaril krasno palačo blizu mesta. Toda plesalka je dala končno prednost nekemu pianistu, s katerim je pobegnila. Monaco si je vzel te tako k srcu, da je zblaznel in prišel v umobolnico. Ko je okreval, je podaril marmornato palačo mestu, da jo preuredi za otroško zavetišče. Lepe plesalke pa ne more pozabiti in ker si ne zri pomagati drugače, išče utehe v drznih špekulacijah. s; Naročite SLOVENSKO-AMERIKANSKI KOLEDAR - , i ~ - za leto 1930 ki je letos izredno zanimiv. w % i POŠLJEMO VAM GA POŠTNINE PROSTO ZA 50c KNJIGARNA "GLAS NARODA* 21* W«it 18 Strict - Ne*r York, H. t. . % _____ ■» ' •: '-■_*• _ mo zato. Pa reci, da ni res. Pa reci, me nisi zato vzel. — Ne. — je ugovarjal užaljeni zakonski mož. — zato te pa že nisem vzel. — Lažes. — je sladko zaropotala, — samo zato si me vzel, ker sem bila bogata. — Prisežem. da ni res. — No. zakaj si me pa vzel? — je poizvedovala. — Zato. ker nisem imel denarja, — se je glasil njegov odkritosrčen odgovor. KRATKA BOŽIČNA ZGODBA. Samotna soba. V sobi pečlar in borna smrečica. Pod smrečico galona starega, lanskega — božično darilo pečlarjevih prijateljev. Zunaj mraz. Burja brije. V sobi prijetna gorkota. Poleg smrečice sedi pečlar in premišljuje. Pod smrečico leži gaiona — starega lanskega. Spomin za spominom se vrsti v pečlarjevi glavi. Izpod božičnega drevesca dvigne galono in jo postavi na mizo. Ves je zatopljen v misli. Nekako prijetno mu je v duši in pri srcu. Ura za uro mineva. ' V peči ugaša ogenj. Toda v sobi je prijetno gorko. Prvi žarki zimskega solnca silijo skozi okno. Na mizi sloji prazna gaiona. Pod božičnim drevescem leži pečlar. NEW YORK, MONDAY, DECEMBER 30, 1929 NAJGRSI MOŠKI NA SVETU Hie LARGEST SLOVENE DULY in (J. 8. A. g*.1 —» OBREŽANSKI KAKO SV7A KRADLA Letcšnjo jesen, ko so poljedelci popravljali koruzna pclja in so zorele ajde. sem doživel neobičajno kako tudi ne? Ona je krepko krneč-, ne dtiha ne sluha več. Soseda jim ko dekle, bujno razvite rasti in je povedala, da je nosil eden vre-] vroče krvi. Njen fant pa. dasi kap- čo, drugega pa je opazila šele. ko! ::godbo. To vam je zgodba ljubezni, j lar, je slaboten po vnanjosti. Ni j je stekel mimo nje. V svoji zmede-j A take m enake zgodbe so vsakda-j mi popolnoma jasno, zakaj se je pa; nosti in preplašenosti si je kar nje in povsem običajne. In venda ima moja to svojevrstnost. da je ne običajna ! njene roke! To pa morda ro- tovih. sva pa midva s Katjuško na- V/ ski fantje tam zunaj na deže- mantično gledanje, ampak je res šla varno zatočišče v bližnjem goli »i po napornemu delu na večer! tako- kar Pečajo obrekljive govc " ! — - -privoščijo marsik&ko razvedrilo. Z n i ravno mene tako strastno oklenil i j sproti izmišljala čudne reči. j s svojimi belimi rokami? Da, bele Med tem ko so tr.m ugibali o ta- vrtskanjern se zbirajo na vasi in s petjem si kratijo dolg čas. Ljubicam hcdijo trkat na okna, jih branijo pred fanti sosednjih vasi in budno stoje na straži, da ne ugrabijo sovražniki njihovih Sabink. Ob vinu se včasl sami med seboj udarijo za rast. Z?.res In resnično, to so pravi sodobni trubadurji Dolgo sem že z doma in odsotnost me je odtujila naši vasi. Vrstnice mojih let so žr predane aii za doto prodane. Ah. oprostite, to se pravi lepše. da so ali vprežene v sladki zakonski jarem ali pa nestrpno pričakujejo dne. ko jim bo dano. da izvoljencem prestopijo prag zakonskega življenja. In tako sem si dejal tisti čas kaj naj počnem tu na deželi? V bukvah vedno -tičati sem se naveličal, delati na polju se mi ne more, moja mestna gospodična Fani pa je daleč. Nič drugega, nege