8554 AA 80100200 1^N J A K N J11M j c f) F' * P, 1 26 PRimuASKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini „ ..... Abo. postale 1 gruppo Leiia 5UU IIP Leto XXXIX. Št. 74 (11.490) TRST, sreda, 30. marca 1983 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni .Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. Z NOVIMI PREDLOGI ZA ZMANJŠANJE ŠTEVILA «EVRO RAKET» DANES BO REAGAN POJASNIL STALIŠČE ZDA DO POGAJANJ S SOVJETSKO ZVEZO V ŽENEVI Sovjeti so že vnaprej izrazili svoje pomisleke o ameriških «vmesnih predlogih» - Pogajalski premor v Ženevi bo trajal le do 17. maja IVASHENGTON - Bela hiša je včeraj uradno napovedala, da bo predsednik Reagan danes ob 17. uri (po .srednjeevropskem času) s posebno izjavo na ameriški televiziji Pojasnil stališče ZDA do pogajanj s Sovjetsko zvezo o raketah sied njega dometa v Evropi. V uradnih krogih so poU'dili, da bo predstavil ®°ve predloge za omejitev števila Jedrskih raket srednjega dometa v Evropi, vendar pa bo verjetno svoja izvajanja dopolnil še jutri v Eos Angelesu, kjer bo — kot so že Pred časom napovedali — tudi spregovoril o ženevskih pogajanjih. še preden pa so Američani sploh uradno pojasnili vsebino svojih predlogov, je Sovjetska zveza že izraba svoje pomisleke o njih. V vče rajšnjih Izvestjih je namreč zunanjepolitični komentator in bivši veleposlanik v Bonnu Valjentin Faiin zapisal, da bo Moskva sicer «brez predsodkov proučila vsak ameriški predlog, vendar pa ne bo mogoče v Ženevi doseči prav nobenega napredka, če tako imenovane vmesne rešitve ne bodo nič drugega, kot variacija na temo ničelne rešitve* (katero je Kremelj že večkrat odločno zavrnil). Faiin je v svojem članku omenil razne ameriške predloge, ki jih je objavil v zadnjih dneh zahodnoevropski tisk, vendar zapuščajo njegove besede vtis, da ni noben izmed teh predlogov sprejemljiv za Sovjetsko zvezo. «če želimo ohraniti ravnovesje sil», je zapisal Faiin, •anoramo število naših raket celo povišati, ne pa znižati . .. Ameriški voditelji lahko iščejo toliko načinov, da bi zaobšli načelo ravnovesja sil, kolikor jih hočejo, toda noben izmed njih ne bo spremenil stališča Sovjetske zveze in nobena vmesna rešitev ne bo pripomogla ničelni rešitvi, da bi jo sprejeli če želi Zahod sporazum, se mora odpovedati sanjam, da bi si zagotovil vojaško premoč, pač pa se mora lotiti pogajanj z vso resnost jo.» Po veste!) iz Washingtona so nove ameriške predloge včeraj v Ženevi že posredovali Sovjetom, vendar ni- PO OBTOŽBAH V TURINU IN V RIMU Vodstvo KRI o težavah v levičarskih upravah Napovedano bližnje srečanje Ber-linguer - Craxi - Premiki v PSI RIM — Vsedržavno vodstvo KPI, “i je včeraj zasedalo ves dan v Ulici Botteghe oscure, je sklicalo centralni komite partije takoj po veliki noči. prihodnjega (i. in 7. aprila. Tema včerajšnje seje je bilo dramatično vprašanje levičarskih uprav, ki je Postalo po dogodkih v Turinu in po včerajšnjih obtožbah proti rimskemu županu Vetereju in dvema odbornikoma, med katerima je znani Nicolini, izredno pereče. Poročilo je imel bivši bolonjski župan Zangheri, ^i je prevzel po kongresu odgovor-host za krajevne uprave pri KPI. Toda najpomembnejša vest (ki je *e neuradna) z včerajšnje seje je napoved bližnjega srečanja med Ber unguerjem in Craxijem, ki naj bi razjasnilo odnose med obema strankama v zvezi z levičarskimi upravami. Gre za sestanek na vrhu, prvi po milanskem komunističnem kongresu, ki se odvija v vzdušju relativne od Juge v odnosih med obema strankama. do katere pripomorejo ne le ležave v levičarskih upravah, ampak tudi splošne politične razmere (ne-s°g'asja v Fanfanijevi vladi in ko Pec utvar PSI o njegovi «centralni vlogi*). Kar zadeva razpravo v vodstvu ERI, se je osredotočila na »moral-nem vprašanju*, kot izrecno političnem vprašanju »splošne krize države m demokratičnih ustanov*. Na zatožni klopi je, kot navaja kratko sklepno sporočilo, demokratični sistem o-nlasti, kot pravi vzrok pojavov ko-fupcije, ki jih je KPI prva razkrila: tod ne zgnij obrambni odgovor, ki mu je glavni smoter razširitev po litičnib zavezništev v krajevnih u-Pnavah na socialdemokrate in republikance. V zvezi s še odprtim vpra-njem Turina bo tja odšel sam Zan-Sheri, ki se bo pogajal s PSI o obnovitvi levičarskih uprav, pri čemer o° zahteval od socialistov, naj »se pnšijo* vseh zastopnikov, ki ne dalijo zadostnih moralnih jamstev. Vprašanje krajevnih uprav je sicer v središču splošne politične razprave. Včeraj sta se s tem v zvezi sestala Craxi in tajnik PSDI Longo, Po drugi strani pa postaja polemi ka med PSI in demokristjani čedalje Ostrejša, saj prihajajo iz krogov KD Predlogi o koreniti reformi volilnega itn iiiiiin n„m,milini niiin im uiii iiu Nova odkritja ob «prinuTU Antonov» RIM _ Včeraj je prišlo v rimskih *aPorih do novega soočenja med Turkom Agco in Bolgarom Antono-v°m v zvezi s preiskavo o atentatu na papeža in naklepanim atentatom na Waleso. Soočenje ni dalo otiplji-vm elementov. Vsekakor pa je pomembno to, da sta včeraj odvetnika Antonova posredovala sodstvu avtentične dokumente, ki popolnoma ovržejo pričevanje Agce. Ta je namreč izjavil, naj bi Antonov v svojem rim pem stanovanju tri dni pred aten mtorn organiziral seslanel;. na kate-e,n naj bi bili prisotni tudi Bolgara žena in hči. Dokumenti jasno dokazujejo, da je bila žena v Jugo-^aviji, hči pa v Sofiji. Skratka. An-n>nov je ;x) mnenja ndvetnikov ne-oizen. Agca pa je lagal.., zakona, na primer z neposredno izvolitvijo županov. Socialisti (npr. Formica) pa dolžijo KD špekulacij glede težav levičarskih uprav in in- sta voditelja ne ene, ne druge delegacije tega podatka potrdila. U-radno so izjavili le to. da so pogajanja prekinili za poldrugi mesec in se bodo nadaljevali 17. maja, čeprav so se prvotno dogovorili šele za mesec junij. Skrajšanje premora kaže očividno na željo, da bi čimprej nadaljevali pogovore o novih ameriških predlogih, vendar pa je tudi vodja sovjetske delegacije Juli Kvicinski po včerajšnji seji (trajala je uro in pol) dejal, da trenutno ni vzrokov za prevelik optimizem. Vsekakor je imel Reagan še dodatni razlog, da je svoj predlog sprožil prav v sedanjem trenutku. V Zahc-dni Evropi so namreč napovedala razna mirovna gibanja za časa velikonočnih praznikov velike protijedrske demonstracije ‘ in povsem jasno j«, da je Reagan želel s svojimi predlogi «mehčati teren* v tistih zahodnoevropskih deželah, kjer bi moral namestiti svoje per-shinge in cruiseje (zlasti ker je tam javnost nastrojena dokaj protijedrsko). Obenem pa bi Washington še pridobil čas za razvijanje raznih podrobnosti svojih predlogov, saj | ga trenutno zaradi blokiranih ženevskih pogajanj preganja dokajšnja časovna stiska. Vsekakor pa je ob vsem tem glavno vprašanje, ki se postavlja pred Reagana, kolikšno število jedrskih izstrelkov bi bilo v Evropi trenutno »vojaško najbolj sprejemljivih*, glede na to, da z ničelno rešitvijo, zaradi neomajnega sovjetskega zavračanja. skoraj gotovo ne bo nič. tjsl cionalnih reformah, ki ga je prvi sprožil ravno PSI. Medlem se pa govori o notranjih premikih v PSI, češ da se Craxijeva večina deli v dva dela: na eni strani tajniku najzvestejši, na drugi pa pristaši Formice in De Michelisa, katerim bi se lahko priključili levičarski lombardijevci in kak mlajši minister. Namen te nove fronte naj bi bilo od-očno pospešenje dialoga med levico, torej odnosov s KPI. R. G. Britansko posojilo Jugoslaviji LONDON — Britanska vlada je odobrila Jugoslaviji gotovinski kredit v znesku 38 milijonov funtov, Londonu podpisala jugoslovanski veleposlanik v Veliki Britaniji Dragi Stambenkovič in pomočnik podsekretarja v Foreign Officeu Alan Goodi-son. Polovico kredita bo Jugoslavija lahko uporabila takoj, drugo polovico pa čez nekaj mesecev. Kredit naj bi začeli odplačevati po treh letih, plačilni rok pa je pet let. Britanska vlada pa je odobrila Jugoslaviji tudi 40 -milijonov funtov za refinanciranje letošnjih odplačil že prej najetih kreditov z garancijo britanskega vladnega urada za izvozne aranžmaje. (dd) MANAGUA, NEW Y0RK — Med- lahkoto opravila s kontrarevolucio tem ko se na severu in na jugu Ni-1 narji. Če upoštevamo, da so jih tri karagve bijejo ostri spopadi s sp-1 leta na honduraškem ozemlju v ta mozisti, je sandinistična diplc.rMfri-. j namen urili najboljši agenti CIA. ja napela vse svoje sile. da bi sve-1 bodo boji bkržone še dolgi, tu dokazala, kako jo hočeta Reaga- j Kot rečeno, pa je sedaj Managua nova administi acija in honduraški, sprožila pravo diplomatsko ofenzi-režim streti s pomočjo plačancev in j vo. Kljub obtožbam na račun Hon-kontravevolucionarjev. j durasa pa je namestnik nikai agov- Po zadnjih vesteh se na ozemlju ! skega zunanjega ministra Victor Nikaragve nahaja že preko 5 tisoč i Hugo Tinoco v varnostnem svetu 0 protisandinističnih gverilcev. V glav-1 2N predlaga) srečanje honduraške-nem so to pripadniki elitne garde j 2a nikaragovskega predsednika v bivšega nikaragovskega diktatorja ] Mehiki ali v Venezueli, da bi po Somoze. Kakih 5ii*iHi*i»iiiiniiiiiiiiiiii»imiiiiiiiMiiiiiiiitiHiiil»i»H»iiiiwii»iiiiiiiHiiimiiiiiiiiiiiiiii»«iiiiiiiii»iiiiiiiiiiiii OLAJŠAVE ZA VSTOP TUJIH TURISTOV V JUGOSLAVIJO ZDA, saj je prav VVashington glavni pobudnik za sedanjo napetost. Honduraški zunanji minister Ed-gardo Paz Bamiea ni sprejel tega poziva in v dogovoru z Reaganovo administracijo trdi, da skuša Nika ragva preslepiti svetovno javnost s trditvami o agresiji, medtem ko bije le državljansko vojno z ljudmi, ki nočejo njenega marksističnega režima. Za Washington in Tegu cigalpo ni sedanjim kontrai evolucio-narjem nihče pomagal, orožje so si kar sami priskrbeli, kje pa so se urili jim ni znano. BEOGRAD — Ob prehodu državne meje lahko tuji turisti kot osebno prtljago, ■ v Jugoslavijo, po leg obleke in obutve prinesejo tudi več predme tov, katerih seznam določa newyorška konvencija o olajšavah v turizmu. Ta seznam so kot poudar jajo v zvezni carinski upravi, jugoslovanski pred piši celo razširili. Tako je mogoče brez posebnih formalnosti pri nesti dva fotoaparata, kinokamero. glasbeni inštru ment, prenosni gramofon, radijski sprejemnik, ma gnetofon in mai jši televizor. Tisti, ki se želijo ukvarjati s športom, lahko med oddihom v Jugoslaviji uporabljajo svoj čoln, pribor za ribolov, lovsko pu ško in opremo za taborenje. Za te predmete zadostuje ustna prijava na mej nem prehodu, vse ostale predmete pa je treba prijaviti tudi pismeno. Direktor zvezne uprave ca rinamic Zvonko Poščič je v včerajšnjem pogovoru i novinarji tudi povedal, da lahko tuji turisti, ne da bi plačali carino, uvozijo poleg 200 cigaret ali 50 cigar, steklenico vina in žgane pijače, tudi razumno količino hrane. Seveda pa carinikom ne bo težko oceniti, da recimo, cela skladišča hrane niso razumna količina. Tako v normalno količino carinik ne bo mogel vključiti na primer 10 kilogramov kave. To v nobenem primeru ne romeni prepoved uvoza kave treba pa je opozoriti, da gre v ien primeru za razliko med na primer običajno količino kave. ki bi jo turisti uvozili za svoje potrebe in kavo, ki bi jo preprodajali. Po besedah Poščiča bo čas za prestop državne meje v veliki meri odvisen tudi od spoštovanja sprejetih predpisov, ne le od povečanja števila carinikov, ki je sicer načrtovano, (dd) MOSKVA — Tretji in zadnji dan svojega obiska v SZ se je generalni tajnik OZN Javier Perez De Cuel lar sestal s sovjelskim zunanjim ministrom Gromikom, s katerim se je »pogovarjal o perečih mednarodnih problemih*. V komunikeju a-gencije »TASS* ni omenjena afganistanska kriza, o kateri se -je predvčerajšnjim pogovarjal CATANIA — Potem ko je ponoči lava prekrila kakih 700 metrov južnega pobočja Etne v smeri proti Nicolosiju, se je včeraj njena »pot* nekoliko zaustavila in se sedaj ognjena masa premika počasneje. Kot znano se je erupcija začela v ponedeljek na približno 2.300 metrov višine in je takoj sprožila splošni alarm, vendar na prefekturi v Catanii zagotavljajo, da zaenkrat ni nevarnosti niti za ljudi in niti za posamezne vasi in zaselke. Lavin tok napreduje v širini kakih dveh kilometrov in sta ga v ponedeljek sestavljali dve glavni veji. Sedaj kaže, da napreduje lava samo na enem kraju, medtem ko se je druga veja zaenkrat ustavila, pred tem pa je porušila osem nosilcev žičnice in dva nosilca vlečnice. To seveda pomeni, da se je erupcija nekolik«-ublati'a in je šibkejša od ponedeljkove, ko je lava lila s hitrostjo dveh metrov na minuto. Tok lave pa je že uničil tudi kakih 50 metrov pokrajinske ceste Catania-Etna. Prva veja pa, kot rečeno, še nadaljuje s svojo uničujočo s;lo. Ob lasti so tako morale izpraznil tudi neki turistični center na višini 1.800 metrov, medtem ko je lava uničila že majhno karabinjersko vojašnico, cestarsko hišo ter delno poškodovala planinsko kočo in restavracijo «Cor-saro*. Zabeležiti je treba tudi, da sta bila dva gasilca lažje ranjena. Vozila sta se nedaleč od lavine fron- RtM — Predsednik republike Sandro Periini .ie včeraj sprejel zunanjega ministra Cotomba, ki mu je poročal o svoji misiji v Aziji. RIM — Po svojih posegih v razpravi o državnem proračunu je poslanca radikalcev Rocello obšla slabost, da so ga morali sprejeti v bolnišnico zaradi težav s srcem in o-žiljem. •iii»iiim«iii»iiii»iuiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiim»»iiiii«ii»iiiiniiiiiii»iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii»i»»iiiiii*iiim»«iiiiiiiiiiiiiiMiiii»iiiiniiiiiiniiiiiiii»iiiniiiiiiiiiitii» Beneška Slovenija danes Vodilni ljudje Študijskega cen tra Nediža, teritorialnega odbora Slovenske kulturne - gospodarske zveze za videmsko pokrajino in kulturnih društev, vsi so si enotni v oceni sestanita Comelli - Zemljarič, dveh predsednikov izvršnih odborov avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine in SR Slovenije, da gre za dejanje prvovrstnega pomena v odnosih med sosednjima deželama in regijama, da gre za dejanje, ki daleč presega meje Beneške Slovenije, dejanje, ki postavlja to območje na pomembno mesto v bilateralnih odnosih. Skratka, da vodi pot k sodelovanju med F-JK ih Slovenijo tudi preko Benečije kot je v Novem Matajurju zapisala Živa Gruden, ena izmed oblikovalcev Benečanskih kulturnih dnevov. Ni namreč naključje, da je prav na srečanju Comelli - Zemljarič beseda tekla o predlogih, ki jima jih je poslala SKGZ in v katerih je naša manjšinska organizacija nakazala perspektivo sedanjih in prihodnjih gospodarskih odnoso-v na obmejnem območju. Izbira Beneške Slovenije za pogovor o tej, sedaj aktualni in imperativni temi med tukajšnjima sosedoma i-ma svoj izvor tudi v dejstvu, da sta prav po osimskem sporazumu nastali na tem območju, natančneje povedano, na območju male industrijske cone v Špetru Slove nov, dve mešani podjetji in eno s slovenskim manjšinskim kapitalom. To dejstvo, jasno povedano na jubilejnih srečanjih, ne pomeni samo uresničevanja tiste filozofije osimskega sporazuma, ki jo je Comelli omenjal v svojem govoru v špetru, ampak predstavlja tudi konkretizacijo Zemljaričevih predlogov, podanih na tem srečanju, ko je govoril, da so potrebne višje oblike gospodarskega sodelovanja, industrijske iv poslovno tehnične kooperacije, zakaj blagovna menjava, če se bo razširjena in obogatena, ne more več biti edini cilj. Potrebne so torej nove spodbude, potrebno je zdravo in z obojestranskimi interesi prežeto sodelovanje. Organizatorji Benečanskih kulturnih dnevov so pokazali, da razumejo sedanji politični in zgodovinski trenutek tisti trenutek, ki ga je zlasti Zemljarič tako lepo opredelil v špetru Slovenov, ko je govoril o trajnih interesih sodelovanja med Itdlijo in Jugoslavijo. Dokazali so, da so obogateni z nekaterimi prednostmi, ki so jih dojeli v stiku s furlansko politično in gospodarsko afero. Pozna se jim znanje, pridobljeno v gospodarskih, v družbenopolitičnih in kulturnih sredinah. Hkratt je na dlani obogatitev tega znanja s stiki v okviru slovenske manjšine v Italiji in v povezavah z matično domovino. Kdor bi hotel na kratko oe'eniti te sposobnosti, bi rekel, da so po dolgoletnih naporih ujeli korak s časom in da so znali poiskati svoje mesto v gospodarskih iti političnih tokovih med našo deželo in Slovenijo. Če naj gremo dalje v našem razmišljanju, potem si upamo brez pretiranja zapisati, da so slovenski beneški dejavniki razumeli, kako ie zaradi svojega poleta v obnovi po potresu Furlanija po stala tisti del dežele, ki je bolj kot ostali predeli sposoben m pripravljen iskati novim časom prilagojene oblike dela. Beneški dejavniki se dobro za vedajo, da je tudi v bodočih pobudah treba neločljivo povezovati gospodarske in narodne probleme. Trudijo se hkrati, da bi odlr.cu joče furlanske kroge prepričali, da je celovit razvoj medsebojnega sodelovanja mogoč samo takrat, kadar bodo vštric z gospodarskimi pobudami napredovale tudi narodne pravice. Zavedajo se pogojenosti gospodarske trd nosti neke skupnosti m narodne zavesti. Ob tej resnici se zavedajo tudi tega, da so za razvoj narodne zavesti potrebna tudi konkretna vsakodnevna dejanja, kot so vzgoja v materinem jeziku, raba jezilca, izobraževanje v slo venskem jeziku, morda celo tudi v narečju, ampak vedno v govorici staršev. Nedvomno gre za težavno po dročje, kjer so zaradi miselnih predsodkov in apriorističnih odporov kot posledice konservativ ne vzgoje in izobrazbe v večin skem narodu, kakor tudi zaradi volilnih interesov, ki imajo čisto svojo logiko, potrebni še veliki napori, da bodo uspehi otiplji vejši. Pri tem bo potrebno predirnem prepričati te kroge, da prenehajo ločevati Slovence v kategorije in odrekati Beneškim Slovencem status manjšine. Ali je takšno ločevanje Slovencev v kategorije imel v mislih tudi Comelli, ko je v Špetru govoril o diferenciranem manjšinskem zakonu? Prepričani smo, da so voditelji beneških društev v zadnjem času pokazali tolikšno mero iznajdljivosti in intelektualnega znanja m moralne moči in organizacijske vneme, da so sposobni izvajati u-činkovit pritisk na vse tiste sredine. ki se še upirajo razvoju zapostavljene in nerazvite Benečije in ki še vedno ne morejo ali nočejo razumeti nujnosti, ki jo je v svojih sklepnih besedah tako lepo opredelil predsednik Nediže Pavel Petričič. ko je dejal, da morajo pri oblikovanju bodočega obraza Beneške Slovenije sodelovati tudi Benečani sami. Jubilejni Benečanski kulturni dnevi so torej izzveneli kot manifestacija velikega aktualnega napora njihovih organizatorjev, da bi ovrednotili Benečijo, in kot izziv vsem dejavniko-m. ki hočejo rast vseh predelov videmske pokrajine. kjer živijo Slovenci. špeter Slovenov, kjer so se prirejali 10. Benečanski kulturni dnevi, je kraj, kot je dejal sam predsednik gorske skupnosti Nediških dolin Giuseppe Chiuch, kjet vaj se v industrijski coni uresničilo nove mešane gospodarske pobude in odpirajo nora delovna mesta, da. se iz Benečije ne izselijo tisti preostali prebivalci, ki jih emigracijski val še ni dosegel. Torei izziv in spodbuda hkrati, ki prihajata iz zapostavljene, toda z rahlim optimizmom prežete Benečije, ponujena FJK in Sloveniji. odnosno njenim gospodarskim dejavnikom za iskanje trajnejših in kakovostno boljših gospodarskih stikov. V Benečiji so dobro razumeli prednosti, ki jih imajo zaradi svoje lege. Potrditev tega spoznanja ie bih sodelovanje Comellija in Zemljariča na zadnjem večeru Benečanskih kulturnih dnevov in njuni razpravi ob tej priložnosti. Pričakujemo, da bo to pomembno srečanje rodilo tudi ustrezne sadove. GORAZD VESEL PREMIK V ZADEVI ŠKEDENJSKE TERNI? DANES NA MINISTRSTVU^II RIMU SREČANJE SINDIKATI-FINSIDER Družba bi morala pradstaviti načrt za posodobitev obrata in za prehod k alternativni proizvodnji • Železarno obiskal evropski parlamentaret KPI Carossino Nedavna mogočna manifestacija delavcev Terni po tržaških ulicah in nastop njihovih predstavnikov na prefekturi in na občini nista bila zaman. Delavstvo železarne, ki je rfied drugim postrojilo na Trgu U-niti tudi premično mehanizacijo obrata, je namreč postavilo pred oblasti predvsem zahtevo po sklicu nujnega sestanka o problemih ške-denjskega obrata v Rimu in ta sestanek bo danes dopoldne na sedežu ministrstva za državne soudeležbe. Tovarniškemu svetu železarne je namreč podtajnik Giacometti sporočil, da se bodo ob 11.30 na ministrstvu sestali voditelji državnih soudeležb, družbe Finsider in vsedržavnega sindikata kovinarjev FLM ter povabil na sestanek tudi sindikalne predstavnike prizadete ga delavstva iz Trsta. Sestanek je važen, ker bi moral zastopnik vodstva Finsider končno objasniti načrte, ki jih ima družba za nadaljnji razvoj škedenjske železarne in za prehod k proizvodnji cevi velikega premera iz surovega železa. Važen je tudi zaradi tega, ker bo jutri zapadla dopolnilna blagajna za okrog 600 delavcev same Terni in pomožnega podjetja ICROT, ki so izven proizvodnje od začetka leta. Krajevno