Razen zvezno koordiniranega vrhovnega Štaba, osnovne organizacijske strukture In standardizacije orožja ni videti, na primer, da naj bi bilo Se kaj več v zvezni upravi skupne obrambe. Tako preurejena obrambna pripravljenost bi ne le bila mnogo bolj učinkovita, ker bi jo vsak narod zares čutil kot svojo, temveč bi tudi onemogočila vznemirljive možnosti hi sumničenja kakega novega oficirskega puča za restavracijo beograjskega centralizma in diktature. (Ciril Žebot, SD, april 1968) sLo\)ensk<\ FOR A. F R E E SLOVENI A Vsekakor se bo treba dogovoriti za sorazmeren medrepubliški ključ za zasedbo diplomatskih položajev, poleg tega pa bi si morali Slovenci izgovoriti, da jim redno pripadajo ambasadorska mesta v Avstriji in Italiji, kjer žive slovenske manjšine. Republike naj bi tudi imele dogovorjeno pravico da lastnih republiških atašejev v državah, kjer bi to zanje bilo posebej koiistno. (Ciril žebot, SD, april 1948) LETNIK XX. — VOLUME XX. I. APRIL . 1. MAJ. 1969. Published month!y by: Slovenian National Federation, of Canada, 646 Euclid Ave. Toronto, Ont. Canada. ŠTEVILKA 4. & 5. - NUMBER 4. & 5. MISEL RASTE ■ r r Zapiski ob knjigi "Srce v sredini' Dr. Vinko Brumen je pod gor- mo popolnoma samo, če upošte-! vovala tudi svoj čisti znanstveni Na drugem mestu prinaša list delili ponatis članka iz Slovenije in ki vsebuje ne sicer novo a njim naslovom napisal knjigo o varno, da je bil katoliški duho- poklic. Imela sta namreč oster revolucionarno misel ki je na-! ^vtienJu' delu in osebnosti Ja-; vnik. čut za znamenja časa in njegove stala v današnji Sloveniji. Misel j ncza Evungeljsta Kreka. iz tega izhodišča raziskuje in potrebe. Krek je uvidel prihod je revolucionarna največ zato, Dr-J-Ev. Krek je bil središčna j odkriva dr. Brumen globine in demokracije, ,da je narodu nujno ker je vključena v članek, ki je oscba tlobe na prehodu v 20. . značilnosti Krekove človeške potrebna vsoboda za njegov nabil objavljen v časopisu, ki izha-1 stolel->c in Pni dve desetletji v osebe v vseh raznolikih oblikah1 predek, da so mu potrebne oiga-ja v Sloveniji danes. Clankar v 1 niem- Dr- Brumna, ki je peda-; javljanja in skrivnost uspehov | nizacije, da je treba začeli takoj, gog in filozof, jc zanimal pred- i njegovega dela ter poslanstva. I ta trenutek. Dr. Ehrlich je zgo- zelo jasni obliki pove, da morajo Slovenci biti pripravljeni zapustiti današnji jugoslovanski državni okvir in si poiskati drugačno državno obliko, če se Jugoslavija izkaže za Slovence škodljiva. Iz istega članka je tudi razbrati, da se .je Jugoslavija takšna v resnici tudi izkazala. List Slovenska država v eni ali drugi obliki ponavlja to misel od svojega nastanka in že njeno ime samo priča, da je to tudi namen Slovenske države. Dolga leta je slovenski državni program pomenil prelom duhov slovenske e-inigracije in težko bi bilo ugotoviti številčno ali pa v odstotkih, kako je bila slovenska emigracija orientirana v preteklosti. Ponavljanje o „večini slovenske- pa četudi še tako neznaten, na čin mogli vplivati na slovensko javno mnenje in na slovenske ga naroda" ali »večini slovenske politične čini tel je. To dejstvo da-emigracije" je bilo zelo pogosto ; Jc Slovenski državi edinstveno v obeh močnejših strujah. V res- raesl° v zgodovini slovenskega vsem kot človek. Delo političnih in kulturnih delavcev mora ustrezati neki osrednji ali matični zamisli — le tako je vse delo kulturnika nekaka osebno živ-ljenska umetnina. Pri Kreku moramo taisti enoviti pečat iskati bolj kot v neki osrednji misli v neki matični osebni drži, ki je: napor, da pomaga svojemu