ljubico si bom izbral za kratek ča.i. Nadejem s**, da mi moja Fani tega ne bo štela v zle. če bi morebiti kdaj zvedela Četudi sem ti ob odhodu obljubil, da bom mož-beseda in zvest edino njej, tako je namreč zahtevala od mene — vendar člo- zdu. Najni zbegani srca sta se iz-rice, češ. da jo boli pod pazduho.' nebili strahote in bojazni in se do A Katjuška je tudi članico izo- vrha napolnili z ljubeznijo. Da bi braževalnega društva v bližnjem ' bila ona v kaki zvezi, ni sumil nih-trgu. In bele so njene roke. ker je. če. ker je Katjuška pošteno dekle seveda ona izmed najlepših deklet j in se je že zvečer izgovorila mate-v vsej fari. Tako sva se ljubila, to- i ri, da ima v trgu svoj redni teden-da na skrivnem. Nihče ni smel iz • j ski izobraževalni sestanek. In štu-vedeti o tem. Njej se ic bilo bati.; denta tudi ne bo nihče krivil, da da se raznese novica do Toneta, ki stike, ponoči okrog oglov z vrečo jo iskreno ljubi, meni pa je bilo v roki. prav. ker me domačini visoko ce- Drugi dan, ko so po vasi govorili nijo In nekatere stare klepetulje; o koruznih tatovih, sem ob sreča-j celo raznašajo, da bom novo maso nju šepnil Katjušfci: Primorske novice. V Ameriki i- vse. in zato ni čuda. če so iztaknili tudi najgrsesa moškega. Živi v Allentown. Pa., in se piše Frank JcriHa. Visok je dem čevljev in štiri inče teht;> 260 funtov. Za svojo zunanjost pa jako skrbi. Na sliki vidite, kake rau čevljar meri r.050. mlada lepotica mu pa reže in lika no lic. "To ti je bil za naju nenavaden večer!.... bral. O Kyrie eleison! Nekega dne določiva, bil je ča.;, ko so večeri brez lune, da se se-staneva v poznem mraku za skert- i njem pri njihovi hiši. Prejšnji ve-j čer so domači ličaki koruzo in ta je še ostala na kupu. Jesenskega j dela je bilo toliko, da tekom dnrt-j va ni bilo prilike, da bi latje spravili v koruzniske. Dnevi se krčijo j bolj in bolj in našemu kmetu i zdi, da mu gre delo počasneje iz- | pod rok. Napočila je temna noč. Katju-i ška me je težko pričakovala na j ietskt cariniki in aaplenili vsako domenjenem mestu in jaz sem pri- | valuto, zlato, srebro in druge hajal po prstih kakor tat. Pes me ! dragocenosti. Nekateri potniki je zavohal. Spustil se je v silen 17 LETNO DEKLE S TREMI ŽENINI INDIJSKI MAHARADŽA IN PASIIRICA TIHOTAPSTVO PREMETENEGA ŽIDA Z nemškimi kolonisti, ki se selijo iz Rusije, je odšla iz Sovjetska unije tudi manjša skupina Židov, ki imajo komunizma dovolj. Pri ! prestopu rusko-lotiške meje so izseljence natančno preiskali sov- Čudno je žensko srce. kakor j čudne ženske same. To se pokaže največkrat v ljubezni, kjer žensk j srce redko hodi r.wnc pot. Epiius zanimive ljubavne storije se je odigral te dni pred sodiščem v Budim Asa Khan je crijentalski mogotec, ki ima pod seboj več milijonov Indijcev. Toda v turbanu, posutem z biseri, v sivem plašču, o-krašenem s smaragdi in safiri. v rdečih baržunastih čevljih z viso-pešti. 17letni hčerki nekega držav- kimi petami, pod baldahinom na nega uradnika je šinila v glavo mi- slonovem hrbtu in sredi nojevih sel, da bi si preskrbela kar tri ženine. V januarja se je seznanila r» prokuristom velike budimpeštan-ske banke. Napravila sta nekaj iz- J.O pchljač ga ni še nihče videl. Aga Khan spada med one maharadže. katerim se že na zunaj pozna, da se ne drži starih indijskih običa- letov in kmalu je zaljubljeni prok-i- jev. Obleke mu delajo najboljši lon- rist svojo prijateljico zasnubil. Pod- donski krojači in na zunaj sc prav pri tem prišli ob svoje zadnje pri-j jetn° dekle * bil° takoj pnprav" ™ razlikuje od evropskih H- ijeno