vodstvo Terni je že vložilo prošnjo, da bi bila dopol nilna blagajna podaljšana še za tri mesece, to novo žrtev pa je delavstvo pripravljeno sprejeti le pod pogojem, da bo Finsider predstavila načrt za posodobitev tovarne in za prehod k alternativni proizvodnji. Za danes je napovedan nov dan boja škedenjskih železarjev, izide istočasnega sestanka na ministrstvu za državne soudeležbe pa bo delavstvo obravnavalo na sindikalni skupščini, ki bo jutri, z za četkom ob 13.30 v menzi obrata. Včeraj dopoldne pa je železarno obiskal evropski parlamentarec KPI Angelo Carossino, ki ga je spremljal deželni tajnik stranke G. Ros setti. Carossino se je najprej sestal z vodstvom Temi, nato pa se je udeležil razširjene seje tovarniških svetov Temi in ICROT. Sindikalisti so evropskega parlamentarca seznanili s težavami obrata ter ga opozorili zlasti na omejitev proizvod- Obisk generalnega konzula SFRJ Mirošiea v miljski občini Generalni konzul SFRJ v Trstu Drago Mirošič se je včeraj sestal z županom miljske občine Willerjem Bordonom, Srečanju z uglednim gostom so prisostvovali tudi podžupan Campagna, odbornik za prora čun Vodopivec in občinski generalni tajnik Cariel. Med pogovorom so bili zlasti poudarjeni dobri sosedski odnosi med Italijo in Jugoslavijo in izražena je bila želja, da bi se še naprej uspešno razvijali. Generalni konzul Mirošič se je ob tem pohvalno izrazil o pobudah miljske občine na področju poglabljanja stikov z občinami onstran meje, kot so Knin, Šibenik, Lošinj in Koper, s katerim ima mi'jska občina še zlasti plodne odnose. Tako generalni konzul Mirošič kot župan Bordon sta poudarila potrebo, da bi se ti odnosi, zlasti na gospodarskem področju, še obogatili. nje, do katere je tudi v tukajšnjem obratu prišlo zaradi »železarske* * * * * politike Evropske gospodarske skupnosti. Poslanec Carossino je vzel na znanje probleme škedenjske železarne ter predstavnikom delav cev zagotovil, da bo z njimi seznanil pristojne organe evropskega parlamenta. Dejal pa je, da preživlja železarstvo danes krizo, ki ni le krajevnega ali državnega zna čaja, temveč dosega že kar svetovne razsežnosti. V razpravo je posegel tudi de želni tajnik KPI Rossetti, ki je med drugim opozoril prisotne na dejstvo, da se je poslanec Cuffaro prav včeraj v Rimu sestal s kolegom iz Ligurije, s katerim sta pregledala problem morebitne konkurence med obratom Terni v kraju Cogoletone daleč od Genove, ki že izdeluje cevi iz surovega železa, in tržaško železarno, ki naj bi v prihodnje preusmerila v proizvodnjo teh izdelkov del svojih zmogljivosti. Na sliki člani tovarniških svetov Terni in ICROT med nastopom evropskega parlamentarca KPI Ca-roasina. NA POBUDO DEVINSKO ■ NABREZINSKEGA ZUPANA Vsa pozornost medobčinskega odbora štivanski papirnici Predstavniki občin izrazili delavcem soli. darnost in jim zagotovili nadaljnjo podporo Na pobudo župana škerka se je v Nabrežini sestal medobčinski odbor za ohranitev delovnih mest šti-vanske papirnice. Odbor se je med drugim sestal s tovarniškim svetom in ravnateljstvom tovarne. Delavci so izrazili bojazen nad usodo proizvodnosti tovarne in to zaradi zamude pri modernizaciji naprav. Ravnateljstvo tovarne opravičuje to za mudo s finančnimi težavami. Izraža pa voljo, da poišče ustrezne kapitale, ki naj bi bili namenjeni posodobitvi naprav. Predstavniki občin so delavcem izrazili solidarnost in sklenili, da podprejo zahteve sindikalnih organizacij za sestanek s predsednikom deželnega odbora Comellijem in od bomikom De Carlijem. Na sestanku naj bi preučili namene skupine Bur-go, ki je lastnica papirnice. Ravnateljstvo izraža po eni strani namene, da posodobi naprave, po drugi strani pa zavlačuje rekapita-lizacijo podjetja. Odbor je zagotovil S SINOČNJE SEJE DEVINSKO - NABREZINSKEGA OBČINSKEGA SVETA V kratkem pobratenje med občinama Devina - Nabrežine in Ilirske Bistrice Opozicija mu zaradi «ekonomskih» razlogov odločno nasprotuje Italijo in Jugoslavijo ter prijatelj- j ti pričakovanju, naletela na soglas-stvo, mir in napredek v svetu in s j je v občinskem svetu; podprle so tem prispevali k pristnim in ustva- j jo samo stranke tričlanske koalicije, rjalnim medsebojnim stikom ter so j se pravi KPI, SSk in PSI. Demo delovanju občanov, njihovih organi- j kristjani, predstavnik Liste za De zacij, skupnosti in društev. V tem I vin Nabrežino in seveda neofašist okviru bosta občini nadalje vzpod i so jo odločno odklonili, medtem ko bujali, podpirali in po potrebi orga- | se je predstavnik LpT vzdržal, nizirali vse možne oblike sodelova- j Predlog občinske uprave je bil vseli ja na področju kulture, izobraževa- J kakor z večino glasov odobren, pri nja, zdravstva, športa, rekreacije | tem pa ni moč zamolčati, kako ne- delavcem največjo pozornost v vsej zadevi in zajamčil popolno solidarnost v boju, ki bo potreben za o-branlbo proizvodnosti podjetja. V kratkem bo med devinsko - na-brežinsko občinsko upravo in občino Ilirsko Bistrico prišlo do podpi sa sporazuma o pobratenju. Na predlog devinsko - nabrežinske u-prave, ki ga je na sinočnji seji občinskega sveta orisala in obenem poudarila njegovo važnost odbornica Terčonova, naj bi do tega podpisa prišlo 4. junija v Ilirski Bistrici ob priliki krajevnega občinskega pra znika ter v prvih dneh meseca julija na slavnostni seji občinskega sveta v Nabrežini, ko bodo v občini priredili vinsko razstavo. Med prebivalstvom obeh občin in ne glede na oddaljenost in državno mejo obstajajo že dolga leta prijateljske vezi, ki so se še posebej utrdile v skupnem osvobodilnem boju; občini tudi že dalj časa sodelujeta na področjih kulture in športa, kar nameravata v prihodnje še okrepiti. S pobratenjem pa se še obvezujeta, da bosta podpirali vse dejavnosti, ki SSk o političnem položaju v Trstu Izvršni odbor Slovenske skupnosti v Trstu je predsinočnjim obravna val predvsem položaj na tržaški občini in pokrajini, kjer je bila v preteklih dneh razprava o predloženih resolucijah z zahtevo po odstopu manjšinskih odborov Liste za Trst in laiko-socialistov. »V pokrajinskem svetu je opozicija, je rečeno v tiskovnem poročilu SSk, s tremi takšnimi resolucijami preglasovala odbor, kar predstavlja nezaupnico, čeprav zakon ne predvideva obveznega odstopa odbora. Na to se je skliceval tudi predsednik in izjavil, da odbor ne misli odstopiti, čeprav so pred leti tudi socialisti in laične stranke glasno zahtevali odstop župana Cecovinija, ko je ta prejel podobno nezaupnico. Ne glede na demokratično pravico vsake stranke, da postavlja svoje zahteve, izvršni odbor SSk meni, da nekatere sile vodijo take politične akcije, ki mejijo na demagogijo in močno občutijo predvolilno ozračje, zato širša javnost vedno bolj pasivno in skeptično sledi časopisnim polemikam in izgublja zaupanje v izvoljene institucije*. «Da gre predvsem za predvolilno manevriranje, se nadaljuje poročilo. se je pokazalo na zadnji seji občinskega sveta, kjer so bile tudi predstavljene štiri zahteve po OBČNI ZBOR ZADRUGE ZA KULTURNI DOM Preosnova dvorane glavna skrb Zadruge s Proseka ■ Kontovela Preurejevalna dela dobro napredujejo • Po načrtih naj bi bila dvorana nared že konec poletja Vprašanje obnovitve dvorane pro-seško-kontovelskega Kulturnega doma je bila osrednja tema, o kateri je bilo govora na sobotnem občnem zboru Zadruge za Kulturni dom Prosek - Kontovel, ki je potekal ob sicer ne prav spodbudni udeležbi čla nov v Soščevi hiši na Proseku. Pereč problem je skupščini v svojem poročilu orisal predsednik Josip Ferfolja, ki je seznanil prisotne s potekom preurejevalnih del in obnove proseško-kontovelskega objekta. »Odbor Zadruge je že pred časom vložil prošnjo za preureditev dvorane, ki jo je pregledala in odobrila pristojna komisija,* je dejal Ferfolja. Obnova bo sicer zelo zahtevna zaradi izredno strogih varnostnih in protipožarnih predpisov, kljub temu pa je že na dobri poti. Tako je bil na primer že postavljen nov oder, na nasprotni strani od dose- danjega, da tako lahko dvorana spet razpolaga z zasilnim izhodom na cesto, ki pelje s Proseka proti Križu. Prav tako je nared omrežje nove električne napeljave, postavili so že tudi novo peč za ogrevanje. V načrtu je še obnovitev poda in stropa, popravilo strehe in pokritje terase. Dosedanji odbor se je zavzel za pospešitev preurejevalnih del, da bi jih tako končali do izteka po letja in da bi bila dvorana nared že za letošnjo jesen. Da bi vse to izvedli, so potrebna dokajšnja gmotna sredstva, zato je odbor predla gal ,da bi vprašali člane Zadruge za posojila, ki bi jih nato v kratkem času povrnili posameznikom. Skupščina je predlog osvojila. Ferfolja se je ob koncu zaustavil še pri delu stavbe za dvorano (»skednjem*), ki naj bi ga tudi obnovili SPRIJET HA DEIELNEM ODBORU PREDLOG DEŽELNEGA ZAKONA 0 IZPOPOLNJEVANJU OSEBJA KZE Položaj zdravstvenega sektorja v naši državi ni najbolj navdušujoč in še zdaleč ne odgovarja potrebam in zahtevam uporabnikov, oziroma bolnikov. Niti njegova reforma z ustanovitvijo krajevnih zdravstvenih ter drugih sektorjev ter da bosta istočasno vzpodbujali sodelovanje med podjetji, gospodarstveniki, zadrugami in delovnimi organizacijami. Poudariti je treba, da gre za hva levredno pobudo devinsko - nabrežinske občinske uprave, ki si v mejah svojih možnosti in pristojnosti prizadeva za uveljavitev kulture sožitja med obema narodnostnima sku-pnostima ter za dobre odnose z občinami iz matične domovine (občina je' že pobratena z Bujami, op. krepijo dobrososedske odnose med ur.>. Ta njena pobuda pa ni, pro- »>• t * n £. j ijfl i ■• ••■ >—i NA OSNOVI FINANČNEGA ZAKONA DEŽELA F-JK PREJELA ŠE 200 MILIJARD LIR Sklep je sprejela komisija za proračun pri poslanski zbornici - Zadovoljstvo deželnega odbcra Dveurna stavka v podjetju Parisi Osebje špediterske družbe Parisi je včeraj stavkalo dve uri. in sicer od 8. do 10. ure. Nameščenci - okrog 200 ljudi - je prekinilo de lo v znak protesta zaradi tega, ker vodstvo družbe vse doslej ni poskrbelo za povišanje starostnih doklad na podlagi pravil, ki jih v tem pogledu določa zadnja delovna pogodba kategorije. • ITTS in KZE prirejata telovadni tečaj za moške in ženske nad 60. letom starosti, ki prebivajo v upravnem okolišu Stare mitnice. Interesenti naj se prijavijo na sedežu rajonskega sveta v Ul. Foscolo 1 med I. in 10. uro. Furlaniji - Julijski krajini je bil dodeljen izredni prispevek v višini 200 milijard lir. Tako je sklenila komisija za proračun pri po slanski zbornici (sk'ep ;e bil so e jet soglasno z izjemo radikalcev, ki so iz protesta zapustili sejo komisije, češ da je bil postopek »preveč simplicističen*) v okviru razprave o finančnem zakonu. Ta sklep je deželni odbor F-JK sprejel z velikim zadovoljstvom, saj bo deželna vlada v pričakovanju o-dobritve nove zakonodaje glede finančnih odnosov med državo in av tonomno deželo lahko računala na nadaljnjih 200 milijard lir za finansiranje številnih nalog, ki ji nalagajo institucije. Vest o nakazilu teh 200 milijard lir je komentiral sam predsednik deželnega odbora Comelli, ki je ob tej priložnosti predvsem podčrtal vlogo, ki so jo za dosego tega rezultata imeli deželni parlamentarci ter delo, ki ga je na tehnični ravni izvedel posebni odbor izvedencev dežele in finančnih ministrstev. Predsednik deželnega odbora Comelli, ki se bo v naslednjih dneh sestal s predstavniki zakladnega ministrstva, se je medtem najtopleje zahvalil parlamentarcem iz naše dežele, ki so sledili celotnemu vprašanju, za opravljeno delo, ki je privedlo do tako pozitivnega rezultata. Nakazilo 200 milijard lir za letoš nje leto nalaga odobritev organskih določil, ki jih bo moralo določiti zakladno ministrstvo v sodelovanju z deželno upravo F-JK. Ob tej priložnosti je predsednik F JK Comelli podčrtal, kako tudi ta zakonski ukrep, ki sledi finančnim nakazilom za dopolnitev del na po tresnem območju, nakazilom po za konu štev. 828 ter refinensiranju odlokov o izvajanju osimskih sporazu mov, jasno kaže, kako vlada in parlament v veliki meri upoštevata probleme naše dežele. «Bela» stavka osebja zemljeknjižnih uradov Osebje zemljeknjižnih uradov v deželi Furlaniji Julijski krajini .je na pobudo enotne sindikalne zveze CGIL - CISL UIL uvedlo «belo» stavko, v okviru katere ne opravlja del, ki ne spadajo v njegovo pristojnost. Prizadeti delavci in uradniki zahtevajo predvsem povečanje števila zaposlenega osebja, da bi bil zemljeknjižni urad kos številnim svojim nalogam. Zaradi »bele* stavke izdajajo uradi z zamudo razne dokumente, tako da se posledice njihove prekinitve dela čutijo tudi v gospodarstvu. Načrt za sanacijo bivšega smetišča pri Trebčah Na svoji zadnji seji je tržaški občinski odbor sprejel vrsto večjih in manjših sklepov; med drugim je odbor sklenil, da sanira področje bivšega smetišča pri Trebčah. Gre za potrebna dela, za katera se bo tržaška občina poslužila deželne podpore. Vrsto sklepov .je odbor sprejel na področju javnih del in za o krepitev nekaterih občinskih uslug. katere politične sile (da ne govorimo o listi in njenih podružnicah ter neofašistih) po eni strani zagovarjajo take oblike sodelovanja med obmejnimi občinami, ko pa je treba konkretno ukrepati, se obnašajo na popolnoma nasproten način. •iasno .je, da je tem silam to sodelovanje kot trn v peti, saj si pri utemeljevanju takega nasprotnega zadržanja obešajo na tako labilne oprimke, ki nikakor ne morejo vzdržati« Tokrat so se KD, LpDA ter MSI enotno sklicevali na ekonomske težave, s katerimi se mora ubadat' občina in bi zato kazalo, tako so zahtevali, celotno zadevo preložiti na poznejši datum. K temu je treba dodati, da bo to pobratenje občinsko upravo lahko obtežilo za en milijon lir ali kaj več, kar jasno dokazuje, kako tiste sile, ki mu nasprotujejo, hočejo predvsem zaustaviti vse oblike sodeloi anja med obmejnimi občinami in stike med Italijo in Jugoslavijo. Tranzit izraelskih agrumov v sezoni 1983/84 tudi v primeru stavke FVedstavniki sindikalnih organi zacij, neodvisne ustanove za tržaško pristanišče in enotne družbe pristaniščnikov so se včeraj sestali, da bi na skupni seji obravnavali vprašanje dovoza agrumov iz Izraela, ki ga oskrbuje izraelska družba Citrus Marketing board. Družba je kakor znano po zadnjih treh stavkah v naši luki preusmerila dobave agrumov za evropsko tržišče v nekatere jugoslovanske, francoske in nemške luke. Upoštevajoč pomen, ki ga ima tranzit izraelsik agrumov čez Trst, so predstavniki sindikatov sedaj pristali na to, da se bo manipulacija tega blaga v sezoni 1983/84 redno opravljala tudi v primeru stavk. enot ni bistveno spremenila kakovo-odstopu odbora, vendar glavni pre- j sti zdravstvenih storitev, ka,- je ra-dlagatelji niso bili polnoštevilno pri-1 zumljivo, če upoštevamo dejstvo, da šotni in niso bili pripravljeni na ] ne morejo krajevne zdravstvene eno-dosledno in takojšjo diskusijo, saj ■ te učinkovito delovati zaradi vrste so bili. recimo, svetovalci KPI za j nerešenih političnih in organizacij-odložitev zadevne razprave. To je j skih vprašanj. izrabila LpT, ki je proti svoji dosedanji praksi odlaganja izsilila takoj "nje glasovanje, ki je bilo zanjo ugodno, in si sedaj kuje iz te- Poleg tega pa se zdravniško osebje in sindikalni predstavniki že nekaj let prizadevajo, da bi KZE poskrbele za strokovno izpopolnjeva ga političm kapital. Na žalost se; n je lastnega osebja, kar med dru- i«-« t a l/n momotrala nflrvrmrn t rl mnAct _' J___1 i L' i____________ je tako maščevala nepripravljenost opozicijskih sil*. »Slovenska skupnost, je rečeno na koncu poročila, se je pri tem vprašanju dosledno ravnala v skladu s sklepom zadnjega pokrajinskega kongresa, po katerem do deželnih volitev ne išče novih zavezništev. Poleg tega SSk ugotavlja, da so pobudniki zadnje akcije proti manjšinskima odboroma nastopali povsem ločeno, brez iskanja skupnih imenovalcev, kar dokazuje, da so zasledovali zgolj svoje .interese*. gim predvidevata, kot bistveno vprašanje za izboljšanje kakovosti zdravstva, sama reforma tega sektorja in zakon o ustanovitvi KZE iz leta 1979. Po tolikem času je o tem razpravljal deželni odbor F-JK in sprejel okvirni zakon za strokovno izpopolnjevanje osebja, ki ga je pred kratkim predstavil odbornik za higieno in zdravstvo Antonini Prvi člen omenjenega zakona predvideva, da vsaka krajevna zdravstvena enota naše dežela vključi v finančni pro račun, za vsako leto posebej in na ZA OKREPITEV DELOVANJA V PRIHODNJIH MESECIH ZVEZA ŽENSK ITALIJE NAČRTUJE VEČ JAVNIH DEBAT IN POSVETOV Na sedežu ZŽI - UDI je bila vče- raj skupščina, na kateri so članice razpravljale o vprašanju, kako popestriti in okrepiti dejavnost organizacije in kako uresničevati — ob večjem sodelovanju vseh žensk — načela pred kratkim sprejete listine, s katero je ZŽI dejansko obnovila svoj štatut. Temeljni cilj, ki si ga je ZŽI zadala ob 20. kongresu na vsedržavni ravni, je pospešiti komunikacijo med ženskami, izhajajoč iz njihovih vsekodnevnih potreb. Potrebno pa je veliko energij in pobud, pred vsem pa sodelovanja, da postane to načelo praksa in da se posamezni problemi, ki tarejo vse ženske, u-ok viri jo v splošno politično raven prek javnih debat in diskusij. Prav v tem smislu so ženske ZŽI odločile, da bodo v prihodnjih mesecih skušale pospešiti utrip svoje organizacije z javnimi debatami, ki naj bi zainteresirale čimveč žensk. Proti koncu aprila so napovedale posvet o vprašanju poroda in nosečnosti, s katerim bi nekako za- okrožile raziskavo, ki jo bodo izvedle s pomočjo vprašalnikov med večjim številom žensk. Pred 25. a-prilom načrtuje ZŽI tudi posvet o vprašanju ostarelih žensk, pri katerem naj bi sodelovale vse strokovnjakinje, ki delajo na tem področju. Po tem datumu pa je predviden tudi teden, posvečen reviji ZŽI «Noi donne*. sredi katerega sta napovedana seminar o vsebini revije in diskusija o vlogi ženskih revij, pri kateri naj bi sodelovale novinarke vsedržavnih časopisov in revij. osnovi skupnega zneska, ki ga bo deželna uprava sprejela do 15. septembra, posebno vsoto v ta namen. O predlogu deželnega zakona bodo sedaj morali razpravljati še posebna komisija svetovalcev in deželni svet. Prisrčen popoldan v Finžgarje ve m domu na Opčinah Mamica, najlepše cvetje zate dala je pomlad ...» S temi besedami in šopkom pomladanskega cvetja je recitatorka začela prireditev *Našim mamicam v veselje», ki je bila v nedeljo popoldne na Opčinah na pobudo Finžgarjevega doma. Urnik trgovin ob velikonočnih praznikih Združenje .trgovcev je sporočilo urnik -trgovin ob letošnjih velikonočnih praznikih. V soboto^'2. aprila, bodo lahko odprte ves dan po običajnem delovnem urniku vse trgovine z blagom, tudi tiste, ki so navadno ob sobotah popoldne zaprte. V nedeljo, 3. aprila, bodo lahko odprte dopoldne cvetličarne. V ponedeljek, 4. aprila, bodo lahko dopoldne odprte mlekarne in pekarne. V sredo, 6. aprila, bodo lahko vse trgovine z jestvinami, cvetličarne in drogerije odprte tudi popoldne. Danes bodo trgovine jestvin, drogerije in cvetličarne odprte po običajnem urniku. MIIIIIIIMIIIIHmilHtlllimiimfllllllMtlllllfllllllHMIHMIMIIimiimillMIMIIMIIIIIMIIIIItlllllllMIIIimiMMIMMIItllllUlllllllllltlllllllllllllllllllllllHIimMIlIfflimtllllllll NA VČERAJŠNJI SEJI Deželni svet odloži! razpravo o uvedbi norm za referendume Odložena tudi razprava o zakonskem osnutku, ki predvideva ukinitev lova na ptice Vest, da bo deželni svet razpravljal o zakonskem osnutku, ki naj bi prepovedal lov na ptice v deželi Furlaniji - Julijski krajini, je očitno odjeknila kot »plat zvona*. Ptičarji iz vse dežele, predvsem pa iz Furlanije, so množično prišli pred deželno palačo in napolnili sedeže, ki so v sejni dvorani namenjeni ob činstvu. Prišli so s svarilom politikom »ti meni ptico, jaz tebi glas*, kar ni majhen argument. Vsa zadeva sicer ni pripeljala do odločitve. Podpisnik zakonskega o-snutka Cavallo (DP) je na seji za hteva) spremembo dnevnega reda in dejal, naj pride zakonski osnutek takoj v razpravo. Pridružil se mu je drugi podpisnik Cocianni (KDi, ki je med drugim poudaril, da je naša dežela najbolj popustljiva do lova na ptice. Pascolat (KPI) je poudaril važnost, ki ga ima varstvo okolja, dejal pa je, da je problem obširen in da ga mora preučiti pristojna komisija, saj je treba vpra šanje učinkovito rešiti. Izrekel se je torej proti temu, da bi na včerajšnji seji razpravljali o zakonskem osnutku. Oglasil se je tudi predsednik deželnega odbora Comelli, ki je odločno zanikal, da je naša dežela pretirano »radodarna* do ptičarjev in da bi zaradi tega zaslužila »črno piko* v omikani Evropi. N pddporo svoji tezi je citiral- vrsto zakonov, ki ščitijo naravo in tudi. ptiče in * tem požel aplavz med občlhstvom. 