narodu, boj za čim večjo občo blaginjo, "služba drugim". Osredn ja misel pa, iz katere je Krek izhajal, je bilo krščanstvo. Brez Cerkve bi slovenski narod ne imel Kreka. Razumeti ga more- nici pa je bilo število in razmerje bilo nevažno, ker slovenska emigracija ni uspela — po svojih predstavnikih ene ali druge smeri v enaki meri — spremeniti toka slovenske politike. Gotovo je list Slovenska država, čeprav v zelo majhni meri, redno prihajal v roke državljanom današnje slovenske republike. Verjvtuo so tudi v i»ti, majhni, meri prihajali v Slovenijo drugi listi, ki izhajajo v zamejstvu aH pa med slovenskimi izseljenci. Tisti, ki so zagovarjali misel o slovenski državi in oni, ki so jo odklanjali. Listi, ki so stali na stališču jugoslovanske državne ureditve, niso mogli najti večjega odmeva, ker so pač bili v skladu z uradnim, to je Titovim, državnim konceptom, čeprav so dosledno in pravilno za- tiska. Po obliki in vsebini bi bila lahko mnogo boljša, ko bi uporabljala ali mogla uporabljati večja sredstva. Njen uspeh pa bi bil le neznatno večji v tem primeru, če bi sploh večji bil. Naslov je povedal vse in misel zajeta v naslovu je postala predmet aktualnosti in predmet razpravljanj med Slovenci; istočasno ^a-IJUliUŽi?'. "Uj iOROUib .rojakov. Po poročilih iz Slovenije, ki prihajajo iz različnih strani in iz vseh mogočih virov, pa četudi niso uradne statistike, bi lahko mirno rekli večine rojakov. Pisanje Slovenske države je bilo v prvi vrsti namenjeno razširjanju slovenske državne misli. Njena tretja stran zadnjih treh let pa je pogosto razpravljala Krek zaživi pred nami kot člo- daj zaslutil, da se slovenska par- vek, duhovnik, politik, socialni delavec, Organizator, gospodar- tiju pripravlja na nasilen prevzem oblasti in spoznal, da se stvenik, znanstvenik, pisatelj itd. približuje edinstveni čas, ko si Krek ja v svoji osebi družil bo lahko slovenski narod izbo-ves takratni napor slovenskega jeval svoje narodne pravice. Oba naroda, da se gospodarsko ok-; sta hotela narod na to pripra-repi, politično osvobodi, kultur- viti. no izšola in socialno uredi. Zato V narodovem življenju sta bila mora dr. Brumen kot vesten j to, kar so v neoduševljeni nara-zgodovinar ob Kreku pred nami vi fermenti: vzbujevalca, spro-razgrniti vse tedanje slovenske ščevalca poživljajočih energij, družabne in gospodarske razme- i Bila sta generična genija, to re, političen razvoj, zadružno ' je človeka, Katerih genialnost to gibanje, prosvetno delovanje in porajanje razgibanega društvenega življenja. Federacija brez narodnega ključa . . . ..EKONOMSKA POLITIKA" je 27. 1. 1969 objavila tabelo, ki jo prevajamo v celoti: ......Funkcionarji v zveznih organih, organizacijah hi ustanovah: VOLILNI FUNKCIONARJI: Črnogorci 58, Hrvati 32, Makedonci 17, Slovenci 15, Srbi 496, Albanci 2, Madžari 1, Turki 1, Judje 4, Slovaki 1, neopredeljeni 31, ostali 1. — Primerjava: Vse narodnosti skupaj 163, Srbi 496. UPRAVNI FUNKCIONARJI: Črnogorci 304, Hrvati 414, Makedonci 110, Slovenci 154, Srbi 3043, Albanci 7, Madžari 6, Turki 1, Judje 8, Neopredeljeni 179, ostali 21. — Primerjava: Vse narodnosti skupaj 1204, Srbi 3043. PRAVOSODNI ORGANI: Črnogorci 34, Hrvati 17, Makedonci 7, Slovenci 12, Srbi 196, Albanci 1, Judje 1, neopredeljeni 3, ostali 3. — Primerjava: Vse narodnosti skupaj 78, Srbi 196. ; DELAVSKE ORGANIZACIJE, KI NUDIJO USLUZNOSTI ZVEZNIM ORGANOM: Črnogorci 28, Hrvati 41, Makedonci 11, Slovenci 6, Srbi 599, Albanci 1, Madžari 3, Judje 1, Slovaki 1, Italijani 1, neopredeljeni II, ostali 2. — Primerjava: Vse narodnosti skupaj 106, Srbi 