pcrcciti se z njim in spora- nančnih magnatov. Mož je nizke lajež in jaz sem stopil za jablan hranke. Preiskava je bila tako te-, določila da- noroke veka včasl zagrabi vrtinec in po- ter čakal čuvaju ^ je najbrž zdp_( meijita, da so sumljivim osebam |ZUmn° Sta do,oclla da> P0™*0" nori. Pa tudi njej ne verjamem, da bi mislila vse dni in noči edino name, kakor berem v njenih parlu-miranih pismih. Zgodilo se je torej da sem si od dolgegia časa izbral dekle. Ker vem, da s premladimi ni mnogo uspeha, zato sem nastavili ' limanice taki. ki je že dala prisego zvestobe drugemu. Pri tej zadevi pa ni bilo treba zrelostnega izpita. Študent je pri vaških dekletih priljubljen, zato ga pa vaški fantje tem bolj gledajo po strani. Kar se tega tiče. sem bil tudi jaz v nevarnosti, toda sreča mi je bila vtoliko milejša, da njenega Toneta iz sosednje vasi ni bilo domu ker je slutil vojake. Dekle, ki sem si jo začasno izvolil, so imenovali Kato, toda jaz sem jo klical Katjuško. In Katjuška ni bila zelo potrtega srca, če je njen dragi moral biti daleč proč od nje tam v bosanskem Travniku. Sama mi je dejala, da ga nima preveč rada. "a lo. da je nevarnost prešla, utihnil! cel° prerezali podplate na čevljih je popolnoma in zlezel spat. tedaj ( in res našli precej zlatih carskih sem planil k senci, ki sem jo raz- rabljev, zašitih v obutvi. Neki žid ločil med slivjem za skednjem, —! Pa kliub temu ušeI Preko meje Tesno sva se objela ln se utešila s z znatnim bogastvom. Za poteva-poljubcm kakor je navada pri nas. nje je stopil ves svoj zlati denar in si iz njega napravil čajnik, ne- 1 ni nikomur zdelo vredno pogleda- , Ali ne bo nikogar mimo, da bi na ju zalotil?" A komaj sem to izrekel roden in bulast ter raztolčen, da se že se pojavi izza ovinka svetiljka, i:i je vrgla svetlobo proti nama. — Uiti je bilo nemogoče. Soseda je prihajala mimo po poti. ,,Pst. mogoče naju ne opazi!" Toda Katjuška je, pustivši svojo jopico v i moji roki. na mah skočila v stran t od mene, se spotaknila ob korenino in z ropotom telebnila po tleh. Žena se je prestrašila, obstala in zavpila: "Kdo je?" Jaz sem se tiščal k zidu kakor pribit. V tej stiski sem izgubil razsodnost, d?. ti iz kake kovine je ta zanikrna in sajasta poseda. Obmejni stražnik je celo zelo prezirljivo sunil z nogo v čajnik ter opsoval Žida, da pije čaj iz tako zamazane posode. Iznajdljivi starec je bil edini, ki jr-svoje zlato prenesel preko meje. URAD POD MILIM NEBOM POZIV! V haneverski občini Warenholz ima tamošnja občinska varnostna nisem vedel, ali naj se vdam, ali oblast silno originalne uradne pro-naj učečem. Soseda je vpila na vesist0re. Po leti so jo morali deloži-glas: Saj te poznam!' Naprej j rati. ker ni plačevala najemnine., inženjetju. s katerim sta sklenila stopiti se ni upala. Svetiljko je po-; starejšina tega važnega urada pa kcmplot proti tretjemu ženinu, od- oestave in okroglega trebuščka, ima Nesrečno naključje je pa hotelo, velike izbuljeneoči in nosi očala, da je ženin nekaj dni po zaroki za- Bogat je tako. da še sam ne ve. sačil svojo nevesto z nekim inže- koliko premore. Ima mnogo mili-nerjem v zelo kočljivem položaju, jonov v gotovini, krasne staje, pol-Prokurist pa ni premikastil inže- ne najboljših dirkalnih konj. raz-njerja in tudi na dvoboj ga ni po- košne vile v Dauville. Biarritzu. zval. temveč sklenil z njim celo Aixu. Cannesu itd. prijateljstvo. Prizadeval si je samo, m temu neizmerno bogatemu in da bi dan poroke čimbolj odlašal, dijskemu mogotcu je bilo usojeno Čez nekaj dni se je nabralo več do- doživeti nekaj, kar so doživeli