28 svetovalcev je nato glasovalo proti temu. da bi spremenili dnevni red in razpravljali o zakonu, ki prepoveduje - lov na. ptice, 10 jih je glasovalo za razpravo, eden se je vzdržal. Omenili smo najbolj »Viden* del seje, pred tem pa sta bila na dne v nem redu zakonska osnutka za oblikovanje norm o referendumih, ki so predvideni v deželnem statutu. O-»nutka so predstavili svetovalci DP in Movimento Friuli. Pozneje so predstavili zakonski osnutek tudi svetovalci KPI, vendar ni prišel na dnevni red. Načelnik svetovalske skupine KD Turello je predlagal, naj se razprava predloži in naj pristojna komisija preuči različne o-snutke. Dejal je tudi, da gre za za pleten problem in poudaril, da ima jo referendumi svoj smisel le ta krat, ko jih zahteva velik del pre bivalstva. O potrebi, da se o vprašanju referenduma odloča takoj, so sprego vorili Cavallo (DP) De Agostini (MF), Barazzutti (PDUP) in Pa scolat (KPI), Za odložitev je spregovoril Biasutti (KD), za odložitev se je v osebnem imenu izrekel tudi predsednik deželnega odbora Co melli. Da Comelli ni govoril v ime nu odbora, je bilo jasno, kajti ve čina. ki sestavlja odbor je bila različnih mnenj. Glasovanje je to potrdilo. Za to. da se vprašanje referendumov odloži, so bili KD. PRI in PSDl. skupno je predlog o odložitvi prejel 25 glasov. Proti odložitvi in za takojšnjo razpravo pa so glasovali KPI, PSI, PDUP, LpT. MSI, MF in DP. ki so zbrali 22 glasov. Predlog KD o odložitvi je bil torej sprejet le za las... Zaprisega pomožnih agentov rekrutov V policijski kasarni »Duca di Aosta* je včeraj zapriseglo 293 pomožnih agentov rekrutov. Slovesnosti se je poleg številnih predstavnikov krajevnih in deželnih oblasti udeležil tudi vladni podkomisar Matticari, ki je pregledal postrojenj vod agentov. Uvodni nagovor je i-mel poveljnik šole policijskih agentov polk. Greco, po zaprisegi pa so nagradili šest agentov, ki so se še posebno izkazali pri nekaterih policijskih dejavnostih. Komisija za promet EGS o ^integriranem načr«u» Komisija za promet pri Evropski gospodarski skupnosti .je na svoji zadnji seji med drugim obravnava la tako imenovano »integrirano o-peracijo* Trst - Furlanija - Julijska krajina - Evropa. Gre kakor znano za predlog, za katerega se ogreva zlasti tržaški župan Cetovini in po katerem naj bi EGS prispevala finančna sredstva (skupno 1278 milijard lir) za izboljšanje prome tnih zvez, ki vodijo iz Srednje Evrope k Severnemu Jadranu. Ko misija je po pregledu načrta pripo ročila komisiji za regionalno |ioli-tiko, naj ga podpre, hkrati trn je opozorila, da preden bo načrt prišel pred izvršilno komisijo, je potreben poseg italijanske vlade, ki mora načrt »uradno* predstaviti pristojnim organom EGS Dvorana je bila za to priložnost pretesna za številno občinstvo, ki se je udeležilo prireditve. Prvi so nastopili malčki otroške ga vrtca z Opčin. Otroci radi pojejo že v vrtcu, posebno če jih k temu uvajajo vzgojiteljice. Svoje pevsko znanje so najmlajši pokazali na odru, ko so pod vodstvom učiteljice Magde Sosič zapeli nekaj pesmic. Sledil je otroški pevski zbor tVe-sela pomlad», ki se je predstavil v celotnem sestavu. Starejšim članom sa se namreč pridružili novi, ki so tokrat prvič nastopili. Ubrano so zapeli lep izbor pesmi, od ljudskih pa do umetnih. Zbor je vodila Lu cija čač, sodelovala sta še David Lenisa prt klavirju in Martin Ozbič s flavto. Za prijetno vzdušje pa so poskr beli mladi igralci z igrico Torta za mamo št. 2, ki jo je napisala in režirala Lučka Susič. Prireditev je zaključil ansambel Taims, za igral je nekaj valčkov in polk i: zakladnice domače zabavne glasbe. Celoten program je povezoval Mitja Ozbič. (n.s.) Besednemu prerekanju je sledil pretep Predsinočnjim je bilo v baru »Silvano* v 'JI. Udine 23 precej vroče, čeprav je v zadnjih dneh temperatura padla. Za ogrevanje je poskrbel 54-letni zapriseženi stražnik Michele Pagliari iz Ul. Rapieio 53, ki je po besednem prerekanju udaril 34-let nega upravitelja bara Sergia Kneif-fa, da mu je zlomil zobno protezo. Kneiff je udarec vrnil in verjetno bi prišlo še do hujšega, če ne bi posegla policija. in preuredili za potrebe ŠD Primorje in tudi drugih vaških društev, omenil pa je še odkup zadnjega deleža premoženja sedanjega Kulturnega doma. Zadrugi se je nudila priložnost za odkup še tega deleža, a se je izjalovila, ker je bilo prodajno pooblastilo (iz Argentine) slabo sestavljeno. Po blagajniškem poročilu Ladija Ukmarja in poročilu nadzornega odbora, ki ga je podal Ljubo Grilanc, se je razvila mestoma dokaj živahna razprava, kateri so sledile volitve novega odbora. V novi odbor Gostovanje zagrebške «Komedije» v Trstu Zagrebška « Komedija* bo 1*" tos ponovno gost Slovenskega stalnega gledališča- Gve za ansambel, ki je pri nas žel izjemne uspehe z deli kot sta bili na primer «Jalta, Jalta* in »Gu bec Beg». Tokrat se nam bo Komedija predstavila z delom «Rdeči otok» M. Btdgakova v režiji Vanče Kljakoviča. Predstavo si bomo lahko ogledali ® soboto 9. in v nedeljo 10. aprila, in sicer v tržaškem Kulturnem domu. Vodstvo SSG je sklenilo, da zaradi izjemnosti dogodka uvede predprodajo vstopnic, ki se bo pričela pri blagajni gledališča že jutri, in sicer od 10. do 14. ure. Abonenti SSG bodo deležni posebnega popusta. Zadruge za Kulturni dom Prosek-Kontovel so bili izvoljeni: Srečk0 Sedmak, Alojz Kapun, Milan čuk, Just Fabjan, Danilo Kocman. Bruno Rupel, Edi Kapun, Stojan Lisjak in Darko Rupel. Zadnja oddaja kabareta «Le balcon» V ponedeljek smo lahko po krajevnem italijanskem radiu prisluhnili zadnji oddaji kabareta »Le bal-con», pri katerem sodelujejo LHJa Cepak, Noemi Calzolari, Boris Kobal, Sergij Verč in ob klavirju A-leksander Vodopivec. S humorjem >n satirično ostjo, ki sta jim lastna-so ropevalh Kraško ohcet med Slovencem in Italijanko s posledicamtiki sodijo v znanstveno fantastiko-v zifbdbicr> ■marobe svel». OdČPm bodo prekinjene za daljši čas, ka-baretisU pa ti bodo predstavili ob: činstvu z živim programom 28. 29. aprila v tržaškem Avditoriju-kjer bodo predstavili najbolj posrečene like in skeče, seveda ob vedno dovršeni spremljavi Aleksandra Vodopivca. Nadaljnji programi kabaretne skupine še niso znani, u' pati je, da bo še kje našla prostor in čas za žive nastope in da bo tako imela priložnost v smehu pikati na boleče tržaške probleme. Rajonski sveti Danes, ob 18. uri se na sedežu v Ul. S.Ermacora 3 sestane rajonski svet za Rojan, Greto m Bar ko vije-Ob 19.30 se sestane tudi rajonski svet za Vaimauro; Naselje sv. Sergija- Začela se je obravnava proti sedmim tihotapcem z zmrznjenim mesom Na prvostopenjskem sodišču je bj' la včeraj prva obravnava proti sedmim osebam, ki so obtožene tihotapstva z zmrznjenim mesom. Pošiljke mesa so prihajale iz Romunije, namenjene so bile v Francijo, sedmerica pa je — kot trdi obtožnica — prisilila šoferje tovornjakov, da so 57- ton mesa prepeljali v veronsko pokrajino. Obtoženci so: 47-letni Dante Ghirlanda iz okolice Verone, 48 letni Silvio Belloni iz Parme, 39 letni Berud Rahmac her )l Miinchna. 57-letni Italo Giannessi lZ Piacenze, 41-letni Renzo Gatti iz Carrare, 47-letni Primo Walter Gardam iz Mantove in 43-letni Giuseppe Ga-loardi iz okolice Firenc. Proces poteka v Trstu, ker so finančni stražniki odkrili goljufijo na mejnem Pohodu pri Fernetičih. Od prekrška so pretekla že štiri leta. Kriški vrstniki preminulega •O" vnH£n MARIA SIRKA izrekajo ženi Pierini, hčerkam, bratom in sorodnikom iskreno sožalja* Ob težki izgubi dragega očeta Marija Sirka izrekata globoko sožalj* Tanji in svojcem Mirko in Kati ŠP®' capan. •V kolonkovškl sekciji KPI bo da nes, 30, marca, ob 19.30 javna skupščina. Spregovoril bo član pokrajin skega tajništva partije Glauco Rigo • Miljski občinski svet, ki se sestane danes ob 18.30, bo glasoval o tri letnem načrtu, ki ga je pred nekaj sejami predložil občinski odbor, Nenadoma nas je zapustil KARLO MARC (MILCE) Pogreb dragega pokojnika bo jutri, 31. marca, ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v cerkev v Boršt. Žalujoči svakinja (n nečaki z družinami Zabrežec. 30. marca 1983 GOR1SK! DNEVNIK Gledališča UOSSETT1 Danes, 30. t.m., ob 17. uri red sreda in ob 20.30 red prost, bo na sporedu «Tramonto» Renata Simo-n'ja. V glavni vlogi nastopa A. Lionello. V abonmaju odrezek št. 7. Rezervacije pri glavni blagajni. avditorij Danes ob 17. uri bodo Podreccove lutke predstavile «Lunin svet« C. Goldonija. Zadnji teden. V abonmaju odrezek št. 10. VERDI Danes, 30. t.m., bo ob 20. uri za red E/F na sporedu druga predstava Puccinijeve opere »Turandot«. Dirigent Daniel Oren, režiser Alberto Fassini, orkester in zbor bo vodil Andrea Giorgi. V glavnih vlogah nastopajo: Oli-via Stapp (Turandot). Lando Bartolji (neznani princ), Carlo Del Bo-seo (Timur), Marion Vernette Moore (Liu). Giancarlo Montanaro (Ping), Pierfrancesco Poli (Pang), CANKARJEV DOM LJUBLJANA Mala dvorana V soboto, 2.4., ob 10. uri: A. Go-ljevšček «Hiša». Srednja dvorana Danes, 30. t.m., ob 19.30: L. Kraigher «Umetnikova trilogijam.. Ob 15. Uri ista predstava za gimnazijo Jesenice. Velika dvorana Danes, 30. t.m., ob 17. in 20. uri: Sun Ra Arkestra, ZDA. Vstopnice so v prodaji pri blagajni Cankarjevega doma v Emonskem prehodu od ponedeljka do petka od 8. do 11. in od 16. do 20. ure, ob sobotah od 9. do 11. ure in pred pričetkom predstave. Kino Cuppella Underground 18.00—20.00— 22.00 «Cul de sac». Režija Roman Polanski. Ariston 16 00-22.00 «Veronika Voss». Prepovedan mladini pod 14. letom Eden Danes zaprto. Jutri ob 17.00 «Destructors». Nazionale 15.30 «La borghese golo-sam. Prepovedan mladini pod 18. letom. Grattacieio 16.30-22.15 »Attila, fla-gello di Dio». D. Abatantuono, R. Rusic. Rehiee 17.00 «Rambo«. Barvni film za vsakogar. Mignon 17.00 '«Saranno famosi«. Barvni film za vsakogar. Rilodrammatico Zaprto. Aurora 16.30 «Exibition». Prepovedan mladini pod 18. letom. Capitol 16.0() «ET l'extratene$tre«. Barvni film za vsakogar. Cristallo 16.30 «Querelle de brest* Prepovedan mladini pod 18. letom. Moderno 16.00 «Fuga per la vittoria*. Silvester Stallone. Radio 15.30 «Le svedesi super pon-Pon«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Vittorio Veneto 16.00 «Momenti di gloria«. V. Cross. Lumiere 16.00 «American graffiti«. Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij Glasbena matica obvešča, da da-30. marca, odpadejo vaje o- | boških zborov v Dijaškem domu. KD F. Prešeren - Boljunec vabi | na ((Koncertna večera« v soboto. 9. 'I sprila. ob 20.30 mešani pevski zbor ■ Gbala iz Kopra — dirigent Mi'ko Musar, v petek. 15. aprila, ob 20.30 j IjGpški pevski zbor F. Venturini - j ”°nijo. mladinski pevski zbor F. ! Prešeren, pianistka Vihra Kodrič, j um Danes, SREDA, 30. marca j BRANIMIR “Unče vzide ob 5.50 in zatone ob ‘8.29 — Dolžina dneva 12.39 — Lu-vzide ob 20.33 in zatone ob 6.58. Jutri, ČETRTEK, 31. marca j BOGOMILA Irenic včeraj: najvišja temperatura "k stopinje, najnižja 9.5 stopinje. ®u 18. uri 13,9 stopinje, zračni tlak ‘603,6 mb narašča, veter 10 km na 6ro severovzhodnik, vlaga 58-odstot-6“- v, popoldanskih urah je padlo 6-2 mm dežja, nebo pooblačeno, mo-r)c malo razgibano, temperatura mo-rJa 9.5 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Rodili SO SE: Roberta Ziani, r.abio Doller, Piero Martellato, Mar-uiia Brus, Elisa D'Ambrosi, Marco “jhiavon, Erika La Rosa, Ann Marie a“ssey, Aliče Pedduzza, Lorenzo “uchi, Lorenzo Taecardi. . UMRLI SO: 64-letni Pietro Zoppo-.uto, Gl -letni Carlo Fable, 6-letni ?*aurizio Sini. 77-letna Giuseppina , °zza por. Crisafi, 82 letni Marcel-*° Bittisnig, 73-letni Mariano Dori-|utti. 73-letna Carmina Furlan vd. “ubusin. 72-letna Elisabetta Bassi 6ur- Magris, 45 letni Bruno Rosani, J’ letni Roberto Scheel, 71-letna Ste-ania Cebron vd. Reteč, 55-letni Gu-I cimo Frausin, 45-letni Gnido Mreu-83-letna Aurelia Pavan por. Ba-»,'cr, 80-letna Francesca Škerl vd. “ussi, 81 letni Giovanni Gregori, 60-e‘Ui Roberto Clementi. dneva služba lekarn (wl 8.30 do 20.30) , Trg S. Giovanni 5. Trg Sv. Jakoba i; Gl. dei Soneini 179. Ul. Revoltella C Opčine, Milje (Viale Mazzini 1). 8-30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) T,,S Garibaldi 5. Ul. Diaz 2. nočna služba lekarn „ (od 20.30 dalje) A.Tl'g Garibaldi 5. Ul. Diaz 2, Op ne. Milje (Viale Mazzini 1). D lekarne v okolici I “Uljunec: tel 228 124: Bazovica: S1* 226 165: Opčine: tel. 81148)1: j/Osek: tel. 225-141: Božje polje, ,6pnik; tel. 225-596: Nabrežina: tel sL cer na zelo diplomatski u'Zato nič manj odločni način namenil videmski župan ČariSoUtu iia 6Wdnivt le konference prejšnji petek, ko jet>0L ! vedal, da je mesto Videm, v počastitev svoje tisočletnice doslej odprlo že dva muzeja, namerava jih (ipreli-še nekaj,-in da ni. v ta namen dobil nit i lire od deželne u-prave. Za podrobnejša pojasnila je na razpolago uiad za šolstvo prt pokrajinski upravi. FILMSKI VEČERI Danes v Kulturnem domu madžarski film Ograda V okviru ciklusa filmskih večerov. ki jih pripravljata KinoateIje in Piccolo cine forum, bodo drevi v Kulturnem domu predvamli film madžarskega režiserja Andrasa Ko-vaesa Ograda (Menesgazda), po romanu Istrana Galla. V glavnih vlo gah nastopajo Jožef Madaras, Ferenc Fabia in Sandor Horvath. Prva predstava bo ob 18. uri, druga ob 21. uri. ških lastnikov srečali z novim deželnim odbornikom za javna dela Specbgno ter zahtevali revizijo določil glede oblikovanja cene stanarin. Vendar so deželni uradi brez pravega posluha za tovrstne zahteve. Odtod -odločitev za protestno manifestacijo, ki se bo pričela ob 15.30. .....• Pripravlja se družabno srečanje nekdanjih gojencev Dijaškega doma Gre za pobudo, ki bo prav goto- , vo naletela na velik odziv. V mislih imamo družabno srečanje nekdanjih gojencev Slovenskega dijaškega doma v Gorici, ki bo v soboto, 9. aprila, v Kulturnem domu. Gie , za pravzaprav ecbnstveno prilož-nost, da se po dolgih letib spet sre-, -čajo nekdanji učenci in dijaki, zdaj že zreli mož,je in družinski očetje. , Dovolj bo samo podatek, da so prve, gojence sprejeli v Dijaški dom že pred 37 leti! Pripravljalni odbor srečanja je sicer že razposlal vabila, vendar na--slove vseh nekdanjih gojencev, posebno tistih iz prvih let, ni bilo-lahko dobiti. Utegne se zato zgoditi, da marsikdo osebnega vabila ne bo prejel. Nič hudega, pravijo organizatorji, saj so vabila na razpolago v pisarni Dijaškega doma, kjer nudijo tudi vse informacije o poteku družabnosti. Francoski godbeniki na obisku na Goriškem V teh dneh je na Goriškem.! gost pokrajinske uprave in šolskih ok.a- : jev ter nekaterih občin, godba «Clas-se musicales« iz Thiaisa v Franclji. V Gorici so imeli koncert v ponedeljek, včeraj so koncertirali ‘ v Gradežu. danes pa bodo imeli koncert v Tržiču, dopoldne za šolarje in dijake. V okviru ciklusa filmov, ki jih prirejata Kinoatelje in Piceolo Cine-forum bedo danes, 30. t.m., predvajali film Ograda režiserja Andrasa Kovacsa. Do 16. aprila predložiti prošnje za podporo dijakom Goriška pokrajinska uprava, od-borništvo za šo’stvo, opozarja, da 16. aprila poteče rok za predložitev prošenj za denarno pomoč učencem in dijakom iz manj premožnih družin, za šolsko leto 1982/83. Za denarno pomoč lahko zaprosijo učenci in dijaki, ki med šolskim letom bivajo v zavodih oziroma drugih ustanovah, ali pri zasebnikih na območju goriške pokrajine; študenti višjih srednjih šol, ki imajo stalno bivališče v goriški pokrajini, a obiskujejo šolske zavode izven območja Furlanije Julijske krajine. Nadalje lahko zaprosijo za denarni prispevek dijaki, ki izhajajo iz maiij premožnih družin in ki morajo za obiskovanje šol, bodisi za vsakodnevni prevoz, bodisi za stanarino v zavodih, prenašati precejšnje finančno breme. tlllllllUlIHIIIHIIIIIIIIIIIIllllllllllllllllRIHMinnilUllllllllillllllllDlIlllHIIIIIRHIIIIIIIIIHItHIlimuitHIlIltnil DELOVANJE OBČINSKEtI‘PRAVE VPRAŠANJA OSNOVNIH ŠOL V PRETRESU OŽJEGA ODBORA utiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiititiiitiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiMiHUHiiuiiiiiiiiiiiiminiiiiiifiitmiiiiiimiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiitiiiiiiiitiikB DRAGO MIR0ŠIČ NA OBISKU V DIJAŠKEM DOMU TER PRI MLADINSKEM CENTRU Societa Italiona per 1'Esorcizlo Telefonlco Jugoslovanski generalni konzul v Trstu Drago Mirošič, je v ponedeljek obiskal Dijaški dom v Gorici ter se dalj časa zadržal v prijetnem pogovoru z osebjem te naše vzgojne ustanove. Zatem se je Drago Mirošič na sedežu Mladinskega centra srečal še s predstavniki mladinskih organizacij iz Gorice, Sovodenj, Doberdoba in Štandreža Občinski odbor je ta teden pričel razpravljati o načrtu preureditve nekaterih osnovnih šol v mestu. Kot sigo v našem ljstu že pisali je pred nekaj tedni komisija občinskih in šo’skih funkcionarjev zaključila a nalizo o položaju osnovnega šolstva v občini in vzela v pretres tudi kakšne bodo perspektive v prihodnjih letih. Prišli so do spoznanja, da bodo morali v prihodnjih nekaj letih zapreti več desetin razredov osnovnih šoj, tolikšen je upad rojstev. Prve vesti o tej analizi so prišle v javnost in najprej il prišlo do ostrega protesta na skupščini prebivalstva v Podgori, kjer so tako starši otrok, ki obiskujejo tamkajšnjo slovensko šolo kot tistih, ki o-biskujejo italijansko šolo, ostro protestu ali proti predlogom, da bi obe šoli zaprli. Pred nekaj dnevi smo v dnevnem časopisju brali nekatera stališča predstavnikov italijanskih staršev in tudi šol. Stališča so seveda različna, vsakdo brani svoja. Sinoči so o tem vprašanju razprav ljali na seji rajonskega sveta za mestno središče. Ko to pišemo ne vemo še kako je potekala razprava. Za včeraj je bila napovedana tudi seja občinskega odbora, kjer naj bi tekla razprava prav o tem vprašanju. Vemo tudi, da so šolski funkcionarji v teh dneh obiskali nekatere šole, da bi se na licu mesta seznanili z dejanskim položajem. Skoro gotovo bo, da bodo že s prihodnjim šolskim letom zaprli tu pa tam nekaj razredov, morda pa celo kako šok). V tako razpoložljivih po slopjih pa bi vselili učence in dijake drugih šol, ki, so potrebne nujnih popravil. V občinski upravi pa je prišlo, kot smo že omenili, do sprememb. Namesto Fantinija je prišel v odbor socialdemokrat Agostino Tacchinar-di, ki bo odgovarjal za osebje. Bil je že prisoten v novi funkciji na eni seji odbora. Odborniki so sklenili tudi urediti trg pred novim socialnim centrom v Ločniku. Prispevali bodo tudi tri milijone lir v sklad za postavitev spomenika padlim iz Ločnika v vseh vojnah. Vse to delajo v sporazumu z rajonskim svetom v tem goriškem predmestju. Odborniki so sklenili tudi prenoviti zid okrog slovenske o-sovne šole Otona Župančiča na Livadi. Občina bo tudi sodelovala pri proslavah stoletnice goriške sekcije C Al. Nevarnost afriške svinjske kuje Iz pisarne goriške krajevne zdravstvene enote nam poročajo, da so v Italiji ugotovili primere obolelosti afriške svinjske kuge. Če se ta razširi bi prišlo do velike nevarnosti za vse prašičerejce, kajti, tako pravijo strokovnjaki, se ta kuga širi z veliko hitrostjo. Zaradi tega opozarjajo v goriški zdravstveni enoti vse kmete ter še posebej tiste, ki imajo večje svinjake, da se morajo striktno držati zdravstvenih predpisov in navodil, ki jih bodo še izdali. Že obstoječi predpisi prepovedujejo namreč uporabo ostankov hrane iz menz. vojašnic. gostišč. Dovoljeni so le o-stanki hrane kmečkih družin. Še posebno pozornost bodo morali kmetje posvetiti nakupu prašičkov. Vse živali, ki jih bodo uvozili iz drugih pokrajin, morajo, biti opremljene z zdravstvenim potrdilom roza barve, ki ga izpolni živi* nozdravnik kraja, od koder prihaja žival. Vse prašiče, ki jih bodo Uvozili iz drugih pokrajin, bodo morali kupci dati v obvezni pregled našemu živinozdravniku. Prav tako bodo morali kmetje nemudoma obvestiti živinozdravnike o morebitnih primerih obolelosti. Razna obvestila Mestni kopalni bazeni na Rojcah bodo zaprti od 31. marca do 5. aprila. SKD Hrast vabi 4. aprila v Doberdob na tradicionalni «praznik pomladi«. V popoldanskih urah se bo odvijal kulturni program, sledil bo ples ob zvokih ansambla Super group. Kino (loricn VERDI 18.0tte22.00 «Sapore di ma-re». J. Cala. Barvni film. CORSO 18.00-22.00 «Rambo«. S. Stallone. Barvni film. VITTORIA 17.30-22.00 «Sex fasci-nation«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič EXCELS10R 20.30 Koncert. PRINCIPE Danes zaprto. Nora <,orica in okolica SOČA 18.00 «Cestni bojevnik«. Avstralski film. 20.00 »Rjovenje« — predpremiera. Ameriška komedija. SVOBODA 18.00-20.00 »Čas prve ljubezni«. Francoska komedija. DESKLE 19.30 «Variola vera«. Jugoslovanska drama. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Marzini, Korzo Italija 89, telefon 84-443. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. Antonio, Ul. Romana, telefon 40497. POGREBI Danes v Gorici, ob 9.30 Filomena Pascarella vdova Perini iz splošne bolnišnice, ob 12.30 Genovefa Culot vdova Gelsi iz bolnišnice sv. Justa. Zanimiva in živahna razprava na 14, obenem zboru SDGZ v Gorici Dušan Košuta [je uvodoma nanizal I težave, v katerih j delujejo slovenski S zunanjetrgovinski o-jperaterji: tržne j raziskave, problem lastnega kapitala, previsoka cena de-] narja, vsakodnevno nihanje valutnih | tečajev, morebitna ! neustreznost strukture s katero razpolaga posamezni podjetnik, pa še rizik, ki spremlja sleherni posel. Te in druge okoliščine so narekovale našim operaterjem, da se v svojih poslih omejijo predvsem na sodelovanje Italija - Jugoslavija. Naš človek je kljub vsemu dokazal veliko vztrajnost in sposobnost, zavedajoč se. da je sestavni del važne komponente deželne stvarnosti tudi izven okvira naše narodnostne skupnosti, in tako se je dokopal do zavidljivih rezultatov v funkciji veznega člena sosednih gospodarstev oz. zaledja. Po omembi raznih dvo ali večstranskih sporazumov, ki urejujejo italijansko - jugoslovansko blagovno izmenjavo, in bistveni vlogi članov SDGZ v vodstvu milanske mešane zbornice, je Košuta dejal, da so zastopniki združenja bili na razgovorih z jugoslovanskimi gospodarskimi dejavniki deležni velikega razumevanja, ko so vztrajali pri politiki odprte meje, za katero smo se v teh krajih desetletja trmasto potegovali. Nekaj olajšav je bilo že vnesenih, ostale pa pričakujemo v doglednem času, saj so koristi odprte meje obojestranske, in to ne le na gospodarskem, ampak tudi na drugih področjih, zlasti še na kulturnem in športnem. Po navedbi raznolikih pobud zunanjetrgovinske sekcije SDGZ za Tržaško je Košuta poudaril, da številčni potencial te i sekcije nima sorazmernega izraza j v ustreznem kapitalu in specializa-cijskih dejavnostih; potrebne so j nujne spremembe v dejavnosti po- I sameznega podjetja, pa tudi večje | sodelovanje med samimi člani za j nove pobude in skupne nastope, j Najnovejši razvoj blagovne menjave med Italijo in Jugoslavijo, ki ga označuje velik porast prometa po avtonomnih računih, mora spodbuditi slehernega našega operaterja, da z dosedanjega načina poslovanja preide k novim oblikam sodelovanja z jugoslovanskim partnerjem. Predvsem se je treba usmeriti na uvoz blaga iz Jugoslavije; če bo naš član ustvaril primerne fonde z uvozom, bo imel zajamčeno v veliki meri tudi možnost izvoza. Na jugoslovanskem obmejnem območju operira 17 slovenskih in 10 hrvaških podjetij, ki delujejo po obmejnih sporazumih; v temv okviru mora tudi naš član najti svoje mesto. Naši operaterji morajo svojo dejavnost raztegniti še na druga področja in drage države, a pri izvozu v Jugoslavijo se morajo osredotočiti zlasti na repro-material in opustiti blago široke porabe. V večji meri bi se morali okoriščati avtonomnih računov in sejma Alpe Adria, pomnožiti bi bilo treba stike z jugoslovanskimi zbornicami, organizirati seminarje zaprtega tipa o problemih gospodarskega sodelovanja z matično domovino, bolje se bo treba povezati z gospodarskim odborom SKGZ, pa tudi izdajati periodičen bilten o jugoslovanskem gospodarstvu oz. zunanjetrgovinskem poslovanju bi kazalo. Marino Košuta §! Krizne razmere so negativno učinkovale na slovensko za H mejsko gospodar stvo, vendar se njih posledice manj poznajo v zunanjetrgovinskih poslih, če v italijansko - jugo slovanski izmenjavi kot taki beležimo določen zastoj, ugotav ljamo z druge strani velik porast blagovne menjave po maloobmejnih računih, ki so bili osnovani tudi ob sodelovanju neka terih naših članov prav v funkciji razvoja obmejnih področij in njihovih gospodarskih struktur. Podatek, da je še v letu 1979 bilo realiziranega za 44 milijard lir blagovnega prometa po tržaškem in go-riškem računu, in da je leta 1982 bilo realiziranih 375 milijard lir, dovolj zgovorno priča o življenjskosti in naglem razvoju tega sektorja. Ob vsem tem pa vendarle beležimo določene težave pri mnogih naših podjetjih. Dejstvo namreč, da so se v blagovno obmejno izmenjavo vključila številna velika industrijska podjetja s celotnega področja obeh držav, da se je blagovni ustroj zadnja leta skoraj popolnoma spremenil in da je vrednostni obseg tako narastel, je marsikaterega slovenskega operaterja presenetilo. Ta nagel razvoj obmejne trgovine očitno nakazuje potrebo po nagli prilagoditvi naših struktur novim razmeram in potrebam obeh tržišč. Prizadevanja jugoslovanskega gospodarstva k povečanju izvoza na konvertibilna področja in sporazumevanje SFRJ - EGS o večji menjavi blaga in poslovno - tehničnem sode’ovanju nudi nam ob meji idealne možnosti vse večjega in trajnej- šega vključevanja v ta dogajanja. V ta namen pa bo treba obstoječe zunanjetrgovinske strukture temeljito preustrojiti, kadrovsko in finančno ojačiti, kajti le z dobro organiziranimi podjetji se lahko uspešno vključimo v sodoben način poslovanja. To velja tako za izvozno - u-vozna podjetja kot za naše banke, avtoprevoznike in špediterje. Pre-ustroj nam bo lahko odskočna deska za hitrejše razvijanje novih industrijskih dejavnosti, ki so za naš razvoj še kako potrebne. Ob vsem tem bo igralo važno vlogo tudi tesno sodelovanje naših gospodarskih dejavnikov z onimi v matični domovini, pri čemer bo imelo SDGZ še naprej bistveno povezovalno vlogo. V Borivoj Švagelj je uvodoma poudaril izredni doprinos slovenskih ljudi h gospodarskemu razvoju Furlanije Julijske krajine, ki pa je slonel izključno na lastnih močeh, pomoči javnih ustanov in raznih blagajn naš gospodarski delavec ni bil deležen, namesto na razumevanje ali podporo je vselej naletel na ovire. Takšna življenjskost in sposobnost je po sodbi načelnika tržaške malotrgovinske sekcije zamejskim Slovencem lahko samo v ponos. Zaradi kopičenja problemov je za naše trgovce nujno, da se čimbolj združujejo in medsebojno sodelujejo; s tem bodo laže reševali probleme, hkrati pa še krepili že itak velik ugled, ki si ga je SDGZ pridobilo pri javnih ustanovah. Po omembi pravilnosti ustanovitve posameznih samostojnih Priznanje uslužbencem SDGZ Po občnem zboru SDGZ so se poleg vodilnih organov združenja zbrali na skupnem kosilu tudi njegovi uslužbenci. K njihovemu omizju sta prisedla predsednik ustanove Vito Svetina in direktor Vojko Kocjančič, ki sta na ta na> in zgledno pokazala, kakšen mora biti pravi odnos med vodstvom in delovno silo, in to še posebno v zamejski organizaciji. Če je po eni strani za dosežene uspehe treba izreči vse priznanje voditeljem združenja, je po drugi strani nujno poudariti važnost požrtvovalnega dela, ki ga opravlja osebje, pretežno dokaj mlado, fantje in dekleta, eni in druge mestoma tudi že oženjeni ali poročene. Predsednik jim je izrekel priznanje kot dejanskim stebrom organizacije in naglasil koristnost njihove dejavnosti za celovito našo narodnostno skupnost. Ravnatelj Kocjančič je globlje analiziral problem odnosa baza - vodstvo, ki mora sloneti na ustrezni, demokratični miselnosti. Na sliki del osebja med občnim zborom. sekcij je Švagelj dejal, da so mali trgovci močno občutili posledice jugoslovanskih omejitvenih ukrepov; nastale težave bomo morali kar sami prebroditi. Predsedstvo združenja je takoj poseglo na pristojnih ravneh tostran in onkraj meje, a kljub obljubam in zagotovilom, da gre samo za začasne ukrepe, ni bilo še nobene rešitve. Vsekakor gledamo naprej z zaupanjem, čeprav nas dodatno tare še inflacija. Tovarnarji neprestano navijajo cene. ki se jim morajo naši ceniki v trgovinah pač prilagoditi, a v o-čeh javnosti smo potem za nastalo draginjo vsega krivi samo mi; zaman dokazujemo, da so naše trgovine zadnji člen v sistemu distribucije in da je vrednost blaga, ki ga prodajamo, določena že naprej, še preden pride v naše obrate. Temu velja dodati povečan davčni pritisk. zvišanje dajatev za socialno zavarovanje, za pokojninski sklad, reklamne napise itd., pa tudi stroge obveznosti glede davka IVA, in še nove obveznosti v zvezi z elektronskimi blagajnami ter seveda še strožjo kontrolo nad našim delovanjem. kot bi morda bili nadrobni trgovci kakšni tolovaji in hudodelci. Švagelj je zatem omenil nujo po izvajanju trgovskih občinskih načrtov in ureditvi vprašanja delovnih umikov ter tedenskega počitka in se dotaknil žgočega problema mlade delovne sile; te primanjkuje, kar botruje postopnemu izumiranju malotrgovinskih dejavnosti. Tu je tudi še vprašanje konkurence velikih blagovnic in nelojalno poslovanje raznih grosistov, ki prodajajo tudi na drobno. Med nujnimi pobudami, ki jih bo treba v najkrajšem času sprožiti, je Švagelj navedel tečaj o vodenju knjig, skupni nakup novih blagajn, strokovno pomoč pri preusmerjanju trgovskih dejavnosti in odprtje sedeža SDGZ v Nabrežini. Po ugotovitvi, da so gornji problemi skupni tako tržaškim kot go-riškim članom združenja, se je Švagelj izrecno zahvalil predsedniku združenja Svetini in direktorju Kocjančiču na njuno delo. Adrijan Semen Sredstva, ki jih naše banke zbirajo predvsem pri slovenskih varčevalcih niso več tako majhna (preko 150 milijard ob koncu lanskega leta) in dokazujejo vedno večje zaupanje in naklonjenost slovenskih varčevalcev do slovenskih bank. Naše banke in hranilnice se niso u-stavile pred ostro konkurenco večjih in bolj agresivnih italijanskih bank in posodobile način svojega poslovanja, tako da so se prilagodile aktualnim razmerah!. Zaradi tega—sma. .uvedli celo vrsto*, novih služb. Danes ni nobenega tehnično-strokovnega razloga, da se ne bi Slovenci posluževali domačih denarnih zavodov nasprotno, večkrat se je izkazalo, da je bila domača banka veliko bolj pozorna na potrebe domačega človeka ali podjetja, predvsem na področju kreditnih poslov. V svoji kreditni politiki so naše banke veliko pripomogle k razvoju gospodarstva v zamejstvu; njih posegi so bili mnogokrat odločilni v podpori privatnikom za nakup stanovanja ali hiše, v obrtništvu, v trgovini in tudi v industriji. S posebno pozornostjo sledijo nasta- janju novih gospodarskih pobud, tako na Tržaškem kakor tudi na Goriškem. Odločilno vlogo bi naši zavodi odigrali tudi pri razvoju gospodarske dejavnosti v Benečiji. Prizadevamo si za nekatere skupne pobude, še zlasti tam, kjer bi bilo nastopanje za posamezno banko prezahtevno. Zaradi tega bi morala bančna sekcija SDGZ postati samostojna. Karlo Guštin je spregovoril o žgočem problemu delovne sile v gostiščih. Uslužbenec se mora znati lotiti vsakega dela, pa tudi malce psihologa mora biti v njem, žal pa so danes natakarji v glavnem bolj preprosti ljudje brez vsake gostinske šole za sabo, ki so se posla naučili z lastnim trdim delom in požrtvovalnostjo. Problem je zlasti zagotoviti sj zadostno število strežnega o-sebja ob sobotah in nedeljah; tembolj zaradi jugoslovanskih ukrepov, po katerih je zmanjkala delovna sila z onstran meje. Tudi sicer pristojne oblasti sila redko izdajajo ustrezna dovoljenja. Posebno pa je seveda hud problem vajeništva, saj vajencev v gostinstvu tako rekoč danes sploh ni. če se slovenska mladina ne bo odločala za ta posel, bodo naše gostilne postopoma izginile oz. prišle v italijanske roke; mlade bj bilo treba spodbujati, da se po obveznem šolanju vpišejo v gostinsko šolo, ki bi jo lahko organizirali s sodelovanjem Slovenskega deželnega zavoda za poklicno izobraževanje. Rado Andolšek Predstavniki obrtnikov morajo v sklopu SDGZ posve titi veliko pozornost naši mladini: po- prečna starost obrtniških mojstrov je zelo visoka in brez pomladitve bo marsikateri obrtni poklic izumrl. Mlade je treba zato pritegniti v čim večjem številu v obrtništvo, toda rešiti treba problem vajeništva. Vajenec stane obrtnika 8 - 11 milijonov lir letno brez primerne protivrednosti; dežela naj sprejme zahtevo obrtne sekcije združenja in drugih dveh sorodnih organizacij po posebni podpori za vzdrževanje vajencev, drugače se bo še povečala nevarnost za tistih 1000 obstoječih delovnih mest, kaj šele. da bi ižkoristili onih 5t>0 vajeniških mest, ki so še razpoložljiva v tržaški pokrajini. Prav tako mora dežela podpreti avtoprevoznike, ki so v hudi krizi, finansirati programiranje za razvoj obrtništva, poklicno usposabljanje mladine in razvoj konzulenčnih služb, prispevati k znižanju obrestnih mer Congafi in s primernimi denarnimi posegi olajšati obrtnikom nakupovanje zemljišč. ki jih potrebujejo za odpiranje novih delavnic. V ta namen bi dežela morala izkoristiti sredstva v okviru zakona 828, kar velja tudi za načrt obrtne cone v dolinski občini, za katero so potrebne 4 milijarde lir. Andolšek je naglasil po- Delegati med potekom občnega zbora trebo, da se obrtniki razdelijo po | možnosti, ki jih predvidevajo členi poklicih in ustanovijo posamezne j št. 1, 9 in 10? Kakor znano so bile kategorije, ki naj bi bile čimbolj predvsem krajevne ustanove zadol-avtonomne; le tako bo proučevanje | žene, da preko pokrajin predstavi-specifičnih problemov (in tudi nji- i jo načrte in predloge. Tokrat z na-hovo reševanje) zares učinkovito, j še strani ni bilo skupne akcije, Obenem bo to predpostavka za o-blikovanje konzorcijev, kajti le z združenimi močmi bo mogoč postopen tehnološki prehod dejavnosti iz pristno obrtniških v maloindustrij-ske. Andolšek je nato poudaril u-spešno sodelovanje z Zvezo obrtnih združenj Slovenije, katere predstavniki so nedavno bili v naši deželi na vabilo ustanove ESA; z obeh strani je bila izražena želja po nadaljnji krepitvi sodelovanja v obojestransko korist v duhu meddržavnih dogovorov v obliki kooperacije na proizvodnem in storitvenem področju. Nazadnje se je Andolšek za vzel za pritejgnitev v SDGZ še drugih slovenskih obrtnikov, ki so organizirani drugje ali pa sploh nikjer — nanje odpadeta kar dve tretjini vseh obrtnikov slovenske narodnosti na Tržaškem. Hadrijan Corsi Nekoliko drugače od predgovornikov je gospodarski položaj ter še zlasti možnosti korišče nja sredstev iz javnih skladov, opre- delil Hadrijan Corsi, tajnik zunanjetrgovinske sekcije združenja na Gori- škem. —©ejal-je, da je v vseh poročilih zaslutiti nekoliko pesimizma, vendar bi bilo treba pogledati okoli sebe in dejansko preveriti, kakšne in kolikšne so tako imenovane notranje rezerve. Prav tako bi bilo treba preveriti, v ko- likšni meri so naša gospodarska podjetja koristila zakon št. 25, ki je bil še izpopolnjen, dalje dež. zakona št. 3 in 5 za posege v korist turizma, sredstva, ki jih upravlja deželna ustanova ESA in ki predstavljajo pomemben vzvod za razvoj malega gospodarstva na goratih področjih. In končno, kako smo se pripravili na zakon 828, zlasti na koordinacije. Pripraviti bi morali e-notno zahtevo in predloge ter jih nato posredovati izvoljenim predstavnikom v deželnem svetu, da bi naše zahteve podprli. Večkrat preveč pesimistično gledamo na razne zadeve, vendar smatram, da nam zakoni omogočajo koriščenje sredstev iz javnih skladov, je zaključil Corsi. Dušan Pangerc je spregovoril predvsem o združenih oblikah dela, ki so nujne zaradi težav, s katerimi se mala obrtniška podjetja spričo svojih skromnih moči in struktur zoperstavljajo konkurenci ma loin du st ri jskega in industrijskega sektorja. Obrtnik s težavo rešuje probleme, ki so vezani na tehnološki napredek, preobremenjen je s sprotnim delom, da bi lahko sledil tehničnim novostim in jim svoje delo prilagajal; zaradi tega je večkrat neekonomičen. Zato je nujno treba ojačiti organizacijska ih ekonomsko moč malih obrtnih podjetij, tako da ta podjetja lahko formirajo dobro organizirane Jsouzorcije ia. ge vanje suve: reno vključijo. Tako bi prišla podjetja do besede pri večjih zasebnih in javnih delih, pa tudi pri poseganju po javnih kreditih. Konzor-cialna oblika dela ima dvojno moč: krepitev reprezentativne prisotnosti podjetja na trgu — boljši in trdnejši odnosi med posameznimi članicami konzorcija. Kljub vključitvi v konzorcij ostane individualna avtonomija podjetja neokrnjena. Konzorcij naj bi bil torej servisna struktura za obrtna podjetja, omogočal bi nižje režijske stroške, olajšave pri nakupovanju materiala in direktno soudeležbo v produktivni fazi. SDGZ bo moralo v tej smeri napeti vse sile. Pangerc je omenil še Konzorcij obrtnikov Dolina, <*• njegova prizadevanja za čimpreJ' šnjo uresničitev obrtne cone na zem* ljišču SIOT znotraj EZIT, ki je povezana s finančnimi problemi; koo* zorcij potrebuje najširšo zaslombo vseh naših političnih sil, pa tu® SKGZ, sicer pa občutljivost nasul denarnih zavodov, za to, da ostan* naša zemlja v slovenskih rokah. Livio Antonič O gospodarskih ih splošnih težavah, organ izacijski h pomanjkljivostih Pa tudi o prvih vzpodbudnih rezultatih tesnejšega gospodarskega sodelovanj* ob meji, je govoru načelnik obrtniške sekcije združenja z* 11 Goriško, Livio An-tonič. Težave bo mogoče uspešno premagovati le z zavestnim in aktivni® odnosom do stvarnosti v kateri živimo, s stalnim prizadevanjem z* krepitev združenja kot takega, kakor njegovega pomena v javnih strukturah. * Antonič se je posebej dotaknil vprašanja odnosov med združenje® in javnimi ustanovami, ki doslej niso bili najbolj primerni, mogoče tudi zaradi naše nerazpoložljivosti. Antonič je nadalje opozoril na pereč problem odnosov s šolo, oziroma sistemom izobraževanja, saj je tesnejše povezovanje med šo*° in gospodarstvom, osnovni pogoj za naš uspešnejši jutri, ob koncu P* opozoril na precejšen napredek T sodelovanju obrtniške sekcije a slovenskimi kreditnimi zavodi, kar ® kazalo tudi v bodoče še poglabljati. Posredoval je tudi kratko informacijo o vzpodbudnih rezultat® kooperacije med konzorcijem pometal in cerkniško ETO. Kroniko občnega zbora SDGZ *® pripravili časnikarji Marko W*l' tritsch, Drago Gašperlin in Vlad® Klemše. Fotokronika: Rudi Pavšič in Mario Magajna. aiiimnifiiiniiMinitMitiiHltililiiiiliiMiiiiiiiiiimiiiiiiiiiMitiiliitiiHiiitiiiiiitiiimiHiimiuiiniiiHinimtiliiiiiinllllliiiiimiiiriiiiiitmitliiiiiiiliimifHiiiHiiiiiliiiltlltiuitillilllluiiiiiiiiiiiitiiiirm OB SEDANJI TURNEJI ITALIJANSKE DRAME GLEDALIŠČA -IVAN ZAJC; OB ODPRTJU RAZSTAVI V KRAŠKI CAICRUI Unikatno tkanje Kakoje pomembna reška kulturna ustanova Bevkove v Repnu prebrodila težave ob izmenjavi generacij Predvsem je gostja prve letošnje umetniške razstave v Kraški galeriji v Repnu. Vendar ta razstava ni namenjena le ljubiteljem slikarstva. Gre namreč za posebno vrsto umetnosti, ki si je priborila ta status šele zadnje desetletje — namreč za TKANJE. In ker vsi poznamo uporabnost tkanih izdelkov v estetske in tudi povsem praktično oblačilne namene, potem je jasno, koga bo ta razstava še posebej zanimala. Umetniško tkanje na ročnih statvah (kot nekoč) — ali bolje rečeno: UNIKATNO TKANJE je zvrst umetnosti, kj prihaja šele v modo. Tu umetnik svoj izdelek zasnuje enkratno tako v barvi kot v uporabi materiala, pa tudi v izbiri in kombinaciji različnih tkanj (vzorcev). Vsak izdelek je torej unikat. Neda Bevk, arhitetka in umetnica iz Ljubljane, se je za to vrsto ustvarjanja navdušila med svojim študijem (in zatem poklicnim bivanjem) v skandinavskih deželah, kjer ima ročno tkanje in pletenje že dolgo tradicijo. (Pomislimo samo na opise stenskih preprog v romanih iz stare švedske zgodovine. Ali na »norveške vzorce».) Prav zaradi njene novosti pa so slikarji sprva gledali na to vrsto ustvarjanja malo postrani, češ to je vendar »uporabni’. umetnost*. Razstave Nede Bevk v galerijah v Ljubljani in Mariboru dokazujejo, da je ta o-čitek neutemeljen. Umetniško u-nikatno tkanje je res zaradi svoje uporabnosti tudi »uporabna umetnost* — kot recimo izdelki iz kovanega železa ali keramike, izdelani na roko, A tkanja izpod statev naše umetnice v svojem u-metniškem hotenju in po svoji li-ričnosti barv in domišljiji vzorcev niso nič manj stvaritve slikarke. Ko smo tako opredelili umetnost Nede Bevkove, se pomudimo še ob njenih delih, od katerih si bomo nekatera lahko ogledali v Kra ški galeriji, druga pa morda po- zneje v umetniškem ateljeju v Ljubljani. Tu boste našli velika in manjša tkanja v čudovitih barv nih prelivih, katera lahko uporabite za pregrinjala, stenske preproge ali tudi — če koga obide skušnjava, da si ukroji opleček, telovnik, brezrokavnik ali krilo. Morda tudi obleko ali kombinacijo krila in brezrokavnika. Seveda obe z isto barvno paleto in istim motivom v tkanju. Gre za ročno tkane izdelke iz nedvomno visoke kvalitetnih naravnih voln, kjer umetniški čut in poetična domišljija Nede Bevkove pričarata v zanimive vzorce ustrezne barvne tone. Včasih je to tkanje refiefno. drugih vijugavo ali prepleteno, vedno pa se nazadnje umiri v preprostost o-snovne barve, najraje peščene, nebesno ali morsko modre, rjaste ali zamolklo bele. Predvsem pa segajo nedvomno v svet slikarstva barvni motivi, prelivi, linije, ki so poleg vzorca v samem tkanji; prva odlika teh izdelkov. Spominjajo na vznemirjeno valovanje in prepletanje elementov voda -zrak oblaki - veter, včasih optimistično svetlo, drugič melanholično. Nekakšno poletje in jesen s platen umirjenih nordijskih slikarjev. Če je v Nedinih barvah tudi kaj pomladi, potem umetnica to izpoveduje z niansiranjem zelenih tonov, medtem ko za zimska razpoloženja izbira lila, ciklamno ali kobaltno modro barvo v kombinaciji z golobje