599. .." (Po časopisu ..Kritika", št. 4, 1969, str. 104) Komentar ni potreben, primerjaj poučne številke! je vrhuska stvariteljska nadar- PROMETNE NESREČE jenost, ni na tem ali onem pod- V SLOVENIJI ročju, temveč v njihovi človeš- j Od. 1. januarja do 12. aprila kosti. Vse, kar ti ljudje storijo, ; 1969 je bilo v Sloveniji 1387 pro-ima lahko pečat njihove genial-1 metnih nesreč. Življenje je izgu-nosti, a vendar ne specifične, to i bilo 81 ljudi, med tem ko je bilo jc tej dejavnosti prirejene geni-1 teže ranjenih 562, laže pa 788. alnosti. Taki ljudje, bi dejali, škoda, ki so jo te nesreče povz-svojo genialno človeškost obr- j ročile zanaša skoraj 9 milijonov nejo k temu, kar jim življenje j dinarjev. Statistike kažejo, da je prinese na pot, zato marsikdaj biio največ nesreč zaradi izsilje-k raznim področjem istočasno vanja prednosti, nato sledijo: ali zaporedoma. Zunaj stoječim prevelika hitrost, nepazljivost, lahko delajo vtis, da pri nobe- nepravilon prečkanje ceste, ne-nem niso bili celi, ali da nobeden i pravilno prehitevanje in prek-ni bil njih poklic. Generičen genij ratka varnostna razdalja. je genijalen človek, ki bi mogel - skoraj na vsakem področju • V Argentini sta se poročila ustvariti kaj genialnega, ko bi ] 25. januarja Gabrijela Potočnik, Ob branju Brumenovega Kreka mi je nehote vzporedno začela vstajati tudi podoba dr. Lamberta Ehriicha. Toliko podobnosti sem našel med njima, da se mi je zazdelo, da bi lahko imenovali dr. Ehriicha tudi "slovenski Krek tridesetih in štiridesetih let". Seveda s tem nočem trditi, da med njima tudi ni bistvenih razlik. Podobnosti bi bilo treba še z resnim študijem potrditi. Tu bi rad samo nakazal nekatere podobnosti ž mislimi, ki sem jih našel v knjigi. Judi doba, v kateri *ta živela i so jnu.ee,l j'*,docela. posvetil. Ker) hčerka Gabriela in Neže Potoč-oba velika Slovenca, je bila vsaka zase prelomna doba, vsaka pa s svojimi značilnostmi. Že na zunaj sta bila oba duhovnika, bogoslovna profesorja ' poklic. kljub svojim zmotam — prav, in imela še vrsto "poklicev izven j Oba sta bila vidca, ki nista ; ko se bori za socialno pravico poklica". Oba sta ■ bila izredno i imela dovolj sodelavcev, ki bi | za uboge. Začel je sam z isto nadarjena, imela močno voljo,: njih ideje izpeljali. Tudi zanju borbo in je vsaj pri nas sociali- INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA SLOVENIJA Industrijska proizvodnja Slovenije je bila v prvem četrtletju letos za 13,8 odstotkov večja kot lani v enakem obdobju. Nekatere industrijske panoge so dosegle posebno veliko proizvodnjo in rast, tako se je v čelezarski industriji proizvodnja v prvem četrtletju povečala za 26%, v industriji nafte za 4396, v proizvodnji električne energije za 37° o (ob novih elektrarnah Trbovlje in Srednja Drava), kemična industrija 2896, kovinska pa 1896. Povečano proizvodnjo so dosegli tudi premogovniki (896), usnjarska industrija (791 ) in tcsktilna 11 pros. V feb pa je delal na tolikih, je sicer nik ter Gregor Verbic, sin Pav- ; ruarju in marcu se jc število za-na vseh pustil sledi svoje genial- j lota in Štefke Verbic. Iskreno če- j poslenjh v industriji Slovenije nosti, a pri vsakem se lahko j stitamo in želimo vso srečo! vpraša, ali je to res bil njegov srčno dobroto in ljubeznivost. Olikovala sta se po gibčnosti du- konkretne in stvarne možnosti ha, hitrosti orientacije, po spo- slovenske državnosti v današnjih govarjali stališče o komunizmu razmerah, ko je Slovenija vklju-in komunizem odločno odklanja-' čena v komunistično Jugoslavijo. li. Težko bi bilo dokazati, da je