ne* kazov. da z nevesto ni vse v redu kateri princi in kralji v pradavnih in prokurist je sklenil zanimati se za njeno privatno življenje. Kmalu je ugotovil, da se je dekle ta čas zaročilo z dotičnim inženerjem • i .i da je bil tudi v tem primeru dan poroke točno določen. Prokurist -o najel privatnega detektiva in mu naročil, naj zasleduje njegovo sumljivo nevesto. Čez nekaj dni je zvedel. da dekle ni zaročeno samo z njim in z inženierjem. temveč tudi z nekim trgovcem. Čim ga je detektiv obvestil o tem, je odšel k stavila na zemljo in se oddaljila j je jstj dSLn otvorii svej urad sre- nostno proti vsem fantom, katerim Vsi naročniki katerim je, oziroma-bo v kratkem pošla naročnina za list, so naprošeni, da jo po možnosti čimprej obnove. — Uprava lista. za nekaj korakov proti hiši ter vpila z vikom in krikom: "'Koruzo vam kradejo!" Katjuška. ki je nisem videl ležeče na tleh in pokrite s svojo veliko temno ruto. zakaj luč je motno brlela, se je tedaj hipoma dvignila in planila kakor brzonoga Njen beg osokoli tudi mene. zavem se. skočim proti svetiljki, ki stoji na tleh, udarim z nogo ob njo, da se razbije in ugasne ter jo uberem za svojo Katjuško. A žena j"e v strahu in trepetu vpila kakor obsedena. Ko so pridrevili domači na pol oblečeni iz hiše, že ni bilo o tatovi n iMWm samma ■^rinrn'r-imiuji-fmirt-5"::« c^išiiin^ji^n^^ iwi1 w-:m:- "v: »r ':r:siaMB tt ZANIMIV PREKLIC Uracftii dnevnik republike Litve je priobčil pred nekoliko dnevi sledeči preklic: "Z ozirom na sramotne vesti in lasten kes izjavljam pro- 1 ^ da se ne zanima toliko za ples stovoljno, hočem pokopati ne-1 ne toalete, kolikor za lepo gospo-blago preteklost. Naveličala sem dično, ki poseča tečaje šivanja. imajo velik uspeh di vas pod starim orjaškim hra-1 je podjetno dekle zmešalo glave, stom. Na deblo je pribil napis —j Treba je bilo zbrati podrobne in-"Urad občinske policije" in na splo- formacije. šno zadovoljnost uradoval vse po-J Inženjer je dal prokurisai toliko letje v senci stoletnega hrasta. Za-1 denarja, kolikor ga je rabil, da je voljo mraza in pogostega dežje sc mogel plačati detektiva. Detektiv je moral sedaj preseliti v najete je pa pritegnil v komplot tudi tret-prostore pod streho nekega obča- jega ženina in tako se »je nekega na. kajti njegova nadrejena oblast! dne sestal tričlanski vojni svet, da je šlo samo za eno noč Prt tudi prf)-je med tem le dobila potrebnih se posvetuje o položaju. Ta čas ie dajalki sami ni bilo všeč, da je ho-sredstev za najemnino iz naknad- detektiv ugotovil, da poseča tri- tel imeti indijski mogotec z'njo nih kreditov, ker je bila v začetku kratna nevesta tečaj šivanja, ki se| kratko ljuba vno razmerje, za katero leta pozabila vnesti to postavko v je vršil vedno pozno zvečer. Na po- j bi jo sicer bogato nagradil, toda ziv tajnega policista se je napotil: ostala bi ji sramota in morda oi časih, samo s to razliko, da je šlo pri njih za pravljico, dečim ie dol Cvetje Age Klima resnično. Mož se namreč oženi z bivšo pastirieo. zdaj skromno prodajalko v slaščičarni v Annecy. Seznanil se ie z njo začetkom jr.lija. Nekega dne ^e 'e ustavil prpd slaščičarno eie£-:i-ter. av omobil. iz kater<-j:a je izstopil prileten gospod, oblečen po zadnji londonski modi. Stopi? ip v slaščičarno in naročil torto. Prodajal-' ka mu je postregla in gospod se K ! začel takoj zanimati za njo. Kma-i i lu ie vse mesto govorilo, da je ma- 1 haradža zaljubijen v prodajalke ! V Annecy je bilo na počitnicah; mnogo odličnih dani. vzgojenih v predsodku, da imajo na gospodr kakršen je Aga Khan. monopol. Njim na ljubo je skrahiralo že mnogo velikih knezov. Zato. ni čuda. da niso dovolile mezaljanse Age Kha-na s priprosto prodajalko, čeprav Tržaški prefekt Porro je izrazil v seji deželnega gospodarskega sveta trdno upanje, da čaka Trst lepa bodočnost. "Kakor je žilava človeška roka šestnajstkrat znova zgradila po potresu porušeno V.esino. tako bo dvignila s pomočjo živi j en skih sokov \z ostale Italije Tu.li tržaško pristanišče, liatero je v kii-zi zaradi razula Avstrije Podpredsednik Segr- i* ; gospodarskem sianju v T*.