sivo. Z eno besedo: vsakdo, ki ljubi originalnost, kvaliteto in lepoto, najde tu združene vse tri. In tež ko se je odreči skušnjavi, da bi postal ta ali oni izdelek Nede Bev kove v okras tvojemu stanovanju ali pa zanimiv, zagotovo občudovan del tvoje garderobe. Odprtje razstave v Kraški galeriji bo nocoj ob 20.30. Z. T. Tokrat se je pripravila na turnejo s tremi dobrimi in hkrati zahtevnimi odrskimi deli V teh dneh je na gostovanju po Istri italijanska Drama reškega gledališča «Ivan Zajc*, ki se je odpravila na pot kar s tremi privlačnimi, zabavnimi in visoko kakovostnimi deli. Gre za predstavo - collage z naslovom »Poklo nitev Osvaldu Ramousu*, gre za delo. ki je pravzaprav skupek pomembnejših odstavkov in slik iz gledaliških stvaritev pred dvema letoma umrlega italijanskega pesnika in pisatelja Osvalda Ramou sa, vidne osebnosti v okviru ita lijanske skupnosti v Jugoslaviji in dolgoletnega vodje italijanske Drame na Reki. Režijo tega col-lagea je prevzel znanj italijanski režiser Goričan Francesco Macedonio. Poleg dela, ki je posvečeno spominu bivšega ravnatelja Drame na Reki, je italijan ska reška Drama pripravila še komedijo Brandona Thomasa »La via di Carlo*. ki jo je za oder pripravil režiser Andjelko štimac, ter komedijo Carla Goldonija »I Rusteghi* - »Grobijani*. Delo je režira! znani italijanski režiser Giuseppe Maffioli iz Benetk. S pripravo in z uprizoritvijo teh treh del, ki jih je občinstvo zelo dobro sprejelo, je italijanska Drama reškega gledališča nekako prebrodila krizo, ki jo je mučila zadnjih nekaj let. Za to krizo je bilo sicer več vzrokov, predvsem pa pomanjkanje novih kadrov, mlajših gledaliških umetnikov, seveda Italijanov, ki naj bi zamenjali vrsto starejših gle dališčnikov, ki so dolga leta prispevali k temu. da je reško gledališče vršilo svoje poslanstvo, a so sedaj morali v pokoj deloma zaradi starosti, deloma pa tudi zaradi bolezni. Samo ob sebi se v tem prime ru vsiljuje vprašanje, v kakšnih razmerah se je sedaj znašla ita lijanska Drama na Reki. Pravzaprav se v zvezi s tem postavlja tudi vprašanje drugih italijanskih ustanov, celo kulturnih delavcev, ki so kakorkoli povezani z gledališkim življenjem in kulturo nasploh. In glede tega bi morali reči. da se ves italijanski kulturni svet, seveda italijanske skupnosti v Jugoslaviji trudi, da bi italijanska Drama na Reki živela polno življenje. Kljub temu je pa ustanova preživljala in še preživlja bolj težke dni zaradi tako imenovane zamenjave generacij, saj smo že rekli, da so starejši gledališčniki morali v pokoj. In sedaj se vsiljuje naloga, da naj te ljudi čim prej zamenjajo nove, mlajše sile. Druga zadeva, ki je povezana s plodnim življenjem reške italijanske Drame, je problem izbire del, je problem programa nasploh. Umetniško vodstvo gledališča je glede tega vedno v težavah. Na eni strani je treba u-poštevatj dejstvo, da mora Drama, podobno kot druge kulturne ustanove italijanske skupnosti v Jugoslaviji vzbujati pozornost in zanimanje čim večjega števila pri padnikov italijanske skupnosti, kateri mora Drama podobno kot te ustanove tudi služiti. Z druge stra nj mora tej skupnosti posredovati kulturne dobrine na več kulturnih ravneh, tako da zadovolji vse in kolikor more ta skupnost obsorbi-rati. Hkrati pa je treba tudi vedeti, da reška italijanska Drama ne sme segati po lahkotnih in cenenih torej umetniško šibkih stra neh, ker vsebinsko in režijsko lažja dela morejo uprizarjati številne amaterske odrske skupine, ki jih je v okviru Unije Italijanov Istre ip Reke več. V sezoni 1982 - 1983 pa se je italijanska Drama po daljši krizi PO PREMIERI V GLEDALIŠČU VERDI Prepričljiva Turandot5 Slika iz Ramou sovega collagea vendarle opomogla in to verjetno predvsem zaradi pametne politike, ki jo je ubralo njeno umetniško vodstvo, ki je tako za že omenjeni deli »Poklonitev Osvaldu Ramousu* in za Goldonijeve »Grobijane* poklicalo na pomoč dva znana italijanska režiserja, Francesca Macedonia in Giusep pa Maffiolija, vrhu tega pa je najelo tudi nekaj mlajših gledališčnikov iz Firenc. Pordenona in seveda Trsta. Beneški režiser Giuseppe Maffioli je ob zaključku zelo uspele premiere Goldonijevih «Grobija nov* tako nekako strnil svoje mi sli in vtise: »Tudi v preteklosti sem že de lal z italijansko Dramo na Reki. Tedaj so sestavljali njen ansam bel odlični umetniki z dolgo prak so Pred meseci pa so mi predla gali. naj bi postavil na oder zanimive Goldonijeve »Grobijane*. Ob reški premieri je bilo gle dališče polno do zadnjega kotič ka, kar bolj redko doživljamo pri nas v Italiji. Predstavi je prisostvovalo zelo heterogeno občinstvo. Poleg občinstva, ki pripada italijanski nacionalni skupnosti, je bilo tudi veliko Hrvatov, Sloven cev in pripadnikov drugih narod nosti. In po mojem mnenju je prav v tem ena izmed nalog italijanske Drame na Reki, da namreč pri tegne tudi pripadnike drugih narodnosti. da namreč zbira v gledališču publiko različnih družbenih plasti in različnih narodnosti. Nadalje menim, da je bil delež italijanskih režiserjev pa tudi hrvaških. kot na primer kolega šti-maca, ki je postavil na oder delo «La zia di Carlo*, vsekakor pozitiven. To prepletanje različnih iz kušenj in različnih kultur je za italijansko Dramo na Reki zelo koristno.* E. O. Puccinijeva zadnja in v končnem delu nedokončana opera «Tu-randot» (duet in finale je uglasbil Franco Alfano), je imela od svoje prve, ne ravno z navdušenjem sprejete predstave, za Puccinijeve opere posebno usodo, za katero je značilno, da ji eni kritiki pripisujejo malodane sam vrh skladateljeve ustvarjalnosti, drugi pa ji pripisujejo vrsto hib. ki naj bi kazale na zaton Puccinijeve komponistične Ule. Resnica pri vsem tem pa vendarle je, da si je iTurandoh utrla z leti pot v železni repertoar svetovnih opernih gledališč in da mnogi šele v zadnjih letih odkrivajo v njej glasbene elemente, sicer značilne za celoten Puccinijev operni o-pus, pa vendarle nikjer, kot prav v tTurandot», tako izrazite. Gre v prvi vrsti za elemente silovite čustvene napetosti, ki so pri *Tu-randoU primarni in v glasbi izpeljani v rastočem melodičnem loku od začetka do konca in ki so prisotni tako v orkestralnem kot u vokalnem delu. Zdi se, da je, sicer na svojstven način, te silovite elemente iz koristila tudi tokratna tržaška u-prižoritev po zaslugi dirigenta Danijela Orena. Ne bi mogli reči, da nas Orenov način dirigiranja prepričuje. Moti nas njegova pretirana gestikulacija, ker smo prepričani, da je mogoče tudi z umirjenimi kretnjami doseči e nake učinke. Toda mimo tega je Oren ponovno dokazal, da se zna vživeti v glasbeno tkivo partiture kot malokdo, da zna prodreti v njegovo izraznost in predvsem v skladateljeva hotenja in kar je še posebno važno, da zna vse to prenesti na orkester in ga tudi za ceno «dirigentskega nasilja» prisiliti k intenzivnemu muziciranju, k fraziranju in k polnosti zvoka, pa čeprav gre to največkrat na račun pretirane hrupnosti, ki duši pevce. Dejstvo pa je. da je prav dirigentov pristop tudi tokrat pogojeval izjemno uspešnost celotne predstave, ker je nesporno, da se je velik del njegovega interpretacijskega zanosa prene- sel tudi na zbor (dirigent Andrea Giorgi), ki igra v tej operi vere-dno važno vlogo, kakor tudi na soliste, lahko pa bi rekli, da tudi na režijo Alberta Fassinija kol celoto. Če k temu dodamo še sceno Pasgualeja Grossija in koreografijo Flavia Bennatija, ki sta znala z moderno stilizacijo dati pravljični zgodbi sodobnejši scenski izraz, potem je pač upravičena ugotovitev, da so bili dani pogoji za zagotovitev v vseh ozirih uspele predstave. Namesto indisponirane glavne in-terpretatorke Bolgarke G. Savove, je vlogo pravljične, toda krvavo neizprosne princezinje Turandot' pela ameriška sopranistka Biva Stapp. Vodstvo gledališča Verdi bi težko moglo najti boljše nadomestilo (če lahko o nadomestilu sploh govorimo preden smo slišali Savovo). Stappova je bila izrazno močna Turandot, tako pevsko kor igralsko in tudi njeni prehodi od takorekoč krvoločne morilke Pre’ tendentov na njeno roko do spoznanja moči ljubezni so bili psihološko dognani. Princ Colef je v tenoristu Landu Bartoliniju imel več kot solidnega interpreta kljub nekaterim trdotam, vendar je treba upoštevati, da je Calef za vsakega tenorista trda preizkušnja Prfa' vsem zaradi neobičajne vokalne lege. (V drugi polovici predstav ga bo nasledil Nicola MartinuccV-Nenavadno lep lik sužnje Biu, (bolj vokalno kot scensko) je u' stvarila črnska pevka Marion Ver-nette Moore, fci je za svoj spev na začetku prvega dejanja PO*e"* dolgotrajen aplavz. V nadaljevanju ji je sicer zmanjkalo izrazne moči, toda zapustila je v celot prijeten vtis, Timurja je z dramatično obarvanim basom Pe Carlo Del Bosco. Zanimiv, čepro glasovno ne vedno dovolj ubran trio, so sestavljali Giancarlo M®*' tanaro, Pierfrancesco Poli in Giuseppe Botta kot ministri P'nf’ Pang in Pong. Nastopila sta *• Dario Zerial kol cesar Altoun m Angelo Nardinocchi kot mandarin- (Jk) dogodki v slikah - dogodki v slikah - dogodki v slikah - dogodki v slikah - dogodki v slikah - dogodki TPPZ »Pinko Tomažiči med nastopom na reviji Primorska poje v Križu Mešani pevski zbor Upa na reviji v Križu Pozdrav predsednika ZSKD Marka Kravosa na reviji v K.ižu » 5 lil V Imenu ZPZP je na začetni reviji Primorska poje v Križu spregovoril Ivan Silič Družabno srečanje o zborovskih nastopih v Križu 1 m 1 m* ji 1H i Pozdrav AI|oše Berginca v imenu kra|evne skupnosti na revl|l Primorska poje v Podbrdu Z zborovske revije v Prvačlnl Kulturni večer v KD »Rovte - Kolonkoveci Kulturni večer v KD »France Prešeren* v Boljuncu Predstavitev knjige Maria Magajne v KD »J. Rapotec* v Prebenegu Novi dekliški pevski zbor Iz Boršta na kulturnem večeru KD »Slovenec* Recital osnovnošolcev na kulturni prireditvi v Borštu M —~ 3 predavanja o slovenskem slikarstvu v Kulturnem domu. Predaval je magister Juro Mikuž 'wmm Zadnji torkov večer v Slovenskem klubu je bil posvečen govornemu jeziku 11 1 m. 9 gL\ MM pT mm! Otroški zbor z Opčin v Flnžgarjevem domu na prireditvi »Našim mamicam v veselje* ^'prostatin’ ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Šolska vzgoja: 13.00 Kulturne aktualnosti DNEVNIKA 1 13.30 DNEVNIK 14.00 Večerna kriminalka (pon.) 15.30 Šolska vzgoja: Športni prostor 16.00 Shirab — risanka 16.20 Pisma DNEVNIKU 1 16.30 Danes v parlamentu 17.00 DNEVNIK 1 - Flash 17.05 Neposreden prenos s tvojo anteno 17.10 Remi — risani film 18.50 Komični film s Stanliom in Olliom 19.00 Italija zvečer: dogodki, o-sebe in osebnosti 20.00 DNEVNIK 29.30 Politična tribuna 21.35 «Vucto di memorias — TV priredba, 1. del 22.30 DNEVNIK 22.40 Srečanje v kinu — kinematografske novosti 22.45 Športna sreda: Polčas košarkarske tekme play-offs Iz Evro vizi je: Nog. tekma: Vzhodna Nemci ia — Belgija Ob koncu DNEVNIK 1 Drugi kanal 12.30 Opoldanski program: Kuhilfjski tečaj 13.00 DNEVNIK 2 - Ob 13. uri 13.30 Šolska • vzgoja: Anton Gaudi arhitekt, 14.00 Tandem — neposreden prenos iz Studia 7 14.20 Paroliamo — J. del 14.3-5 Doraemon — risanka 14.45 Paroliamo — 2. del 15.00 Program radovednosti 15.25 Po mojem 15.50 Potovanja 16.25 V studiu Follovv me — tečaj angleščine 17.00 Mork in Mindy - TV film 17.30 DNEVNIK 2 - Flash 17.40 Eureka — znanstveni prog. 18.20 Programi pristopanja 18.40 DNEVNIK 2 - Večerne športne vesti 18.50 Starsky in Hutch - TV film Telesna straža 19.45 DNEVNIK 2 20.30 Mixer — sto minut televizije 21.50 DNEVNIK 2 — Večerni prog. 22.00 «11 giomo piu lungo di Scotta:.'d Yard» - «Najda)jši dan Scotland Yardas> — film, 23.45 9“ Rassegna della eanzone d’autore Tenco ’82 00.15 DNEVNIK 2 - Nočne vesti Tretji kanal 15.00 Tenis: Mednarodni turnir 17.25 Lo scatolone 18.25 L’orecchiocchio 19.00 DNEVNIK 3 19.35 Milan 2000: Mit šola in poezija 20.30 «Una jggfa)* pe*. (.Ringo:> -«Pistola za Ringa* — film 21.50 Delta — dok. oddaja 22.35 DNEVNIK 3 JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 9.25 in 10.35 TV v šoli: Odmor, Pomlad, Književnost v NOB, 15.25 Beograd: Nogomet Jugoslavija — Romunija 17.30 Poročila 17.50 Prijatelji glasbe: Srečanje v Ivancu in Lepoglavi 18.25 Koroški obzornik 18.40 Mostovi 19.24 TV in radio nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik 20.00 Film tedna: Aziza. tunizijsko-alžirski barvni film 21.40 Kulturne diagonale 22.25 Reportaža z nogometne tekme Romunija — Jugoslavija Koper 22.55 Poročila 13.30 Odpita meja — oddaja v slovenskem jeziku 17.00 Odprta meja 17.30 TVD - Novice 17.35 TV šola 18.00 Ponovitev filma 19.30 TVD — Stičišče 19.45 Z nami pred kamero 20.30 Nogomet: Jugoslavija — Romunija 22.30 TVD - Danes TRST A 7.00, 8.00, 10.00, 13.00. 14.00., 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Almanah: Sprehodi po tržaških predmestjih; 8.45 Glasbena matineja; 10.10 S koncertnega in opernega repertoa-, rja: 11-00 Oddaja za prvo stopnjo osnovne šole; 11.30 Poldnevniški. razgledi: Beležka; 12.00 Pod Matajur jan, posebnosti in omika Ne- ■ diskih dolin; 13.20 Trst Ly night; 14.10 Roman v nadaljevanjih: «Ja-: mnica»; 14.30 Evergreeni; 14.55 Naš jezik; 15.00 Dijaška tribuna: 16.00 Almanah: Tri slovenske sestre: 130 let Družbe sv. Mohorja: 16.35 Instrumentalni solisti: 17.10 Mi in glasba: harmonikarski ansambel «Synthesis 4»; 18.00 Na go-riškem valu; 18.30 Priljubljeni, motivi. KOPER (Slovenuk1 progrom) 6.30, 13.30 Poročila: 16.30 Primorski dnevnik: 6.00 Otvoritev programa Radia Koper: Glasba za dobro jutro; Jutranji koledar; 6.15 Vremenska napoved; Cestne razmere; EP: 6.30 Objave; 6.45 Prometni servis; Napoved radijskih in TV programov; 7.00 Zaključek jutranjega programa; 7.15 Val 202; 12.45 Otvoritev - popoldne na valu Radia Koper; Predstavitev popoldanskega programa: 13.00 Zanimivo; 13.15 Glasbena šola; 13.35 Objave: 13.40 Glasbene želje poslušalcev po telefonu; 14.00 Prisluhnite med glasbo...; 14.30 Zborovska glasba; 14.45 EP; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasba po željah; 16.00 EP Glasbeni kiosk; 16.45 Objave; 17.00 Zaključek. : KOPER (Italijanski program) 6.15. 8.30. 9.30, 10.30, 13.30. 14.30 in 16.30 Poročila: 7.15, 12.30,15.30 in 18.30 Radijski dnevnik; 6.00- 9.30 Jutranji programi; 9.32 Lu- ’ cianovi dopisi; 10.00 Glasba; 10.10’ Otroški kotiček; 10.32 Glasba: ' 10.40 Mozaik; 11.00 Mladi svet; 11.30 S prve strani; 11.35 Glasbeni program; 11.40 Pesem tedna; ’ 12.00 Glasba po željah; 14.00 Iz Rima z zanimanjem in simpatijo; 14.32 Glasbena oddaja; 16.00 Kino danes besede, ki jih poznamo in ne; 16.10 Glasba; 16.15 Igi a orkester Edig Galetti; 16.55 Pisma iz...; 17.00 Belcanto; 17.40 Glasbeni čas: 18.10 Glasbena od: daja; 19.00 Zaključek progr amov. :: RADIO 1 7.00. , 8.00, 11.00. 13.00, 14.00, 15.00, 17.00. 19.00 Poročila: 6.00- 9.00 Jutranji variete; 9.02 Radio in jaz ’83; 10.30 Pesem v času: 11.34 Rossini: «L’infanzia»; 12.03 Ulica Asiago Tenda; 13.25 Poštna kočija - nadaljevanka; 1335 Master; 14.30 Dabadam bam bairl! 15.03 Chip; 16.00 II paginone; 17.30 Globelrotter; 18.00 Glasbene novosti; 18.30 Popevke, popevke; , 19.25 Nabožna oddaja; 19.30 Ra-diouno jazz ’83; 21.03 To knjigo ; je treba sežgati, LJUBLJANA 6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00,: 11.00, 12.00. 14.00, 19.00, 21:00, 22.00, -23.00, 24.00 Poročila; 6.10. 6.45 in 7.35 Pr ometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.45 Iz naših sporedov; 8,05 Pisan svet pravljic in zgodb; 8.30 .Govorimo makedonsko in srbohrvaško; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za...; 10.40 Lokalne radijske postaje se vključujejo; 11.05 Ali poznate?...; 11.33 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Veliki zabavni orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti: 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture; 13.20 Danes do 13. ure: 13.20 Osmrtnice, obvestila ih zabavna glasba; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo; 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 14.55 Minute za EP; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Obvestila in zabavna glasba: 15.50 Radio danes, radio jutri; 16.00 Vrtiljak; 16.45 Naš gost: 17.00 Studio ob 17. uri; 18.00 Pesmi drugih narodov poje Slovenski oktet. APIPROSTATBS lajša težave pri hipertrofiji prostate APIPROSTA TIN priporočamo moškim pri težavah pri uriniranju, ki jih povzroča povečana prostata in nebak-terilna vnetja prostate tof£frmedeXp' • lf llvlUh« lndu*trl|* l|utri|«nB, logoBlavip S TISKOVNI KONFCRtNCC V OBRATU ISKRA V ZNAMENJU KRIZE SVETOVNE IN JUGOSLOVANSKE AVTOMOBILSKE INDUSTRIJE Za «jugo» in «uno» največ pozornosti na beograjskem avtomobilskem salonu Jugoslovanska industrija ne bo niti letos dosegla zastavljenega cilja BEOGRAD — Beograjski avtomobilski salon je največja tovrstna prireditev v Jugoslaviji. Odprli so ga pred nekaj dnevi in na njam letos razstavlja 310 razstavljavcev, od katerih 93 iz tujine. Salonu, ki je že devetnajsta prireditev te vrste, so na beograjskem sejmu namenili 80 tisoč kvadratnih metrov prostora. Absolutnih novosti na beograjskem sa'onu ni bilo, saj je bil tik pted njim ženevski salon, na ka-tc;em je bilo videti marsikatero novost. Največ pozornosti je torej vejalo Zastavinemu jugu in pa Fiatovemu «uno». Prvič je bila prisotna japonska tovarna riVlitsubi-shis>, medtem ko so letos opazili odsotnost «Toyote», ki je na zadnjem salonu v Beogradu bila prisotna. Vendar je bila najbolj o-pažena odsotnost Mercedesa. Nemška tovarna je v znamenje protesta proti stabilizacijskim ukrepom zveznega izvršnega sveta, ki je dal prednost manj reprezentančnim avtom, pripeljala le nekaj tovorn jakov in pa samo novi model 190. Vsi so bili razstavljeni nekje zunaj, torej ne na nekem pokritem razstavnem prostoru. Sicer pa je nad ves salon legla kot mora skrb zaradi globoke krize, v kateri se nahaja vsa avtomobilska industrija, še zlasti pa jugoslovanska. Jugoslovanske tovarne so lani naredile le 219.330 avtomobilov, po načrtu pa bi jih morale 306.000. Letos bi jih morale narediti 297.750, vendar je že sedaj jasno, da zastavljenega cilja ne bodo dosegle. Pri Crvem Zastavi imajo težave finančnega značaja, ki so skupne vsem jugoslovanskim industrijskim obratom: za-adi pomanjkanja deviz ni mogoče uvažati surovin in reproma-te iala ter tehnologije. Vse to se odraža na proizvodnji, ima posledice tudi na družbenem področju, saj jc več tisoč delavcev na prisilnem dopustu zaradi pomanjkanja dela. Zaradi pomanjkanja delov, pa je deset tisoč nedokončanih avtomobilov parkiranih na Zastavinih pa kiriščih. Zaradi teh težav Zastava ni mogla ohraniti predvidenih odnosov s tujimi partnerji, predvsem s Fiatom, tako da so na tiskovni k rjferenci .vprašali gehdtaltiega direktorja Zastave Miciča. ali bodo lahko obnovili petletno pogodbo s 1 urinsko tovarno, ki zapade letos. Kar zadeva italijanske tovarne, se kriza odvaža tudi na prodajah Alfe v Jugoslaviji. Lani so prodali 370 avtomobilov milanske tovarne, v prvih treh mesecih letošnjega leta pa so jih prodali samo 30, saj mora podjetje, ki jih u-vsža kriti uvoz v Jugoslavijo z uvozom v Italijo, kar pa ni lahko. Največ pozornosti sta vzbudila, kot smo že rekli, Fiatov uno in Zvstavin jugo, ki je prisoten v treh različicah: 45 L, 53. 