-tu. P -iožaj tržaških trgovce-. >• zna - -no poslabšal, mednarodni uri -m : skozi Trst pa je tekom prvih 1 •ošnjih desetih mesecev narasti 1 /. sedem odstotkov napram istodobnemu lanskemu. V.tržaških tovarnah e.biio v letošnjem juliju zaposlenih 33.000 delavce*-, to ,c 30' J vrč kakor meseca januarja. Paroplovna družba Navi^azion-Libera"Triestina" je imeli? pred nekaj dnevi občni zbor. Do k< n i lanskega leta izkazu • ■ dr- .?-gube 15.765. S63 lir Upravni sv r je pooblaščen, da v uv • • - nutku preuredi družbo gospodar-'.: in finančno ter ji da trdnejši temelj. ' Libera Triestina" je imela pred vojno kapitala G milijonov kron in 11 ladii s tonaža 42.0H). lani pa je imela družba kapitala !.">•■ milijonov lir in :ii lac'u .- t r.a ■ ■ 199.016. V Trst se je priselilo v letošnje n septembru 5127 ljudi, izselilo pa 178. Brezposelnost narašča. Tržaški prefekt bi lahko uporabil zakon za izgon priseljencev, a ko si v 14 dneh ne preskrbijo službe, toda proti prihajajočim regnikolom tega ne stori. Ajdovščino je zapustil dosedanui občinski načelnik Bertetti. Napravil je veliko športno igrišče in občin- j sko palačo je popravil in prenovil.' občinske poti pa so v času njegove- i ga načelnikovanja postale prave i struge za hudournike in razsvetljava poti je pod vsako kritiko. Obljubljal pa je dan dan dan. da bodo izpolnile vse želje in potrebe cbčinarjev. Občinski tajnik v črničah dr Alojzij Jasnič. ki se piše sedaj Dot-tore Luigi Janni, je premeščen v Koprivo pri Krm in u. Sejem sv. Andreja v Gorici je bil v predvojni dobi sejem izrednega obsega. Nove železniške zveze so mu jemale prvotni pomen, sedanji slabi gospodarski časi v deželi pa so povzročili, da je le še senca nekdanjega ogromnega sejma. Krčme in "komedije" zaslužijo precej, u ovci in kramrrji skoro nič Iz notranjosti Itaii.ie prihao 1 tos v goriško pokrajine le malo vi - seh ponujat svoj pridelek. Brici zahtevajo 150 do 160 lir. Vipavci od 120 dalje V Istri se dobi vino za 100 lir hekto. Kupčija z živino je v goriški pokrajini skoro mrtva. Na zadnjem treu v Gorici je dosegla 4 lire za ke žive teže samo plemenska ali prav dobm klavna živina. Tolminska teleta se prodajo v Tr*>tu d" ■v30 druvca imajo ceno 5.20 do 5'70. Na truu je ;':e precej prašičev iz Jugoslavije v* Nere/in. h unnla M . ; Bi -nič v visoki staros : 102 .►t rv jenu je bila aprila 1827 Vsi Nt?rezine; jo sprt.mili na p >t. k ve -nem« počitku Rudaija 2oletni And ronkii iz Tratnik « v presta na-»orovjti Breg in j ? Cerkljanskega. :-"a mogovniku blizu Pbnteb pravila izlet po nr avstrijsko stran T. neki gostiim pila. Tonkli tel vrniti po noči. zato gostilne Tratnik sam T. vrnil drugo jutro na zelo začuden, da ni bilo nikjer Tratnik je najbrž v snežnem metežu n-,*. zledenelih tleh padel v kak prepad I<čcio na- RAZVOJ TURŠKEGA ' odšel z in je bil Tratniki ŠOLSTVA Naučili minister Djomal Husni Bej naznanja število šol in učencev. ki se je od 1914 podvojilo. Takrat je bilo 3253 osnovnih šol z 222.589 učenci: danes jih je 6589 .c 445.726. Enak je prirastek v srednjem in visokem šolstvu. Poprej 76 srednjih šol s 13 475 dijaki sedaj 118 z 28.161. V šestih letih so se nor-malke in univerze pošestcijlc ter imajo trikrat toliko naraščaja kot leta 1923. namreč 15 visokih šol s 4565 slušatelji. :a .Ker je mnot draži kot domače. Aii kljub temu ni r. kakf prave kupčije z vinom V., gradniki hodijo .sami okoli p:» v, CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNI2ANA Angleško-slovensko Berilo (ENGLISH SLOVENE HEADER) Stane samo S2.