55 L. Zanimive so tudi tri različice Volksv agnovega ri*«’ Os ■ Vf'i:r Komur je Silba preblizu Loši-' nju bo le za kakih osem milj nadaljeval plovbo proti 'jugovzhodu in že bo pri ožini Zapuntel med Istom in Molatom. Varen pristan je v luki Zapuntel na Molatu, kjer se ožina razširi. V sami ožini je bolje, da se ne zadržujemo, sa'j je tok precejšen (do 3 Vozlov), ko zapiha burja. pa se v njem morje križa, da je kar neprijetno. Med drugim se v najožjem delu nahaja podmorski kabel, da je si--dranje prepovedano. V vasi Zapuntel je oskrba bolj borna, a varen pristan odtehta tudi tako pomanjkanje. Navsezadnje ni1 v Istu na istoimenskem otoku nič bolje. Seveda imamo tu trgovinico, kjer se lahko oskrbimo z najnujnejšim, če pa smo žejni bomo zaman prosili kozarec pijače v gostilni, saj tu točijo samo na litre. Seveda pa pristanišče Ist že pozna prednosti tujskega turizma. Privez buste morali plačati, a bolje je, da za valobranom ne prenočite. Od pomola do obale je namreč kakšnih 220 do 300 metrov vodne poti, čisto dovolj' torej za neprijetne nevšečnosti. Če k temu dodamo Bernoullijev efekt, ko se veter stisne v dolini med hribom Vrli Gore in hribom Straža je popolnoma jasno, da ni za valobranom varen privez, če pa se oddaljimo od pomola za kakih 40 metrov in se zasidramo na 50-metrski vrvi proti severozahodu, ne bomo imeli težav. Pri vsem tem pa bomo nemalo presenečeni, da bomo tudi tu pla čali sidrišče. Luškemu kapitanu niso še preskrbeli službenega čolna. a se bo vseeno podal do nas s kakim izposojenim čolnom, da bo vnovčil pristojbino. Nič čudnega torej, da se bomo v Istu ustavili le za kiatek čaš in bomo raje poiskali kako bolj varno, luko. Poleg Zapuntela je varno pristanišče tudi v zalivu Lučina pri vasi Molat. Ozek zaliv je odprt proti - zahodu-jugozahodu, a proti tej smeri ga varujeta dva pomola na severni in južni obali. Morje bo tu nekoliko vzvalovano le ob nevihtah z jugozahoda, a te so navadno zelo kratkotrajne in kaj hitro menjajo smer. S tem smo praktično opisali vse varne pristane na otokih med Lošinjem in Dugim otokom. In prav v severnem delu tega največjega otoka zadrskega območja je vabljiv zaliv Pantera, ki pa je varen samo za večje jahte, še bolj vabeča je Uvala Čuna, a 'je za manjše čolne še vedno prevelika. Povsem vami bomo le v pristanišču Veli Rat, a privezati se moramo pred prihodom lokalne ladje; ki vzdržuje vezo z Zadrom. Ladja prispe ob 18. in nekako začepi vhod v pristan, izpluje pa že ob 4. zjutraj, da ne bomo imeli z odhodom večjih težav. Od tod pa se bomo morali skoraj obvezno podati v Zadar, če hočemo nadaljevati pot proti jugu. Ne smemo se namreč preveč zanašati, da bi lahko v ladjedelnici pri Saliju obnovili svoje zaloge goriva. Bolje je, da jo kar čimprej mahnemo v Zadar, saj bomo tu lahko med drugim tudi dobili dovoljenje za plovbo preko Komatov. Trenutno ni še znano, če dovoljenje velja tudi za šibeni-ško območje, saj na Kornatih še vedno ni jasno, kdo ima platno in kdo škarje: zadrska ali ši-beniška olkjina' ali celo zasebniki, katerih last je dobršen del tega prekrasnega otočja. Navsezadnje pa imajo težave z domačini navadno le jugoslovanski dopustniški kapitani, do tujcev so lastniki bolj razpoložljivi, saj So pripravljeni seči, v žep uvoza na izvoz ob dokaj nizki razpolagalni pravici z devizami posameznih izvoznikov. V takšnih pogojih je skozi celo leto v Sloveniji industrijska proizvodnja postopoma upadala in grozila s slabimi poslovnimi rezultati. Tako je od prvega trimesečja, ko je dosegla 2,3% rast padla na 1,7% v tretjem trimesečju. Le večji uvozni injekciji v zadnjem trimesečju gre pripisati, da se je stanje ob koncu leta vendarle bistveno izboljšalo, tako da je industrijska proizvodnja v letu i 1982 v Sloveniji porastla za 2,1%. Pri tem se je ohranil tudi padajoči trend rasti zaposlovanja, (n končno, zamrznitev cen. ki je stopila v veljavo ob polletju lanskega leta, je zaustavila tudi rast inflacije tako, da se je le-ta ob koncu leta ustavila nekje na 32%, kar je, čeprav administrativno doseženo, dokajšen uspeh v primerjavi z dvema piedhodnima letoma. V takšnih pogo.iih je poslovala lani tudi Iskra, ki je kljub zaostrenim razmeram na tržiščih, trganju reprodukcijskih verig in; težavam z zagotovitvijo najosnovnejših surovin dosegla relativno dobre poslovne rezultate. Celotni prihodek je v letu 1982 dosegel vrednost 59,6 milijarde dinarjev ali za 35,7% več kot v preteklem letu pa tudi za 9.3% več kot je bilo planirano. Kljub znatno povečani predpisani amortizaciji, za katero so v Iskri namenili kar za 152,5% več sredstev, je tudi dohodek zadržal visoko rast. V letu 1982 so v Iskri ustvarili 17,3 milijarde dinarjev dohodka, kar je za 38.5% več kot v preteklem letu in celo 11,8% več kot so načrtovali. V takšnih pogojih je družbeni proizvod (oziroma primerljivi dohodek) porastel celo za 44.5% ali 15,5% več od planiranega. če upoštevamo inflacijo bi to pomenilo, da se je v Iskri v letu 1982 posrečilo uresničiti 9,5% realno rast družbenega proizvoda, kar je znatno nad dosežki Slovenije in V; Jugoslaviji. Seveda pa pri navedenih doseženih rezultatih nikakor ne smemo biti pretirano optimisti, saj je nadaljnja sama delitev dohodka v letu 1982 še nadalje neugodna za organizacije zdfiiižsfiega dela. kljub sprejetim .resolucijskirn določilom o postopnem večanju akumulacijske sposobnosti jugoslovanskega gospodarstva. Tako je del dohodka, namenjen samoupravnim interesnim skupnostim v letu 1982 porastel za 43.6% in del dohodka za splošne in družbene dejavnosti celo za 57.3%. Sprememba obrestnih mer v lanskem letu in pomanjkanje lastnih virov kapitala se je katastrofalno odrazila na porastu dela dohodka, ki .je namenjem za odplačilo o-bresti. Takšna delitev je povzročila, da je čisti dohodek porastel mnogo skromneje kot dohodek in to le za 26,6%. Delitev osebnih dohodkov se je v Iskri lani gibala v skladu z družbenim dogovorom o razporejanju dohodka tako, da so bruto osebni dohodki porasli za 34,5%, kar je manj, kot je znašal porast primerljivega dohodka. V primerjavi s 43,5%, kolikor bi lahko v Iskri porastli osebni odhodki glede na izvozne uspehe, je to zagotovo izredno stabilizacijsko ravnanje. Dokaj uspešno so. se v Iskri spopadli tudi z izgubami, ki pa se jim, žal. v celoti ni bilo moč izogniti. Tako so izgube lani dosegle 187,2 milijona dinarjev, kar pa je le 58,3% lanskih izgub. Doseženi rezultati pri pridobivanju in delitvi dohodka so nedvomno posledica uspešne proizvodnje, ki je kljub nekaterim težavam v preskrbi z reprodukcijskim materialom dosegla v letu 1982 18.3% rast. Tako je vrednost proizvodnje, merjene s stalnimi cenami za leto 1980 v lanskem letu značala 24,8 milijarde dinarjev. Za takšno proizvodnjo so v Iskri zaposlili le za 1,9% več delavcev. V povprečju je bilo lani v Iskri zaposlenih 30.830 delavcev. Njihov povprečni dohodek osebni je zna-čal 14.753 din ali za 32,6% več kot v preteklem letu. Pri tem je treba pripomniti, da je povprečni dohodek v Iskri prvič po dolgih letih nekaj nad povprečnim osebnim dohodkom proizvodnih delavcev v Sloveniji, kar vsekakor priča o dobrem lanskem delu. Lepe poslovne rezultate je Iskra lani dosegla tudi z izvozom. Tako so v strukturi celotne pro daje Iskre prihodki na tujih trgih porastli od 14,1% v letu 1981 na 18,6% v lanskem letu. Vrednostno. je izvoz dosegel 206,1 milijona dolarjev ali za 15.6% več kot v letu 1981. Od tega je Iskra izvozila na konvertibilno območje za 124 milijonov dolarjev svojih izdelkov. Dosežen obseg proizvodnje je narekoval tudi najnujnejši uvoz. Uvoz je lani znašal 102,8 milijonov dolarjev in od toga 80,4 milijona dolarjev s konvertibilnega območja. Glede na rast proizvodnje je bila tako rast uvoza razmeroma skromna in je glede na plan uvoza znaša'a le 80%. pri čemer lahko ocenjujemo, da poteka v Iskri, glede na uspešno proizvodnjo. intenzivni proces nadomešca-D. ž. (Nadaljevanje na 8. strani) košarka V POVRATNEM SREČANJU Z BANCOROMO Bodo Goričani izsilili 3. tekmo? J Zmaga San Benedetta bi bila predvsem prestižnega pomena ' J® Soriški San Benedetto pred svojim zadnjim nastopom v «play-off», pa mu bo uspelo izsiliti še tretjo tekmo z rimsko Bancoromo? Nasprotnik je v regularnem delu prvenstva osvojil prvo mesto in je svoj0 moč pokazal tudi v prvi tek mi. ki jo je zmagal s 13 točkami razlike. Goričani sicer v Rimu niso Igrali najboljše, saj jim ni uspelo vsiliti nasprotniku svoje značilne o-brambne igre. Prav zato upajo, da se jim bo nocoj vendarle posrečilo presenetiti Rimljane. Kakorkoli že, Pa je jasno, da bi bila zmaga samo Prestižnega pomena, saj je malo verjetno, da bi se igralci trenerja De Sistija uvrstili v polfinale. Najzanimivejše srečanje četrtfinalnega kola pa bo prav gotovo v Bologni, kjer se bosta pomerila domači Sinudyne in pa evropski klubski prvak Ford iz Cantuja. Bolonj-canom se ponuja edinstvena priložnost, da iz boja za državni naslov izločijo Marzoratija in tovariše, katere so premagali sredi Cantuja. pe jim to ne bo uspelo, bodo tretjo tekmo bržkone izgubili. Tudi milanski Billy bi moral doseči uvrstitev v polfinale brez dodatnega srečanja. Berloni — Scavolini 103:90 TURIN — V sinočnji drugi četrtfinalni tekmi «play-offs» italijanskega košarkarskega prvenstva je tujski Berloni premagal Scavolini 12 Pesara s 103:90 (46:47). Za določitev polfinalista med tema moštvoma bo torej potrebno še tretje srečanje v Pesaru. V prvem so namreč zmagali Skansijevi varovanci. .V sinočnji tekmi so bili pri Berlo-jnju najboljši strelci Ford (24 točk), Wansley (24) in Sacchetti (22), pri gostih pa: Silvester (26), Kičano-yič (17) in Magnifico (15). Jerkov * dal le 6 točk. Tako danes Sinudyne - Ford (88:81) Cagiva - Billy (70:85) San Benedetto - Bancoroma (54:67) V oklepaju izidi prve tekme. šarkarji šibenke stalno v vodstvu. Najboljši v domačem moštvu pa je zopet bil mladi Dražen Petrovič, ki je dosegel 30 točk. Dobro sta igrala še Macura (18 točk) in Šarič (17). Pri gostih pa so bili najboljši strelci: Karadžič (25), Bogosavljev (20) in Radovič (16). PRI TRŽAŠKEM PRVOLIGAŠU Saporita potrdili za predsednika Na včerajšnji seji tržaškega košarkarskega prvoligaša Bic so potrdili za predsednika Benita Sapo-rita. Za podpredsednika so izvolili Silvia Cosulicha in Silvia Godino. Glede potrditve trenerja (Dimica) in odstopitve Tonuta bodo razpravljali v prihodnjih dneh. Moser prvi SORTINO (Siracusa) — France-sco Moser je zmagovalec devete izvedbe kolesarske dirke za trofejo «Pantalica». V šprintu je premagal rojaka Alfreda Chinettija, s katerim se je 20 kilometrov pred ciljem od. cepil od glavnine. Svetovni prvak Giuseppe Saronni je bil šele četrti. Danes 6 tekem za EP RIM — V okviru kvalifikacijskega dela evropskega prvenstva v nogometu bodo jutri odigrali šest tekem. Spored je naslednji: SKUPINA 1: Škotska - Švica in NDR - Belgija. SKUPINA 3: Anglija - Grčija. SKUPINA 6: Albanija - ZRN in Severna Irska - Turčija SKUPINA 7: Malta - Irska. 9 izključenih v A ligi MILAN — Ta teden je v A in B ligi disciplinska komisija diskvalificirala 23 igralcev in enega trenerja. V A ligi je bil za dve koli izključen igralec Cesene Genzano, za eno kolo pa ne bodo smeli igrati Marino (Napoli), Nicolini (Ascoli), Oddi (Verona), Osti (Avellino), Schiavi (Avellino), Testoni (Genoa), Ferrario (Napoli) in Sacchetti (Verona). NOGOMET V TEMIŠVARJU IN BEOGRADU ugoslovijo danes na dveh frontah Tako članska kot olimpijska reprezentanca bosta igrali proti Romuniji Z občnega zbora ŠZ Bor Jugoslovanski nogometni reprezentanti bodo danes zaposleni na dveh frontah. . c; Članska reprezentanca bo v Te-mišvarju igrala, prijateljsko tekmo proti Romuniji, ki se pripravlja za odločilno kvalifikacijsko srečanje 5. skupine evropskega prvenstva proti Italiji. Če bo ta tekma za Romune izredno pomembna preizkušnja za tekmo proti «azzurrom», pa bo le ta za Jugoslavijo le formalnega značaja. Marsikdo se namreč v Jugoslaviji sprašuje, če je bilo sploh umestno prirediti to prijateljsko srečanje, saj je isti dan zaposlena tudi olimpijska reprezentanca. Trener Veselinovič je tako sestavil, ali bolje »zakrpal* reprezentanco, v kateri je tudi kopica nogometašev, ki gotovo ne sodi v jugoslovansko izbrano vrsto. »Plavi* bodo danes igrali v naslednji postavi: Svilar, Djeko, Klin-čarski, Hadžič, Zajec, Hadžibegič. Marič, Trifunovič, Musemič. Milja novič, Sečerbegovič. V Beogradu pa se bosta v prvi kvalifikacijski tekmi olimpijskega turnirja pomerili olimpijski vrsti Jugoslavije in Romunije. V tej skupini igra tudi Rali ja. Jugoslavija bo v tem srečanju, i-grala v naslednji postavi: Vlak, B. Djurovski, Z. Cvetkovič, Baždarevič, Elsner, Radanovič, B. Cvetkovič, Janjanin, Halilovič, Mlinarič, Mr-kela. To tekmo bosta neposredno, s pričetkom ob 15.25 prenašali tudi ljubljanska in koprska televizija. Jugoslavija — Avstrija 2:6 MURSKA SOBOTA - V odločilnem srečanju kvalifikacijske skupine evropskega prvenstva za nogometaše do 18 let je včeraj Jugoslavija v Murski Soboti premagala Avstrijo z 2:0 (0:0) in se tako uvrstila v finalni del. ki bo v Angliji. KONČNA LESTVICA Jugoslavija Madžarska Av*tri.‘a 4 3 0 4 3 0 4 0 0 1 10:3 5:3 0:9 MLADINSKE IGRE MtiiiiiiiiiiiiimMitiiiiiMiiiiiiiiiiiimiMititiiiimMuiniiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimititliiiiitiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiitHmmiNiiMiiiitiiiiMiHiiittKiMiiiiHiiaMiiHiiiiiiiMiiiiiiH NAMIZNI TENIS 1.^JUGOSLOVANSKA LIGA Šibenka v finalu šibenka — C. zvezda 98:89 (57:45) ŠIBENIK — šibenka je drugi finalist za državni naslov v prvi jugoslovanski košarkarski ligi. Šibenčani so namreč včeraj v tretji in odločilni polfinalni tekmi «play-«ffs» zasluženo premagali beograjsko Crveno zvezdo in se bodo tako v finalu pomerili s sarajevsko Bo-*no. V včerajšnjem srečanju so bili ko- VSEDRZAVNI TURNIR V RRESCII Krasovke dosegle velik uspeh Daleč najboljša na turnirju je bila Marina Cergoi ■ Tudi ostale odlične Na petem in obenem zadnjem vsedržavnem namiznotenškem turnirju v Brescii so Krasova dekleta slavila res izjemen uspeh, kakršnega še dolgo ne. Uveljavile so se kot posameznice. Predvsem pa je izstopal skupinski uspeh Krasa, ki je dokazal, da ima daleč najmočnejše moštvo v državi. V absolutni ženski kategoriji so se med prvo osmerico uvrstile vse štiri Krasove predstavnice, ki so osvojile L, 3. in 5. mesto. Daleč najboljša je bila Marina Cergoi, ki je s svojo eksplozivno igro strla odpor vseh konkurentk in se uvrstila v finale, kjer je s 3:1 premagala Zampinijevo. Zelo dobro se je odrezala tudi Sonja Milič, ki je v polfinalu po izredno razburljivem dvoboju klonila Zampinijevi z 2:3. Ostali dve krasovki pa sta se prebili do četrtfinala, kjer pa sta naleteli na trdnejši finalistki. Sonja Doljak je klonila Zampinijevi, Damjano Sedmak pa je premagala klubska soigralka Cergoi. Tudi v mešanih dvojicah je Kras osvojil dve kolajni. Marina Cergoi je skupno z Bisijem ponovno segla po prvem mestu. Odlično razpoložena Damjana Sedmak pa je s Ti-nellijem zasedla tretje mesto. V četrtfinale so se uvrstili tudi Dolja-kova in Miličeva s svojima partnerjema. Med drugokategornicamj se je dobro uveljavila tudi Damjana Sedmak. ki je v četrtfinalu odpravila nevarno Eccardijevo s 3:2, v polfinalu pa je klonila Stucchijevi. Vse štiri Krasove igralke so zbrale dokajšnje število točk in so se tako uvrstile na sklepno preizkušnjo za državni naslov, ki bo 22. maja. (B. S.) Odbojkarji goriškega «lvana Cankarja* pokrajinski prvaki Moška odbojkarska ekipa tunder 19» trgovskega zavoda Ivan Cankar iz Goric« je pokrajinski prvak V okviru mladinskih iger. S' tem uspehom so se slovenski fantje uvrstili v deželni finale, ki bo v Gorici 10. maja. IZIDI B SKUPINE Cankar - Galilei 2:0; Abruzzi -Fermi 2:0; Galilei *- Abruzzi^ 2:It Cankar - Fermi .•8>T: Cgnjcar - A-bruzzf 2:0: Ternij - Galilei 2 :1. FINALE ZA L MESTO: Cankar -ITI Tržič 2:1,(?, -6, 4). Manj sireče pa so imele odbojkarice Tš Cankar, ki so izpadle že v kvalifikacijah. IZIDA: Fermi - Cankar 2:0; IPC Gorica - Cankar 2:0. NOGOMET >9. AL NA GORIŠKEM Ifrm v Tržiču (18.80) Itelcantieri-Sovodnje DAjtčs bj$o v okviru 3. amaterske Uge^tSacGorišltem''igrali zaostalo sre- 10GG MET Grec — Rittmeyer 0:0 GRE '.ČIČ: Bandi E., Ota Mit, ja. Zobec, Macinich, Ražem, Str-žaj, Koren, Kraljič, Boneta, Prašelj, Švara, Ota Marko, Vodopivec, Bandi, Hrvat, Glavina, Šavron. Tekma .je bila zelo izenačena. O be ekipi sta imeli nekaj možnosti za zadetek, a le-teh niso izkoristili. V prvem polčasu je moral zaradi poškodbe zapustiti igrišče Švara, kar pa je negativno vplivalo na napadalno igro naših fantov. Vsekakor je1 rezultat pravična' slika dogajanja na igrišču. (M. š.) ŽENSKA ODBOJKA Dijakinje zavoda »Žiga Zois» so se ne glede na izid zadnjega srečanja z ,«Oberdan» uvrstile v polfinale letošnjih mladinskih iger v od bojki za višje srednje šole. Zaenkrat sta oba zavoda še neporažena in ta tekma bo odločala o prvem o-ziroma drugem mestu v skupini. V medsebojnem srečanju je »Žiga Zois* premagal dijakinje «Jožefa Stefa na» brez boja. ker so bile slednje na dan tekme na šolskem izletu. Zastopnice »Stefana* pa so tekmo ,s, »Čajrdupcijem* izgubile in so tako izločene iz nadaljnjega tekmovanja V predzadnjem1 nastopu. pa je »Žiga Zois* zlahka premagal odbojkarice šole.Petrarca. IZIDI Žiga Zois — Jožef Stefan 2:0 (15:0, 15:0) Jožef Stefan — Carducci 0:2 (9.1.5,-.5:15)_ mmm-------------- POSTAVI NAŠIH ZAVODOV »JOŽEF STEFAN*: Zonta, Gorkič, Zobin, Pizziga, Fabjan in Hlab-jan. »ŽIGA ZOIS*: Ferluga, Ban, čač, Daneu, Starc, Klemše, Menegatti in Kokorovec. KOŠARKA Sv. Ciril in Metod — Manzoni 90:71,(44:40) « SV. CIRIL IN METOD: L.' Lip polis 37, Kovačič 37. Pertot 12, Kralj 2. Sedmak 2, P, Lippolis, Bu-rold,'Klinc in Uršič. ,J Srednješolci zavoda sv, Cirila in-Metoda so se poslovili od mladinskih iger z zmago in daleč najboljšo igro v dosedanjih nastopih. Vrstniki 'I-talijanskega zavoda Manzoni so se žilavo upirali, a proti slovenskim dijakom niso zmogli doseči kaj več kot časten poraz. Po prvem polčasu je znašala prednost zastopnikov slovenskega zavoda 6 točk, ob kon cu pa kar devetnajst. Na končni lestvici je šola sv. Cirila in Metoda osvojila tretje me-; sto. (G. Furlanič) • itIMIItlimillllllllllMHHItlllllllllllltlllltlllllltllllllMIIItllJItllllMIIIIIIMIIIIIinilllllltllllHIIMmilltItllllllltlllllllllllllllMtIHMMIIIHIIIIIIIIIIHIIIIIIItlllMIIIIimillllt« m i j,,. OA #ju AJ t ----- .,CVUUV5v^ ' , '.''‘•{L A;'j.; * . <1» \*U V ORGANIZACIJI ŠPORTNEGA ODSEKA KD DANICA - —---------------— _ : 2:0 V ponedeljek zvečer je bil na «1. maju» redni občni zbor ŠZ Bor, o katerem bomo obširnejše poročilo objavili v jutrišnji številki. Na sliki: pogled na občinstvo v dvorani KD Škamperle SLOVENSKE KOŠARKARSKE EKIPE V RAIMH PRVENSTVIH ..........m Naši tudi tokrat dokaj poprečni 1. MOŠKA DIVIZIJA Fanlnderby — Bor A 68:43 (27:31) BOR: Oblak 4, Canciam 14 (4:7), Gerdol 4 (2:3), Parovel 6 (2:2), Perko 10 (2:2), Sestan 2, Male 2, Mesesnel 20 (4:9), Baitz 1 (1:3), Berdon. Bor A je doživel svoj prvi poraz proti sicer precej skromnemu nasprotniku. Poraz je povsem zaslužen, saj so borovci tokrat igrali daleč pod svojimi sposobnostmi. Po med'em prvem polčasu so si s hitrim tempom v začetku drugega dela Borovi košarkarji priigrali 10 točk prednosti. Tedaj pa so odpovedali pri lovljenju odbitih žog in tud-' preveč upočasnili igro. Nasprotniki so jih v polovici polčasa prehiteli. nato pa prevzeli vodstvo. >"■ ■ ' (Marko) MLADINCI IZIDI: Ferroviario - Stella Azzur-ra 59:56. Alabarda - Saba 104:71. Polet Seoglietto 64:84. LESTVICA: Inter 19M 24, Ferroviario 22, Alabarda^JJIaJSiella Az zurra 14. Inter . Milje 12. Saba 10. Bor 8. Seoglietto 6, Polet 0. (M.R.) MMMitiitiiiiiiitittiiHiittiMMf tt itimittiiiimiHiiiimn m n nuni im mn m mi 111111111111 n iiiiiiiiHiiiiititiiii OB IZTEKU LETOŠNJE SEZONE V ALPSKEM SMUČANJU Jutri sklepna prireditev Jugoslavija druga svetovna velesila v veleslalomu športnega meseca na Vrhu S slovesnostjo ter nagrajevanjem Najboljših se bo jutri na Vrhu končal športni mesec, ki ga je uspešno Pripravil športni odsek Kulturnega društva Danica. V teku 30 dni so Namreč priredili vrsto tekmovanj, Katerih se je udeležilo zares veliko domačinov, mladih in starih. V prejšnjih dneh so odigrali še Nekatera srečanja. MLADINSKE IGRE Tek na 200 m: 1. Peter Černič; *• Bruno Devetak; 3. Erika Černič. Tek v Žaklju: 1. Bogdan Grillo; 2. Peter Černič; 3. Tanja Devetak. Med dvema ognjema: Dolnji Vrh - Gornji Vrh 2:0. Namizni tenis: 1. Darin Devetak: Karel Devetak: 3. Ladi Devetak. Ekipno: Gornji Vrh - Dolnji Vrh 17:8. Vleka vrvi: Ženske: Dolnji Vrh -Gornji Vrh 2:0. Štafeta v Žakljih: Dolnji Vrh -Gornji Vrh 2:0. Tek v Žakljih: Ženske: 1. Nevia Černič; 2. Alida Grillo: 3. Miranda Devetak. Moški: L Robin Devetak. Marjan Grilj in Klavdij Grilj. Po teh srečanjih je stanje naslednje: Doljni Vi h Gornji Vrh 13:4. OBVESTILA Šahovska komisija ZSŠDI vabi vse zamejske šahiste tržaške pokrajine, da se udeležijo drugega brzoturnirja za naslov zamejskega šahovskega brzopo-teznega prvaka. Turnir bo v - petek, 1. aprila, v prostorih ZSKD (Ul. sv. Frančiška 20/2), s pričetkom ob 18. url. Vabljeni! * • * ŠZ Bor — atletika Na »atletski ligi* izgubljene predmete lahko interesenti dvignejo v tajništvu Bora. Drugi slalomist v jugoslovanski alpski reprezentanci je bil tudi to sezono škofjeločan Jože Kuralt. Ta veliki borec je bil celo v igri za vstop v velemojstrsko prvo skupi-no slalomistov, vendar se mu veliki cilj sezone ni posrečil. Po za četnih neuspehih se je Kuraltu nasmehnila priložnost v drugem delu sezone. Vodstvo reprezentance mu je dalo celo zadnjo priložnost in ga poslalo na razmeroma drago potovanje na finale svetovnega pokala v Furano. Kuralt je to priložnost zaslužil, vendar pa je ni izkoristil. Dokaz, da terjajo tekme svetov nega pokala izredno izkušene tek movalce, je med našimi slalomisti Tomaž Cerkovnik, še veliko bolj pa najmlajši član prve ekipe, 17-letni Rok Petrovič, novi svetovni mladinski prvak v slalomu. Rok Petro vič je bil izreden na treningih. Samo za spoznanje je zaostajal za Bojanom Križajem, tako da so mno gi že videli v njem presenečenje predolimpijske sezone. Toda, ko so prišle zahtevne tekme na težkih 0«Š, «> se ti zaostanki, še kako po vodstvu na prvi progi - odpela Petrovič' je zQdv6- pdrhostiuj vez smučk, tako da je ren dokaz, ko je. za slalomskega mojstra potrebno dolgotrajno pilje nje, dolgoletne izkušnje, Samo talent fe- le -v.eliko premalo za zares vrhunski slalomski rezultat. Za mlade slalomiste je bilo prav to sezono kaj malo uspehov, še ti-, sti z velikimi izkušnjami se niso mogli prav zmeraj uveljaviti. zeleni, zato bo potrebno še veliko delati,» meni trener Fi lip Gartner. Zastran veleslaloma je nesporna ugotovitev, da je udarna jugoslovanska veleslalomska -vrsta druga svetovna velesila v tej disciplini, pa čeprav je k temu letos zelo ma lo prispeval prav najboljši smučar Bojan Križaj. Križaj se je'v ■drugem delu sezone povsem posvetil slalomu, saj se je potegoval za eno izmed kolajn v končni razvrstitvi svetovnega pokala v tej disciplini. Njegovo veleslalomsko krizo pa je nedvomno povzročila tudi nesrečna tekma v Todtnau. kjer se mu je bil ob velik uspeh,, če ne sploh ob zmago. To razočaranje je Križaja pokopalo. Do konca sezone se ni več pobral na veleslalomskih progah. Kljub temu pa je jugoslovanska veleslalomska ekipa ohranila sloves. Za to je poskrbel zlasti Novogoričan Jure Franko, ki je bil vso sezono eden najbolj zanesljivih veleslalomistov v mednarodni areni. Na desetih veleslalomskih tekmah Franko samo dvakrat ni prišel na cilj, samo enkrat pa se ni uvrstil med deseterico najboljših. V med narodno veleslalomsko elito je prodrl tudi Jeseničan Grega Benedikt, Boris Strel pa je bil sploh eden izmed junakov sezone. Ta tekmo valeč, malodane že odpisan zaradi hude poškodbe kolena, se je po zahtevni operaciji kolena zagrizeno lotil vadbe in ohranil svoj položaj v prvi jakostni skupini. Za konec še lestvici najboljših 15 tekmovalcev v tehničnih disciplinah, po katerih bodo startali v pri hodnji sezoni. Lestvici sta res da še neuradni, izračunani na novinarski mizi, toda prav gotovo se ne bosta razlikovali od uradnih, ki jih bo izdala mednarodna smučarska zveza. ' ! SLALOM: 1. Stenmark (Šve.), 2. Strand (Šve.), 3. Girardelli (Luks.). 