— Naročite ga pri KNJIGARNI 'GLAS NARODA' 216 \Yo:st 18 Stre« t New Vork Cit* "Nas in Rusov »e stošestdeset milijonov," je rekel Črnogorec, ko je hotel povelič ali SVO j narod. Vseh Slovar o v ski ipaj je dosti več kot stešestdeset milijonov. Pod rebnosit o tem lahko citate v članku "Družina slovanskih narodov", ki je izšel v Slovensko-Amerikanskem Koledarju za leto 1930. Stane 50 centov. — Knjigarna "Glas Naroda", 216 W. 18 Street, New York, N. Y. :::::::: proračun. prokurist kot najelegantnejši že nin k ravnateljici tečaja. Predstavil se je pod izmišljenim imenom in izrazil željo, da bi se rad ogle- izgubila celo službo. Lepa prodajalka je imela glavo na pravem mestu in delala je načrte za bodočnost. čeprav je vedela, da ljubezen gnsaxa&B issraiaiaEsas sssi^a is dal nekaj plesnih, toalet. Med po-! ne traja večno. Kakor večina Fran- 1 govorom je pa mimogrede namig- se laži in hinavščine ter iskreno obžalujem* da sem bila nezvesta svojemu soprogu. Vse sem mu priznala in mi je vse odpustil. Za naprej mu bom zvesta. Potrudila se Ravnateljica je takoj razumela, kaj hoče elegantni gospod. Vprašala ga je samo, kakšen je njegov okus in kaj zahteva od dekleta. Prokurist ji je natančno opisal svojo nevesto muko, ki sem mu jo povzročila/ Podpis: L. Vitkauskas. Prizanesljivi soprog je lahko zadovoljen. bom izbrisati spomin na duševno! 111 ravnateljica mu je povedala, da je med njenimi gojenkami mlado dekle, ki popolnoma odgovarja o-pisuL Toda to je pošteno dekle in ima že ženina, je opozorila ravnateljica prokurista, ko sta se domenila glede sestanka z lepo učenko, j Drugi dan so prišli na sestanek v Doiirs Milwaukee. Hamburg. I'herboorg C»nt<- «;i;»rni.\ NaptdL, _ Januarja S.tttiriii.'i. Tn»l januarja ■ \ tfi«iu:n, lU'iih sur iler. Uotr.-r- jrjr. Hi- > janu-irja: < "'!> inpii', «"h»-r! Iirvir.en, i'IktLh ■ irK iun, I'.rttm n 11. januarja: K' puMii . »"Ji» r»M'ursr. Itrt-niin Miii'it kufula. lioiilogur »ur ii.-r 14. januarja: Najivli, C.vnov^ 15 januarja: Annrtca, CUtrltuure, IJr«-tn^n 16. januarja: Min-nclini, * 'hi»rl>«iiirK. Hrrm- n 17. januara: 1!.. i) • Kr,ir.,<> II:.vre 18. januarja: A, Clicrhourg 1,••vini hurt, t'h'-rtM.urn |ir»-rii«-n * 'i**v«lantl. Cliti l»«jiir>r, llarnburj 22. Januarja: 23. 24 januarja' . januarja Puri;-, Havre X:«p An tu • rji^ii — Prosim vos, ne spuščajte se v brezpomembne izjave, gospod vicomte. Zelo dobro veste, da ne hrepeni gospod Treiaurier po osveti in da je izključno le vaša stvar dati z orožjem zadoščenja. Obžalujem, da moram zbuditi v vašem spominu dan, ko ste Valancona in mene zvijačno odslovili, ko sva v imenu Trelaurierja zahtevala od vas zadoščenja. Še isti večer ste odpotovali in šele danes po enem letu, imam veselje zopet videti vas. Sedaj pa vam izjavljam, da je vsak dvoboj nemogoč med pravim, pristnim poštenjakom kot je Treiaurier in ta- j kim sleparjem, kot ste vi! — To sramoto mi boste še drago plačali! — je vzkliknil Andrej, ki se je tresel pod zmagujočimi pogledi Bernauta. Prijatelj Trelaurierja pa ni izgubil samozavesti. — To je ponavadi konec vaše pesmi, — je pričel zopet. — Tako , markiza Courgiron, kot mala Linguet sta morala izvedeti, kaj stane ljubiti vas! Prva je postala beračica, druga pa je morala v grob. Go- j spje Treiaurier pa niste mogli uničiti, čeprav bi vam ne bilo neprijetno če bi umrla radi vaših lepih oči. Dokler se je tikala stvar strasti, smo j seveda podlegli mi, a kakorhitro gre za denar, imamo prednost seveda j mi. Kot se je nam sporočilo, morate plačati precejšnjo svoto, če se no- I čete družabno popolnoma upropastiti. Najbrž ste že napravili poskus, da se polastite tega denarja z običajnimi sredstvi, a mi smo storili potrebno, da vas enostavno odrežemo od vseh virov. Ali ne razumete? Rekel sem od pričetka najinega pogovora, da daste dokaz svoje prebrisanosti. Vi potrebujete sto in petdeset tisoč frankov, da rešite vsaj j navideznost svoje časti. Te svote bi ne mogli nikdar spraviti skupaj, a jaz vam jo dajem na razpolago ... Smrtna tišina je zavladala pri teh besedah. De Preigne je stal kot ohromel. Njegove oči so bile zapičene v tla in na čelu se mu je pri- j kazala mrzla polt. Kmalu pa se je zbral ter rekel: — Vi mi hočete odkupiti prostost, gospe Treiaurier! (Konec prihodnjič J 4000 IKON V OGENJ m al. — Vaša bistroumnost n:e ne preseneča, vicomte, — je odvrnil Bernaut, — kajti jaz že davno vem. da imate dosti razuma. Upam. da bom takoj dobil nadaljni dokaz temu.... — Vaše ugodno mnenje me razveseljuje, — je pripomnil Andrej dvorljivo, — vendar pa moram jaz ponoviti prošnjo, katero sem žo stavil Valanccnu, a ker ste vi prevzeli gospodarstvo nad hišo, moram penovit. varn isto prošnjo, — če mi je namreč dovoljeno govoriti z go-j^po Treiaurier? — Ne, gospod vicomte, — je odvrnil Bernaut s popolnoma mirnim in hladnim glasom. — Tega vam ne bodo dovolili! — Ali je gospa Treiaurier v privatni ječi? — je vprašal vicomte skrajno predrzno. — Gospa Treiaurier ima popolnoma prostost ravnanja ter vas noče videti. Dovolite mi pripombo, da se mi zdi po včerajšnjih dogodkih skrajno čudno, da se hočete vsiljevati ženski. — Za absolutno potrebno smatram, da se njej nasproti izgovorim. — Gospa Treiaurier pa ne smatra tega za potrebno. — Ce sem napravil napake, — je izjavil mladi mož z velikim premagan jem samega sebe, — da obžalujem ter pokažem svoj kes. .. — Napaka, katero imate v mislih, ni najhujša, katero vam morem očitati. Nezvestobe ljubimca bi bilo mogoče oprostiti, a nepoštenosti moža nI mogoče nikdar premagati. Pri teh dalekoseinih besedah, ki so bile izgovorjene s popolnim mirom, je postal obraz vicomta smrtno bled. — Valancon, — je vzkliknil, — Vi ste izdali skrivnost! Zagovarjati se mi boste morali s svojim življenjem! — Le mirno, gospod vlcomte, — je svaril Bernaut vicomta, ki je korakal proti Valanconu — Najin prijatelj nima niti najmanjšega o-pravka s izjavo, katero sem ravnokar podal. Jaz imam pravico izbire, med obtožbami, katere lahko dvignem napram vam. Za enkrat gre za neko, povsem določeno dejstvo, s katerim se lahko pečamo pozneje kadar bomo imeli dovolj Časa za to. VI ste podpisali številne, na naše banko glaseče se čeke. V vseh jezikih sveta imenujejo to stvar navadno sleparija Je svij&l pod to sramoto, i vate os ve to! Ne da bi se izpostavljali nevarnosti, osvettte strahopetne zasede! . na je ukazal s kretnjo, naj miruje. Sovjetski listi poročajo, da je bila te dni zaprta cerkev v Gordovcu na Donu. Tamošnji delavci so pobrali po hišah 400 ikon in jih javno sežgali na trgu. Sežiganju ikon je prisostvovalo 15.000 delavcev in kmetov. Iz Moskve pa poročajo, uk.sr.K sur Mir 6 februarja: I-T« J>il(rh. lUKiloglie «ur Mi r, lirerr 7. feDruarja: !!