4 Wenzel (Liecht.), 5. S. Mahre (ZDA). 6. Križaj (Jug.), 7. Ph. Mahre (ZDA), 8. Orlainšky (Av.), 9. De Chiesa (It.), 10. Canac (Fr.)’, 11. Gruber (Av), 12. Fjaelberg (Šve.), 13. Edalini (It:), 14: From melt (Liecht.), 15. Liithy (Švi.). 20. Kuralt (Jug.). . VELESLALOM: 1. Ph. Mahre (ZDA). 2. Stenmark (Šve.), 3. Zur-briggen (Švi.), 4. Liischer (Šve.), 5 Enn (Av.), 6. Julen (Švi.), 7. Girardelli (Luks.), 8. Erlacher (It,). 9 Franko (Jug.), 10. Heinzen (Švi.), 11. Strel (Jug.), 12 Giorgi (It.). 12. Miiller (Švi.), 14. Wenze! (Liecht.), 15. Gaspoz (švi.), 21. Benedik (Jug). 22. Križaj (Jug.). Joie Dekleva (Konec) KADETI Seoglietto — Sokol 72:54 (40:37) SOKOL: N. Pertot 2, Ušaj 8, Martirtis, Gruden 7, Busan 7, Žbogar, Sedmak 12, Pahor 12, N. Pertot. V tem srečanju so si Nabrežinci zapravili ugodno priložnost, da bi osvojili par točk v gosteh, proti sicer solidni ekipj Seoglietta, Naši so tekmo začeli izredno zmedeno, saj so v 14. minuti prvega polčasa zaostajali kar za 14 točk. Z agresivno obrambo v nadaljnjih minutah so naši zmanjšali zaostanek na 3 točke. Vsega pa niso mogli nadokna diti kljub požrtvovalnosti, tako da je bil na koncu visok poraz neizbežen. (Andrej P.) IZIDI: Ferroviario B - Bor A 57:66, Barcolana - Ferroviario B 73:90, Inter Milje - Stella Azzurra 2:0, Libertas - Bor A 88:81, Sco-glietto - Sokol 72:54, Ferroviario A -Bor B 94:60. LESTVICA: Inter Milje 26, Ferroviario A 25, Libertas 24, Scogliet-to 22, Bor A 18, Ferroviario B 14, Sokol 12, Barcolana 8, Stella Azzurra 6, Bor B 4, Kontovel 2. DEČKI Don Bosco — Kontovel A 137:35 (44:16) KONTOVEL A: Kompare. Cinger-la 7, Dolhar 2, Škerlavaj 2, Terni 5 Pertot, Gruden 9, Terčon 4, Ve-nier 6. Don Bosco si je brez vsakršnih težav priboril novi točki. Že od vsega začetka je prva postava Kontovela želo žmedeno, 'igrala, skoraj * strahom. V 10. minuti pa se je Kontovel moral odreči še Terčonu zaradi poškodbe. Zaradi izredno slabe igre Kontovela ne gre pohvaliti nobenega slovenskega košarkarja. Ašo SGT — Kontovel B 113:43 (44:21) KONTOVEL B: Pertot n. 2, što ka 26, Regent 2, Husu, Gregori, Ba-racci, Pertot I. 11, Rupel 2, Druga postava Kontovela je tudi tokrat izgubila. Varovanci trenerja Volpija so slabo začeli, saj so po prvih io. minutah izgubljali z 2:32. Nato pa šo si Kontovelci znatno opomogli in kljub porazu lahko rečemo, da so še kar zadovoljili. V Kootovelovih vrstah se je ponovno izkazal Štoka, ki je dosegel 26 točk. (M.Ru.) Rlcreatori — Bor 83:76 (42:33) BOR: Žetko 19 (3:8). Kovačič 14 (2:6), Barini 5 (1:4), Lippolis 19 (1:9), Ursich, Pertot 2, Zgur, Ci- NAŠI NOGOMETAŠI V MLADINSKIH LIGAH • NAŠI NOGOMETAŠI V MLADINSKIH LIGAH « ' ■•! m.< > iSliiiJtll!n NARAŠČAJNIKI DEŽELNO PRVENSTVO Breg — s. Giovannl 1:9 (0:2) BREG: Zupin, S. Olenik (Cassani), "irajn, Tul, Ciacchi, Rapotec, Biagi, 7°Neta, De Martin, W. Olenik, Barut, J*rman. STRELEC: Biagi. Naraščajniki Brega so tekmo za j*** odlično in bili izrazito boljši od Nasprotnika. Že proti koncu prvega Polčasa so gostje v protinapadu do-**gli dva zadetka. V drugem polčasu P® So Brežani popolnoma popustili Predvsem zaradi pomanjkanja kon (I. č.) IZIDI: Supercaffč - Ponziana 5:3, Giarizzole - Real Udine 1:2, Breg -Glovanni 1:9. Chiarbola - Itala u;l. Domio - CGS 0:0. LESTVICA: Udinese 37: S. Giovan-»1 Supercaffč 30; Monfalcone 7? ■ S. Marco 24: Real Udine 21; JrNiarbola 20; CGS 14; Ponziana 13; ^ONiio 10; Breg 4; Giarizzole 3. POKRAJINSKO PRVENSTVO Primorje - Zaule 1:3 (1:1) jPRIMORJE; Zettin. Doljak. Ga Prflin, Zancolich, Nabergoj. Kem-P*rl®. Castel-'ani, Celea, Zidarič, Si-Corsi. STRELEC ZA PRIMORJE: v 23. m*Nuti Celea. pN® domačih tleh so naraščajniki fnmorja nezasluženo izgubili, potem 0 *o bili skozi vse srečanje enako- vredni nasprotniku. »Rdeče-rumeni* so igrali dobro zlasti v prvem polčasu, ko so tudi trenutno prišli prvi v vodstvo. Toda gostom je že v prvem delu srečanja uspelo izenačiti. Ko je že kazalo, da se bo tekma končala pri neodločenem izidu, so Tržačani tudi i^aradi naivnih napak proseške obrambe najprej povedli. nato pa še zaokrožili svojo zmago. (H.V.) >. • IZIDI: Montebello • .Campanelle 2:0, Blue Star - Roianese 0:6. Primorje . Zaule 1:3, Fortitudo Mug-gesana 2:2, Triestina - S. Andrea 2:2, Chiarbola - S. Vito 1:0. LESTVICA: Triestina 39: Monte bello 31; Fortitudo 30: S. Andrea, Roianese 29; i Campanelle, Chiarbola 20; S. Vito, Muggesana 17; Olim-pia 16: Zaule 13; Blue Star 12; Primorje 2. i NAJMLAJŠI Vesna — Chiarbola 2:0 (2:0) VESNA; Bogateč. Alessio, Zarotti, Sedmak, Svavi. Švab I.. Mondo (v 20. min. p.p. Tence, v 15. min. d.p. Costanzo), Cusma, Babič (v d.p. Sulli). Švab II., Bembi. STRELCA V PRVEM POLČASU: v 18. min. Mondo, v 22. min. Švab I. Vesna je v morda letošnji najlepši tekmi premagala dokaj solidno moštvo Chiarbola. Zmago so si Križani zagotovili že v prvem polčasu, ko so poleg danih golov popolnoma za- gospodovali na igrišču. Oba gola snili nasprotnike na njihovo polovico ...................... .... igrišča in pokazali dober nogomet. Napad pa je bil premalo učinkovit. V drugem polčasu pa so Tre-benci prepustili pobudo nasprotnikom. Kljub temu pa moramo pohvaliti ekipo Primorca, saj je pokazala napredek, predvsem na sredini igrišča. (Andrej Kralj) IZIDI: Opicina Zarja 2:2. Campanelle - CGS 1:0. S. Luigi - Primorec 4:0. Supercaffe - Olimpia 2:1, Vesna - Chiarbola 2:0, Roianese - S. Andrea 1:1. LESTVICA: S. Andrea 32; Super-caffč 28; Olimpia, S. Luigi. Campanelle 24: CGS 21; Roianese 15: Chiarbola. Zarja 12: Opicina 11; Vesna 7; Primorec 2. ZAČETNIKI SKUPINA A Chiarbola - Breg 1:2 (0:0) BREG: Turco, Sancin. Vodopivec, Ražem, Bevk, Macinich, Glavina. Kraljič, Slavec, Ražem, Švara, Cot-tar. STRELCA: Švara in Macinich (11-metrovka). Rezultat ne prikazuje dogajanja na igrišču, saj je bila razlika med obema ekipama ogromna. Začetniki Brega so igrali vso tekmo v napadu, toda vrata nasprotnikov so bila kot začarana. Pohvalo zasluži Švara. M š. IZIDI: Giarizzole - S. Luigi 0:0, sta padla po lepo izvedenima akcija ma, ki sta privedla do neposredne bližine vrat najprej Monda in nato še Švaba I. (Fabio) Opicina — Zarja 2:2 (1:1) ZARJA: Cocevari, Cicotti, Oliva, R. Kalc, Leban, Stein, M. Kalc, Kerstich, Zeugna, Žagar, Boneta. STRELEC: Zeugna 2. Tokrat so si najmlajši zarjani nerodno zapravili ugodno priložnost za zmago. Tudi če je bila v prvem polčasu ''arja bleda senca uspešne ekipe, ki smo jo ugledali v zadnjih tekmah, to predvsem žara di predolgega prvenstvenega odmo ra, je v drugem polčasu odločno prevzela igro v roke in pritisnila nasprotnika v obrambo. V tem delu tekme so si zarjani zapravili nekaj ugodnih priložnosti za gol. tako da je domačim proti koncu srečanja uspelo remizirati. Dobro so igrali Olivo. Boneta in Žagar. (P. B.) S. Luigi For You — Primorec 4:0 (1:0) PRIMOREC: Fonda (Purič). B. Kralj, Bellafontana (A. Kralj), Čuk, Maks Kralj. Martin Grgič, Dragoni. Škrk, Vasilij Kralj, Ferluga (Luxa). Canciani. Na igrišču v Ulici Flavia so mla di Trebenci zopet pokazali napredek. V prvem delu tekme so celo priti- Chiarbola - Breg 1:2, Domio . Ponziana 1:1. LESTVICA: S. Giovanni 27; Por-tuale, CGS 25; Ponziana 24; Giarizzole 23; S. Luigi 22; Domio 21; Muggesana 20; Breg 17; Chiarbola 16; Zaule 13; S. Vito 8; Libertas 5; Fortitudo 4. SKUPINA B Sant'Andrea — Kras 1:1 (1:1) KRAS: M. Tavčar, Frasinelli, U-mek, Mesnr, L. Škabar, M. Žagar, A. Škabar, Grmek, Černe, šuc in Grgič. (A. Tavčar, Marucelli). STRELEC ZA KRAS: Grgič. Tudi v drugi zaostali tekmi z ekipo S. Andrea Kras ni imel sreče. V gosteh so naši igrali veliko bolje kot v torek na domačem igrišču in so tudi prvi zatresli mrežo. Po prostem strelu Šuca je Grgič iz neposredne bližine postal v vrata odbito žogo. To je bil tudi njegov prvi za detek v prvenstvenih tekmah Že minuto kasneje so Tržačani zaradi nepazljivosti Krasove obrambe premagali Tavčarja in izenačili. (R B.) IZIDI: Chiarbola - Montebello 3:0, S. Andrea - Kras 1:1, Opicina Su-percaffč 0:2, Fani O. CGS 1:0. LESTVICA: Soncini 34: Chiarbola 28; Supercaffe 27; Inter S. Sergio 23; Montebello 19; Olimpia 17: Don Bosco, S. Luigi 16: Costalunga 13; Kras, S. Andrea 11; Opicina 10; Campanelle 9; CGS 7. CICIBANI SKUPINA A Fulgor — Breg 1:3 (0:1) BREG: Gašperini, Cah, Govoni (Labiani), Kozina, Reggio, Krašovec, Zubin. STRELCA: Cah (2) in Kozina. Tekma je bila zelo lepa, zmaga Brežanov pa bi lahko bila obilnejša, saj so fantje igrali zelo požrtvovalno. Naj omenimo, da je v Bregovih vrstah prvič nastopil Labiani. Dobro se je tokrat izkazal Kra Sovec. (M. š.) IZIDI: Soncini Costalunga 3:0, Fortitudo - Inter S. Sergio 1:0; Chiarbola Campanelle 1:0, Fulgor -B|-eg 1:3, Giarizzole - Montebello 2:2. Domio CGS 0:4. LESTVICA: Soncini 28: Costalunga. Fortitudo 22: Giarizzole 20; Breg 17; Tnter S. Sergio. Montebello 16: CGS 11: Camoanelle. Chiarbola 8; Domio 7; Fulgor 3. SKUPINA B Chiarbola A — Primorje 8:0 (5:0) PRIMORJE: Blason. Ligozzi, M. Štoka. Tavčer, Gherbassi, P. Štoka. Princi vai. Sam izid jasno priča, da cicibani Primorja nič niso mogli proti drugouvrščeni ekipi Chiarbole, ki si je praktično zagotovila visoko zmago že v prvem delu igre, ko je vo- dila s kar 5 goli razlike, r Rdeče-rumeni* so po lepi zmagi v prejš njem kolu tokrat povsem razočarali (H.V.) ■ IZIDI: Soncini - S. Giovanni 4:3, Portuale Ponziana 3:3, Chiarbola -Primorje 8:0, Zaule - Opicina 1:1, Giarizzole - S. Luigi 1:2, S. Andrea -CGS L: L LESTVICA: Ponziana. Portuale 26: Chiarbola 25: S. Luigi 24: Soncini 14; CGS 13: S. Andrea 12: Zaule 10; S. Giovanni 9; Opicina 8; Primorje 6: Giarizzole 3. MLAJŠI CICIBANI Chiarbola — Breg 9:1 (4:0) BREG: Gigliofanb, Ota (Švara), Gombač, Vodopivec, Kosič, Zeriali, Kralj (Sancin). Gerdol. STRELEC: Gombač. O tekmi ni kaj mnogo povedati. Nasprotniki so bili najmanj za razred boljši od Bregovih mlajših cicibanov. ki so igrali premalo požrtvovalno in nezbrano, tako da je ka vardi 3 (1:3), Mosetti 10. Mladi borovci so ponovno izgubili, tokrat pa so imeli dokajšnjo mero smole, saj so nastopili v okrnjeni postavi. (Miško) IZIDI: Don Bosco - Kontovel A 137:35. SGT - Kontovel B 113:43, Grandi Motori - Saba 48:80, Ricre-atori Bor 83:76. LESTVICA: Servolana 22, Don Bosco in Saba 18, Grandi Motori 16, Ginnastica 14, Bor in Ricreato-ri 6, Kontovel A 2, Kontovel B 0. •PROPAGANDA« IZIDI: SGT - Ente Porto 91:31, Don Bosco B . Grandi Motori 55:61, SGT - Inter Milje 57:12, Ricreatori -SGT 37:99, Polet - Inter Milje 53:66, Libertas Stella Azzurra 73:38, Inter 1904 - Don Bosco A 43:72, Servolana - Ferroviario 74:51. LESTVICI SKUPINA A: SGT 14. Grandi Motori 12, Ricreatori 10. Inter Milje SINOČI V REPNU Visoka zmaja jadranovcev Jadran •*- Vi n odo i 111:88 (43:40) JADRAN: Žerjal 4. K. Starc 16. I. Starc 6, Gulič 6, Kraus 2, Sosič 4, Vitez 32, Ban 18, Daneu 16, Rau-ber 7. V sinočnji prijateljski tekmi v Rep-nu je Jadran brez vsakršnih težav premagal moštvo Vinodola iz Novega Vinodolskega. Najboljša strelca srečanja sta bila Boris Vitez in član gostujoče ekipe Rebek, ki sta dosegla po 32 točk. (niko) 8. Polet in Don Bosco B 4, Ente Porto 0. SKUPINA B: Servolana in Don Bosco A 14, Libertas 10. Ferroviario 6, Inter 1904 4, Stella Azzurra 2. Bor 0. (M.R.) KOTALKANJE NA POKRAJINSKEM PRVENSTVU 1 Opertijeva (Polet) nadvse zadovoljila V nedeljo je bilo pri Jollyju t Trstu pokrajinsko prvenstvo v kotalkanju za začetnike ter za plesne pare vseh kategorij. Med začetniki je nastopilo 6 fantov ter 16 deklet. Med fanti, kjer Polet ni imel svojih zastopnikov, je osvojil prvo mesto Luca Bencina (Gioni). Med dekleti (skupno 16) je tekmovala tudi po-letovka Tamara Operti. Že po obveznih likih je bila na sedmem mestu, kar ji je zagotavljalo uvrstitev na deželno prvenstvo, pod pogojem seveda, da obdrži mesto v prvi polovici tekmovalk tudi v prostem programu. Tamara pa je v prostem programu kar presenetila, saj je osvojila nič manj kot tretje mesto in se na skupni lestvici uvrstila na zelo dobro peto mesto. Deželno prvenstvo bo 11. in 12. junija v Pierisu. LESTVICA 1. L. Morea (PAT) 39,9 točke: 2. M. Bossi (Jolly) 36.2; 3.De Zolt (Gioni) 34,8: 4. D’Aiuto (PAT) 34,5; 5. T. Operti (Polet) 33,5. Pokrajinska prvenstva se bodo nadaljevala po velikonočnih praznikih: 17. aprila bodo na vrsti naraščajniki. 23, in 24. aprila pa deželni mlar,inri in seniorji. (S K 1 NAMIZNI TENIS Kalinic in Batinlceva državna prvaka SARAJEVO — Na 37. jugoslovanskem namiznoteniškem prvenstvu sta zmagala Kalinič. ki je premagal Kovača s 3:0, pri ženskah pa Bati- -------- -----— j.. — , ničeva, ki je prav tako samo po zalo. da so na igrišču le »gledalci*, treh setih igre odpravila Palatinu-Najboljši v Rregovih vrstah je bil ševo. Vodopivec. (M. Š.) IZIDI: Fortitudo - Inter S. Sergio 2:0, Domio - Supercaffe 3:3, Soncini Campanelle 4:0, Chiarbola • Breg 9:L LESTVICA: Soncini 26; Chiarbola 18: CGS, Supercaffe 14: Fortitudo, Domio, Campanelle 13; Breg 4; Inter S. Sergio 1. V petek je na biološki fakulteti tržaške univerze diplomirala INGRID LOZAR Iskreno ji čestita ŠD Sokol. Uitdnistvo uprava, oglasni oddelek TRSI Ul. Montecchi 6. PP 559 Tel (040) 79 46 72 (4 linije) TLX 460270 Podružnico Gorica. Orevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 (85723) Naročnino Mesečno 9.00U tir. — celoletno 65.000 lir V SFRJ številko 6.00 din, za zasebnike mesečno 100,00. letno 1000,00 din, za organizacije podjetja mesečno 140,00 letno 1400.00 din. Postni tekoči račun za Italijo .Založništvo tržaškego tiska, Trst 11-5374 Stran 8 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 ADIT DZS 61000 Ljubila«« Gradišče 10/11. nad., telefon 223023 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 m«1) 39.000 lir. Finančni 1.500. legalni 1.500, osmrtnice po formatu, sožalja 1.500 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 300 iir be®®da' Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Oglasi iz dežele Furlanije - Juli|sk9 krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dezei v Italiji pri SPI. 30. marca 1983 Odgovorni urednik Gorazd Vesel , , J i__ član italijanska1 Izcfoižk A ZTT 2veze Časopisnih M tiska T 'l Trst založnikov FIEG PO SKLEPU VIŠJEGA SODNEGA ZBORA V LONDONU Britansko sodstvo obnavlja preiskavo o Calvijevi smrti Svojci bivšega predsednika zavoda Banco Ambrosiano bodo sedaj skušali dokazati, da je bil Roberto Calvi ubit Lov na kače klopotače je v ZDA priljubljen LOJNDON — Britansko sodstvo bo obnovilo preiskavo in proces o zagonetni smrti bivšega predsednika italijanskega denarnega zaveda Ban co Ambrosiano Roberta Calvija. To je sklenil včeraj v Londonu višji sodni zbor, ki je razveljavil zaradi proceduralnih napak prvo razsodbo z dne 23. julija lani, ko so razsodili, da je Roberto Calvi napravil samomor. Včerajšnji sklep bo nedvomno šel v anale britanskega sodstva, saj lahko štejemo na prste ene roke primere, da bi višji sodni zbor ra tak način razveljavil neko prejšnjo razsodbo. Sodniki se niso niti pobrigali za nove dokaze v podporo teze o umoru Roberta Calvija, zadostovale so jim napake, ki jih je napravil preiskovalni sodnik David Paul. Svojci bivšega predsednika Ambrosiana so torej dobili prvo bitko. Sedaj jih čez kak teden čaka nov spopad, ko bodo morali izpodbiti dosedanje trditve raznih izvedencev, da je* Roberto Calvi napravil samomor. Odvetniki Calvijevih so prepričani, da bodo v najslabšem primeru dosegli vsaj razsodbo «odprtega tipa*. ki bi dopuščala tako možnost umora kot samomora. V svoje dobro imajo ne samo še kar trdne dokaze temveč tudi logične sklepe, ki jih britanski sodni sistem za razliko od italijanskega upošteva. Predvčerajšnjim so medicinski izvedenci milanskega sodstva izrekli domnevo, da je napravil Calvi baje samomor. V svojem poročilu so navedli, da je Calvi u-mrl zaradi zadušitve, niso pa ugotovili zloma ali vsaj naloma vratnih vretenc, prav tako ni znamenj pre-tega vratnih mišic in kit. Profesor Antonio Fornari, medicinski izvedenec Calvijevih, nima dvomov: Roberta Calvija so neznanci zadavili z isto vrvjo, na katero so ga kasneje obesili na železne cevi zidarskega odra pod mostom Blackfriars. Fornari je tudi opazil na Caha jetrih hlačali oljnati madež, kot da bi bivši predsednik Ambrosiana pred svojo smrtjo dalj časa sedel na krovu kakega motornega čolna. Di- S kolesom okoli sveta ži-leini Zahodni Berlinčan Thomas Birkhalm je pred nekaj meseci krenil s svojim kolesom na pot okrog sveta. Domov se namerava riniti čez kakih pet let. Na vprašanje, zakaj se je lotil tega podviga, je podjetni Thomas (na sliki ob prihodu v Stockholm) dejal: iGrem na oglede, da bi kje staknil pravo dekle za me* (Telefoto AP) rektor za sodno medicino univerze v Pavii ni med drugim zasledil na Catbijevem truplu in oblekah sledov rje. če je resnična teza o samomoru, bi se moral Calvi najprej spustiti po železnih stopnicah in se nato po opičje prebiti po zarjavelih ceveh do mesta, kjer naj bi se obesil. V takem primeru bi moral imeti na sebi znamenja rje. Poleg j tega pa so vsi, ki so poznali Calvi- ‘ je prepričani, da mu ne bi uspel v njegovih letih in z odvečnimi kilogrami, ki jim je treba dodati še pet kilogramov opeke in kamenja, tak mladeniški vratolomni podvig. Med drugim je Calvija mučila vrtoglavica, da ni nikoli pogleda! v praznino. Poleg takih objektivnih razlogov, ki zagovarjajo tezo o umoru in o, skrbno zrežiranem samomoru, pa ■ f' obstajajo tudi subjektivni razlogi, da so Roberta Calvija spravili nasilno s poti. Njegov sin Carlo Calvi namreč trdi. da mu je oče le kak dan pred svojo smrtjo telefonsko zaupal, da bo odkril imena koristnika 20 milijonov dolarjev, ki jih je nezakonito spravni v Švico in zaradi katerih je bil obsojen na štiri leta zapora. Tudi Calvijeva žena Clara trdi, da ji je mož le nekaj ur pred smrtjo po telefonu napovedal, da se bodo kmalu sešli. V noči s 17. na 18. junij 1982, se ni torej Roberto Cal\d podal na vratolomni podvig po železju zidarskega odra nad Temzo in pritrdil vrvi na železje z mornarskim vozlom, ki ga ni pozna!, temveč so ga pod most «čmih fratrov* pripeljali že zadavljenega v čolnu. Povsem razumljivo bodo morali te teze Calvijevih svojcev potrditi porotniki, vsekakor pa bodo le s težavo pristali na samomor. Calvijeva zagonetna smrt bo torej ponovno burila duhove. Materialni storilci so skoraj gotovo v Londonu, v londonskem podzemlju je navsezadnje marsikdo pripravljen ubiti človeka za že nekoliko večjo vsoto. Zločin pa je skoraj gotovo naročil nekdo, ki se je sukal v Calvijevih krogih. Teh pa je bilo res veliko od visokih cerkvenih dostojanstvenikov do politikov in podjetnikov, da ne omenimo prostozidarjev. Etiopija pšenico Sovjetom za orožje RIM — Štirje demokristjanski poslanci so zahtevali od italijanske vlade, naj pojasni svoje zadržanje do vesti nekega ameriškega časnika, ki je poročal, da je Sovjetska zveza dala Etiopiji orožje v zameno za pšenico, ki so jo zahodnoevropske države poslale v to afriško deželo. Poslanci so zahtevali, naj Italija preveri svojo politiko mednarodnega sodelovanja, če se bo izkazalo, da so vesti ameriškega tiska o tovarstni «izmenjavi» med SZ ter Etiopijo in tudi drugimi «despotskimi in represivnimi* vladami resnične. BONN — Bonska vlada načrtuje uvedbo posebnih »nagradnih odpravnin* za turške zdomce, ki bi zapustili ZRN. Višina takih »nagradnih odpravnin* bi znašala do 25 tisoč mark (približno 15 milijonov lir). KOI PRIPRAVA NA JUNIJSKO ZASEDANJE UNCTAD V BEOGRADU Skupina 77» izdeluje stališču za izhod iz gospodarske krize Na dvotedenskem posvetu v Buenos Airesu zastopniki stotine držav v razvoju, prvič tudi opazovalci LR Kitajske Vse kaže, da se podjetna Joy Brady ne boji preveč hudo strupene kače klopotače, katero je ujela na vsakoletnem tradicionalnem in zelo priljubljenem lovu na te nevarne plazilce v Teksasu. Sicer so pa — za vsak slučaj — klopotači populili smrtonosne zobe (Telefoto AP) BUENOS AIRES — Ob prisotnosti stotine uradnih delegacij držav v razvoju se je v argentinskem glavnem mestu začelo dvotedensko zasedanje «skupine 77*, ki naj bi služilo za pripravo na junijsko konferenco UNCTAD (ustanove OZN za trgovino in razvoj) v Beogradu. Na prvem delu zasedanja, ki poteka na ravni visokih vladnih funkci-narjev posameznih držav (Jugoslavijo zastopa namestnica zveznega sekretarja za zunanjo trgovino Milica Žiberna), proučujejo udeleženci tri načelne dokumente o vprašanjih razvoja, ki so jih pripravile azijska, afriška in latinskoameriška regionalna grupa članic, z name-‘ nom, da jih združijo v enoten dokument, ki naj bi bil osnova za beograjske razgovore Sever - Jug. Prihodnji teden se bo zasedanje nadaljevalo na ravni ministrov (Jugoslavijo bo zastopal zvezni sekretar za zunanje zadeve Lazar Moj-sov) in bo po vsej verjetnosti moglo sprejeti ustrezne sklepe o skupnih predlogih držav v razvoju na obnovljenih pogajanjih z industrijsko razvitimi državami glede uveljavljanja pravičnejšega mednarodnega gospodarskega reda. ki bo glavna tema junijske konference v Beogradu. Kot je znano, so »skupino 77* ustanovili leta 1964 pod okriljem Organizacije združenih narodov na pobudo neuvrščenih držav, sedaj pa šteje dejansko že 125 članic, zaradi česar uživa v svetu velik u-gled in more izvajati pomembno vlogo. Na peti konferenci v Buenos Airesu je prvič prisotna tudi LR Kitajska, ki je sicer zaprosila za pristop, a je za sedaj nastopila kot opazovalka. Konferenco je odprl z uvodnim govorom gostitelj, argentinski zunanji minister Aguirre Lanari, ki je dejal, da se posvet odvija «s pogledom obrnjenim v Beograd*, kjer bo treba najti izhod iz hude gospodarske krize, ki že predolgo pretresa ves svet in jo bo mogoče premostiti le s skupnimi napori vseh, industrijsko razvitih in držav v razvoju. Zato je pozval udeležence, naj si prizadevajo izdelati stvaren, jedrnat in konkreten prikaz kriz- ORGANIZACIJA ZDRUŽENIH NARODOV POZVALA PRETORIO, NftJ POVRNE ŠKODO Ostre reakcije afriške javnosti ob ponovnem napadu rasistične Južne Afrike na Lesoto V Pretorii hočejo destabilizirati Lesoto, da bi ostal še naprej gospodarsko in politično odvisen od nje - Južna Afrika zanika napade in dolži Transkei (Dopisnik Dela za Primorski dnevnik) NAIROB1 — Najnovejša južnoafriška agresija, napad konec tedna na obmejno vojaško postojanko kraljevine Lesoto, je zbudila ostre reakcije na Črni celini. Kenijski voditelj Daniel Arap Moi, predsednik Organizacije afriške enotnosti (O AE). je rekel, da hoče Južna Afrika s temi napadi destabilizirati Lesoto z namenom, da bi bil gospodarsko in politično še naprej odvisen od nje in da bi nehal podpirati «boj za osvoboditev od kolonializma in rasnega razlikovanja*. Moi je pozval mednarodno skupnost, naj podpre Lesoto. Zunanje ministrstvo Lesota, ki je najostreje protestiralo pri rasistični vladi v Pretorii, je objavilo, da je prišlo konec tedna z južnoafriške strani do obsežnega napada na barake polvojaških policijskih enot pri Ongeluk Necku, obmejni postojanki na jugu dežele. V šestumi srditi bitki je bilo ubitih ali ranjenih 20 napadalcev. navaja uradno poročilo iz Mašeru ja. od tega trije beli južnoafriški vojaki. Napadalce je bojda vodil južnoafriški beli major Mc Kenzie. Prav tako konec tedna so napadalci z granatami obstreljevali katoliško misijo v kraju Pitseng na severu Lesota, pri čemer so ubili enega, ranili pa prav tako enega pripadnika 'gibljivih policijskih e-not*. ki štejejo 1-000 mož in predstavljajo edino vojaško silo v kra- ...........................................................................................................................................................uh • Iskrini uspehi (Nadaljevanje s S. strani) nji uvoženih materialov z domačim reprodukcijskim materialom. Z doseženimi rezultati v lanskem , letu so torej v Iskri lahko zadovoljni, saj istočasno predstav ljajo tudi obveznost za smotrno in uspešno poslovanje v letošnjem letu. Zato mora Iskra tudi v letošnjem letu ohraniti sedanji dinamični tempo razvoja. Tako naj bi letos izvoz predvidoma dosegel 249.1 milijona dolarjev. Tako bo letni porast celotnega izvoza v letu 1983 znašal 26%. pri tem pa bo posebna pozornost posvečena konvertibilnemu izvozu, ki bo večji za 34.6% ih bo dosegel 155.5 milijona dolarjev. Za takšen obseg prodaje na tuja in domača tržišča si bo Iskra v letošnjem četu prizadevala zagotoviti za 130,4 milijona dolarjev reprodukcijskega materiala iz uvoza. Na temelju načrtovanega izvoza in domače prodaje bo znašala proizvodnja v letošnjem letu 31.8 milijarde dolarjev ali kar za 33,1% več kot V preteklem letu. Tako visoka rast je predvsem posledica pogumno načrtovanega porasta računalniške proizvodnje. In tako visoko planirana rast proizvodnje terja tudi ustrezno rast zaposlenih. Letos bo v Iskri pov prečno zaposlenih 32.061 delavcev ali kar za 3.6% več kot v preteklem letu. Naložbe bodo letos pod močnim Vplivom stabilizacijskih in restriktivnih ukrepov tako, da zajema prioritetni vi-stni red Iskrinih naložb letos le 1,3 milijarde di narjev. Seveda pa je investicijskih potreb v Iskri znatno več, | vaškem pokopahšfu pokopali kate aaj dosegajo kar 5,6 milijarde din. rega turista, ali pa, da pokopališča PRIMORSKE VEST! V Piranu huda kri ob vprašanju kako porabiti turistični dinar Naj se vrne v turizem, ali pa ga kaže porabiti, kjer manjka? - Poprejšen dogovor bi marsikomu prihranil slabo voljo PIRAN — Turistična taksa ne more in ne sme biti uporabljena v druge namene, ampak za razvoj turistične dejavnosti, so jasno in glasno povedali delegati zbora krajevnih skupnosti piranske občinske skupščine na svoji zadnji seji. Marsikdo bi se lahko vpiašal, čemu tak vik in krik ob porabi tega turističnega dinarja, saj je lanski družbeni dogovor o porabi turistične takse jasno povedal, kakšen naj bi bil namen zbiranja tega denarja. Odgovor je pravzaprav preprost — gre za denar, ki ga je težko vnaprej natančno predvideti in se že od »zmeraj* zbira v občinskem pro računu. Kot tak pa je najprimernej ši vir za pokrivanje najrazličnejših denarnih lukenj v številnih ob činskih naložbah. To pomeni, da ga je, razen za turistične namene, kaj lahko porabiti še za vrsto dru gih drobnih naložb, ki imajo s tu rizmom kaj šibko sorodstveno zvezo. Za kaj vse že niso v piranski občini namenjali tega denarja — za gradnjo zdravstvenega doma, za dijaški dom, za urejanje vaških niso zanimiva izletniška točka?) in še bi lahko naštevali. Najnovejša zamisel v Piranu predlaga uporabo turistične takse za zidavo vrtca. . . Precej vroče je bilo tudi na seji zbora združenega dela. ko so dele gati iz turističnega gospodarstva piranske občine povedali, da bo zaradi zmanjšanja predlagane vsote za program prireditev obalno kra ške turistične poslovne skupnosti (v višini dveh milijonov dinarjev), moralo odpasti kar nekaj pomembnih (če ne najpomembnejših) turističnih prireditev — na primer Portoroška noč, tekmovanje letalcev za pokal Branka Ivanuša, vse ja drabie regate, sejem cvetja, urejanje Forme vive, dotacija porto roškemu Turističnemu društvu. . . Prepozno je, da bi črtali katere druge [»stavke iz prireditvenega pro grama, saj so za večino že sklenili ustrezne pogodbe, pravijo turistični delavci. Turistični Portorož si česa takega v sezoni seveda ne more privoščiti. In tako sc je de) turistične takse znašel na tehtnici — ga bodo dali za Portoroško noč in priredit- pokopališč (sicer pa — kdo lahko1 ve, ali za kaj drugega? trdi, da nekega dne ne bodo na Izvršni svet piranske občine je zatrdil, da bo predlog o porabi nerazporejenih dveh milijonov dinar- jev podal šele na drugi seji občinske skupščine (konec aprila), kar je seveda prepozno za vsakršno resnejše načrtovanje o uporabi tega denarja. Nekateri delegati so trdih, da je nemogoče ves denar iz turistične takse nameniti le za prireditve in propagandno dejavnost turistične poslovne skupnosti (turizem pač ne živi samo od tega). Tretji so opozarjali predvsem na namensko porabo turistične takse.. . V tej občini predvidevajo, da bo do letos s turistično takso zbrali 23 milijonov dinarjev. Gre za vsoto v občinskem proračunu, za porabo katere so se v občini slabo dogovorili. Ko so lani slovenske občine sprejemale družbeni dogovor o namenski porabi turistične takse, s katerim so del le te začele združevati na ravni republike za skupne turistične naloge, so naredile napako, da niso jasneje in točneje do rekle, kako bodo lahko »žonglirale* s takso po občinah. Dokler se tega v občinah ne bodo do zadnjega dinarja natančno dogovorili, lahko iz leta v leto poslušamo pričkanje in cufanje za denar, ki ga predvsem v turistično bolj razvitih občinah niti ni tako malo. (bš) ljevini s poldrugim milijonom prebivalcev. Za povrh so v prestolnici prijeli sedem južnoafriških saboterjev. ki so se pripravljali pognati v zrak električne naprave v Ma-seruju, so uradno objavili. V Pretorii so lesotovske obtožbe zavrnili in neprepričljivo zvrnili krivdo na »neodvisni* bantustan Transkei, od koder naj bi napad izvedli, češ da major McKenzie poveljuje tamkajšnji vojski. Odgovornost za takšne napade je v preteklosti po navadi prevzemala LLA, »Osvobodilna vojska Lesota*, vojaško krilo »basutovskega kongresa*, ki ga vodi 64-letni nekdanji novinar in učitelj Mokhehle. Ta je pred desetletjem, ko je predsednik vlade Leabua Jonathan prepovedal o-pozicijo. zbežal v Južno Afriko ter z njeno vojaško podporo postavil na noge protivladne gverilce. Toda v zadnjem času so se napadi na Lesoto toliko pomnožili, da ni več dvoma v to, da je Južna Afrika namenila »lesotovski osvobodilni vojski* podobno vlogo, kot jo v Mozambiku igra protivladno gibanje MNR (mezambiško odporniško gibanje), v Angoli pa UN1TA, to je destabilizacija režima prek sabotaž. na ključnih gospodarskih objektih in življenjsko pomembnih transportnih povezavah. Kakih 30.000 kvadratnih kilometrov velika kraljevina je v tem pogledu še posebej ranljiva, saj jo z vseli strani obkroža južnoafriško o-zemlje in je dobesedno, kot je rekel premier Jonathan, «v samem želodcu Južne Afrike*. To pa je postala tudi v prenesenem smislu, potem ko se je začel zbliževati z drugimi afriškimi državami, navezala stike s Kubo in ZSSR ter se namenila rešiti odvisnosti od Južne A-frike tako, da se je aktivno vključila v koordinacijsko konferenco za razvoj afriškega juga, ki se je nedavno sestala ravno v Maseruju. Sedanji napad na obmejno postojanko je že peti v zadnjega pol leta od oktobra lani. Tedaj so prek obmejne reke Caledon s topovi in strojnicami napadli vojaške barake pri Maseruju. Sredi decembra lani so južnoafriški komandosi izvedli svojo doslej največjo agresijo na Mašeru, kjer so ubili 42 ljudi, poleg pripadnikov ANC, v Južni Afriki prepovedanega »afriškega nacionalnega kongresa*, tudi ženske in o-troke. Konec januarja letos so napadalci uničili v Maseruju dva velika vodna zbiralnika, sredi februar ja pa naftno skladišče. Škoda, ki so jo povzročili ti na padi. je orjaška. Pomočnik generalnega sekretarja OZN Farah, ki je po naročilu varnostnega sveta o-hiskal Lesoto, jo je ocenil na 40 milijonov dolarjev. Toda Pretoria je zavrnila zahtevo varnostnega sve. ta, naj to škodo poravna in se branila .da «sc ima pravico boriti proti terorizmu*. Takšno njeno obna sanje čedalje bolj zastavlja nujnost internacionalizacije spora na afriškem Jugu, ki grozi prerasti v nevaren konflikt nepredvidljivih posledic. Predsednik OAE Moi je za to pozval «vse miroljubne države sveta, naj kar najostreje obsodijo te napade in nudijo vso moralno in gmotno podporo Lesotu v obrambi njegove suverenosti*. Kenijski iThe Nairobi Times* pa se v svojem komentarju še posebej obrača na ZDA. ki ji očita, da z dajanjem potuhe Pretorii »pomaga jo ustvarjati pogoje, ki lahko pripeljejo v bližnji prihodnosti do stra hotnega prelivanja krvi*. List opo- minja, da «v Lesotu ni nobenih kubanskih sil*, kot tudi ne v Mozambiku, pa sta vendarle obe deželi žrtvi južnoafriških napadov, kar dokazuje, da hoče Pretoria v prvi trsti destabilizirati celoten jug Afrike. TIT DOBERŠEK SINGAPUR - Italijanska filmska zvezda Sofia Loren je pred dnevi prispela v Singapur, da bi reklamirala neko dišavo, ki nosi njeno ime. Razumljivo je. da je takoj vzbudila veliko zanimanje časnikarjev, katerim pa je takoj pokazala seznam argumentov, o katerih ji ne smejo postavljati vprašanj. Seznam (na njem so bili med dru- gim neplačani davki, lanski -zapor, Gary Grant, politika, zasebno življenje itd.) je bil ravno dovolj dolg. da ji časnikarji niso mogli postaviti praktično nobenega vprašanja. Kaznovani ministri v SZ zaradi slabe embalaže • < - * M JI l im r>< { j ji •, , MOSKVA — Zaradi slabe embalaže izteče na tla v Sovjetski zvezi na tone mleka. Posebna vladna komisija je zato ukorila tri ministre (Sokolova, Kopilova in Čujkova), ki so odgovorni za nedostatke pri proizvodnji pomanjkljive mlečne embalaže. aiiiiiiiiiiminiiiKuiuiiiMHiiiiiiiiiiiimiiiiuiiiiiiiiimiMiiitiiiiiMiiiiiiiiiimiiiuiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiimiitmiiii V Makedoniji težave s preskrbo energije Kesanje podkupljivega sodnika na Kitajskem PEKING - Kitajskega sodnika Baia Shumina iz severnovzhodne P°' krajine Liaoning so obsodili na dv leti ječe, ker je sprejel podkupnin v višini 3.200 juanov (nekaj več 6° dva milijona lir). V zameno za kupnino je izdajal svojim «Wi®‘ tom» dovoljenja za stalno bivan.e. nekaterim priskrbel službo in cel «arhiviral» nekaj kazenskih primerov. Razmeroma nizko kazen je dobi zato, ker je svoje dejanje odkrn priznal, vrnil prejeti denar in i'aZ' kril oblastem še nekaj drugih oseb. dinarjev, ponekod pa kar za 12 nergije. (dd) ki so se pustili podkupovati. HiiiiiuiiiiiiiiiimiiiimiiiHiHiiiiiiliiiMiMiiiimiiiiitiiiiiiiitiiiiiiiiHiHiuimiiliiiniliiliiiiiiiiKdnfiiiliiliimimiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiitiniiiiiiiiiiiiiiiiHiiHiiiM11111’1* S SODELOVANJEM POLICIJE, KARABINJERJEV IN FINANČNE STRAŽE BEOGRAD - Odbor Zbora republik in pokrajin skupščine Jugoslavije za plan je včeraj podprl pobude, da je treba težke energetske razmero v Makedoniji reševati s solidarno pomočjo vse države. Čeprav razmere glede energije niso najboljše niti v drugih republikah in pokrajinah, so delegati ocenili, da je stanje v Makedoniji takšno, da resno zavira ne samo gospodarstvo, ampak tudi celotno družbeno dejavnost. Zaradi pomanjkanja energije je v Makedoniji od začetka leta prišlo do prekinitve dela v več kot 150 delovnih organizacijah. Zaradi tega je nastala škoda, ki jo ocenjujejo na 10 milijard dinar-jev. Izvoz je bil manjši za okoli 4 milijarde ur na dan izključujejo električno energijo. Včerajšnja razprava o problemih z energijo v Makedoniji je bila povod za širšo preučitev elektroenergetskega položaja v državi. Črna gora in BIH se prav tako otepata s težavami zaradi pomanjkanja e-nergije. Predstavnik elektrogospodarstva je opozoril na nevarnost, da bodo zaradi vse slabših hidroloških razmer akumulacije poleti občutno izpraznjene. Glede na negotovost, kako bo z energijo v prihodnje, so poudarili nujnost, da je treba pospešiti priprave na sprejetje družbenega dogovora o ukrepih za povečanje proizvodnje, varčevanje in bolj smotrno porabo električne e-nergije. (dd) nili razmer v svetovnem gospodarstvu ter pragmatične predlog® z* njihovo reševanje. Lanari j® Pn tem opozoril na nepravične odnos* v medsebojnih izmenjavah, kjer se cene surovin nižajo in s ten* veča zadolženost držav v razvoju* in na ogromne izdatke za oboroževanje velesil, medtem ko se nerazvite države ubadajo z elementarnimi vprašanji obstanka. Zato bodo morale članice »skupi-ne 77» opozoriti v Beogradu ve* svet na veliko nevarnost, ki jo predstavlja sedanja svetovna gospodarska stagnacija in na njeno tesno povezanost z vprašanjem svetovnega miru in varnosti. Lanari je izrazu s tem v zvezi mnenje, da dokument držav v razvoju za konferenco UNCTAD v Beogradu, ne bo skupek prošenj in zahtev niti povod z* dialektično konfrontacijo in vsilj®" vanje lastnih sistemov, ampak ®" snova za stvarno dogovarjanje m®0 razvitimi in nerazvitimi, brez ce' sar ni mogoč izhod iz začaranega kroga ekonomske krize. Tudi iz alžirskih vladnih krogov prihajajo izrazi zaupanja, da b®?0 v Buenos Airesu izdelali celovito platformo za enoten nastop in stra; tegijo držav v razvoju na junijski konferenci UNCTAD in poudarjajo, da se težki problemi razvoja ne morejo reševati fragmentarno ali sek-torialno, pač pa z globokim Pre" ustrojem sedanjega mednarodnega gospodarskega reda, pri čemer mora biti sedanja kriza odskočna n®-ska za pravičnejšo ureditev svetovnih gospodarskih odnosov. Napačni rez -milijardna škoda SYDNEY — Filipinski industrij®? Jose Cojuanco je imel v Avstraliji čudovitega plemenskega žrebca. * katerim je nakanil zaslužiti debe denarce. Konjerejci iz bližnje > daljne avstralske okolice so nafflf® vneto vodili k štirinožnemu ljubimo svoje nežnosti željne kobilice, ni nikoli nobene razočaral. Svoj F sel je opravljal v splošno zadovoiJ stvo vseh. najbolj pa je osrečeval svojega gospodarja, ki je vsak z skok zaračunal po 35 milijonov • Ker je računal, da bo njegov P* meneč zaplodil vsako leto po 60 ko bil je lahko izračunati, koliko D se v Filipinčevi blagajni znašlo naslednjih petih letih. Toda prišlo je do nesreče. Coju®) co je imel v istem hlevu še enej’ žrebca, katerega pa je bilo treb skopiti. Ko je prišel veterinar, o bi opravil svoj posel, so oba žre ca pomotoma zamenjali in tako J zdaj tisti, ki ni bil posebno PriC- • še vedno cel, štirinožni supercasa neva pa je prikrajšan za orga-1* vreden več kot 10 milijard lir. Usklajena operacija proti trgovini z mamili spravila za zapahe 23 oseb Varnostne sile so sinhronizirano polovile pajdaše po različnih krajih Italije zaplenili so tudi 15,5 kilograma heroina PALERMO — S široko operacijo v okviru boja proti trgovini z mamah, so karabinjerji, policija in finančna straža med Sicilijo, Kalabrijo in Rimom ujeli v past 23 o-seb in zaplenili 15,5 kilograma heroina. Od aretiranih oseb so jili preiskovalci 15 obtožili združevanja v zločinske namene, se pravi posesti in trgovanja z mamili, ostali pa bodo morali odgovarjati zaradi sodelovanja. Med operacijo so varnostni organi poleg heroina zaplenili še številno orožje in razstrelivo ter okrog 30 milijonov v italijanskih lirah ter ameriških in kanadskih dolarjih. Velika pošiljka mamila, ki so ga s temeljitimi poprejšnjimi pripravami uspeh zaseči blizu Reggio Calabrije, je bila namenjena v ZDA, kjer naj bi jo prevzele pomembne mafijske družine. Preiskava je stekla že pred petnajstimi dnevi, ko je policija med neko preiskavo o osebah povezanih z mafijo, nepričakovano odkrila, da le te pričakujejo veliko pošiljko mamila. Nemudoma so seveda stekli običajni postopki za strog nadzor nad sumljivimi sicilskimi in kalabrijskimi osebami. Prava operacija pa se je začela, ko sta v Rim iz New Yorka prispela Roberto Pannunzi, ki je potoval s ponarejenim potnim listom. in njegova prijateljica, New-j-orčanka Armida Nunoz. Z nadzorom nad stiki med skupino prekupčevalcev z mamili so agenti ugotovili, da bo tovor zvečer odšel iz Palerma in da ga bo nesel znani palermski draguljar Luigi Santoro, sicer na videz neoporečen in ugleden meščan. Policija mu je sledila in v trenutku, ko ga je ustavila mamilom, skritim v vratih velikeg BMW, je stekla simultana akcij varnostnih sil, ki so po drugih nl_ stih zajele, pajdaše. Med aretiraj nimi je vsekakor najbolj znano 1IT' Salvatora Micelija, ki je sorodiu znanih bratov Zizzo, obsojenih « dosmrtno ječo v ZDA, od kod sta leta 1971 poslala v Kanado ka 100 kilogramov heroina. Tudi' y, Micelija je ameriško sodstvo Pre~ kratkim izdalo zaporni nalog zaradi sodelovanja pri vnašanju velik"* količin mamil na * ze. - ZDA-Obsežna policijska ikcija j? ‘ vedno v teku, da bi ugotovili morebitne druge pajdaše ujetih Pr*j kupčevalcev in še posebno, d* ugotovili pot. po kateri potuje i*1*" milo. Po domnevah preiskovalce prihaja z Bližnjega vzhoda.