•• ilf Kranfr, Havre 8. februarja: A>|ultarua, Ch*-rbours UUwaukrr, «"li«ri tn.urK Hamburg I'l tiM* •nd«', N ip««li. • '-rnovii 12. Iebruar;a: Atn-rii-a. t*h. rt«furg. Hrt-mm 13. februarja: Mueni'h.j. rhcrUiuTi;, I'st-men 14 februarja S.it urnLa. 1 r-t 15. februarja: Uf [>ul. I. «"1 . - l.-mrtr, Br Mum. u.iik.i, Ch«ri*>uric 19. februarja: I 'rt-si.J.-nt ItardinR. CIimU nitri 20. februarja StuttKurt, J'^iii'.-gTn »ur M 21. februarja: Pari«, H,ur« M:ijr.«tic, »"lit-rbr.-n « Rrfin>-ti. < "hi-rVn-iiru, fi.:rii'.amJ. AKiistii-., Napi.li, C. 22. februarja C!**veinn«l. •'>.< rh'jurir. g 26 februarja: Cmvrgv Washin gtot) I".rs 27. februarja Berlin, Oh«! i* »urir. •rii-ri lir* m >v a Ch rt-.urc. H Vr. rn»-n R DNI PREKO OCEANA Najkrijii in najbolj wgo4nm pot u ootovanje na ojramnlh ttrnlklh: II E DE FRANCE 17. jan.; 7. feb. vT P M.) (1 P. M.> PARIS 24. jan.: 21. februarju (5 P. M.) a P. M l N»jkr,ji« pot po ooblaič«neca Lfenu ali FRENCH LINE 19 STATE STREET NIW YORK. N. Y. UTAH Helper. Fr. Krebs. WISCONSIN Milwaukee, Joseph *ratnlk in Jos. Koren. Racine in okolico, Frank Jelene. WYOMING Rock Springs, Louis Gaucher. Diamondville, F. Lumbert. OREGON Oregon City. J. Koblar. Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO c se dobi pri "GLAS NARODA 216-W. 18th Street New York, N. Y. Telephone: CHKIJSBA 3S78 POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN " V TEM LISTU VSAKI TEDEN 99 PENNSYLVANIA: Ambridge, Frank Jakie. Bessemer, Louis Hribar. Braddock, J. A. Germ. Broughton, Anton Ipavec. Claridge, A. Jerin. Vsak zastopnik izda potrdilo ra ivoto, katero je prejel. Zastopnike rojakom toplo priporočamo. Naročnini! za "Glas Naroda: Za eno leto $6.; za pol leta $3.; za štiri mesece $2.; za četrt leta $1.50. New Yors City Je $7. celo leto Naročnina za Evropo je $7. za ce-'o leto DRUŠTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" ne čita samo vaše članstvo, pač pa vsi Slovenci v vaši okolici. CENE lA OOJtfE SO ZMERNE Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor Je nanvnjjn po to rati v star? kraj, je potrebno, da je poučen o potnih listih, prtljagi la drugih stvareh. Vsled naše dolgoletne izkušnje Vam ml zamorsmo dati najboljša pojasnila in priporočamo vedno le prvovrstne brw> parnike. TadJ nedriavljan! umorrj« po* tovatl v stari kr'*J ua o hišk, toda preskrbeti si morajo dovoljenje za po^mirev (Return Permit) la Wash-ingtona, ki je veljaven za en« teto. Brez perm i ta je sedaj nemogoče priti nazaj tudi v teku 6. mesece« in iiii se ne pošiljajo več v stari kraj, ampak ga mora vsak prosilec osebno dvigniti pred od po to van jem v stari kraj. Prošnja ta permit trn mora vložiti jtajmanje eden mesec pred nameravanim odpotovanjens in onSi ki potujejo preko Ne« Torka, je najbolje, da v prošnji označijo, naj -i* jim pošlje na Barge Office, New York, N. Y. KAKO DOBITI SVOJCE STAREGA KRAJA IZ Glasom nove ameriške priseljeniške postave, ki je stopila v veljave c prvim julijem, znaša jagestovan-ika kvota 845 priseljencev letno, a kvotni vizejl se izdajajo samo onim prosilcem, ki Imajo prednost v kvari in ti no: Stariši ameriških dršav-janov, možje ameriških državljank, ki so se po L. juniju 1928. leta poročili, žene in neporočeni otroci izpod 18. leta poljedelcev. TI so opravičeni do prve polovice kvote. Do druge polovice pa o e opravičeni Sen« in neporočeni otroci kpod iL leta onih nedržavljanov, ki se US postavno pripuščent v to i no bivanje. Za vsa pojasnila se obračajte in zanesljive ŠAKSER STATE BANK n cotiumn i ■CWaftifeSvSRlAi