ravno pisanje Slovenske države napotilo številne rojake v Slove- Del teh razmišljanj je s knjigo ..Slovenija včeraj, danes in jutri" postal splošno poznan v celi Sloveniji, četudi jih čitatelji niso niji, da so postali ne le naklonjeni slovenski državni zamisli, marveč, da so celo začeli o njej glasno ali celo javno razpravlja ti in jo zagovarjati. Tako ta mi sel vedno močneje izgleda kot. v gotovih primerih, edina praktična rešitev za Slovenijo in nujen izhod iz sedanjega suženjstva, tako političnega in gospo darskega. Težko pa bi bilo tudi dokazati nasprotno. Dejstvo je, da je Slovenska država delala 20 let in širila politični program slovenske države med vsemi, ki so na kakršenkoli. Prijatelj Slovencev "Eden izmed naših stalnih či-tateljev S.D., velik prijatelj in dobrotnik Slovencev, zlasti v Nemčiji, pa tudi drugod po svetu in v domovini, gospod Thensundern pošilja vsem Slovencem v Kanadi iskrene slovenske pozdrave. Kot ni morda preučili v vseh podrobnostih in so jih zato sem ter tja sprejeli i majhnim razočaranjem, ker pač niso povsem zajeli, da gre za minimalen slovenski narodni program. Minimalen program pa danes mnoge nezadovolji več, vsaj ne enako, kot jih je zadovoljil pred dvema letoma. Noben program, če ga sodimo iz vidika enega naroda samega, ne more biti maksimalen. Za Slovence bi ne bil celo tisti, ki bi vključil slovensko državo, demokracijo, Gorico in Trst, Celovec ali brez Beljaka in ohranil današnjo mejo med Slovenijo in Hrvatsko ter bi pustil Hrvatom oba brega Mirne v Istri, kot je primer danes. A tu gre za posamezne dele in podrobnosti, ki jih ne bo mogoče preučiti iz oddaljenosti, tako časovne kot zemljepisne. , Zelo razveseljivo je torej dejstvo — in zaradi oceana, ki na^ loči še toliko bolj — da se poziv vsem poznano: G.Th. Thensundern je po rojstvu in čutenju j k resnemu razmišljanju o sloven Nemec, ki pa se je iz ljubezni, ski državi najde v Sloveniji sa do Slovencev naučil perfektno i mi, ki je danes skrajno nedemo slovenščine, da je lahko pomagal kratična in ji gospoduje kornu-slovenskim emigrantom med obe-1 nistična stranka izredno svoje- ma vojnama v Nemčiji. Zdaj je star že 79 let pa še vedno poln idealizma in korajže. Upanje ima. da bo mogel še osebno priti obiskat Slovence v Kanadi in Združenih Državah G. Thensun-derno hvala za Vaše prijateljstvo, pričakujemo Vašega obiska...." Njegov naslov je. voljno. To dejstvo niivajsor ne pomeni in ne sme pomeniti, da je Slovenska država svoje poslanstvo opravila in bi se zato lahko, recimo, posvetila domačim kanadskim prilikam. Slovenska država mora vnaprej, prav tako kot v preteklosti, nenehoma poudarjati misel slovenske države. velja rek, da, ko kralji zidajo, zem v tem prehitel in prekosil. znanju bistvenega« da sta v vsakem položaju znala najti pravo rešitev. Oba sla bila impulzivna, vedno iniciativna, polna novih misli predlogov. Ker sta bila polna življenja, sta znala vdihniti življenja tudi novim idejam, se posvetiti delu z ognjem in po- i voditeljska mesta. Oba nista gumno povedati in branili svoje hranila ne z denarjem, ne z znan- imajo težaki dovolj dela. Ustvarila sta dosti prilike za delo — tudi še za nas. Oba sta bila najboljša in najbolj poštena človeka. Nista iskala časti, odklanjala sta odlikovanja. Razmetavala sta ideje, puščala zasluge, ne da bi se ozirala komu. Nikoli se nista pehala za Kaj bi storil Krek, če bi živel; povečalo za okoli tri tisoč oseb. Vrednost izvoza Slovenije v prvem četrtletju se je poveala za 26,3°o na 715,7 milijona din, pri čemer se je povečal tako industrijski kakor kmetijski izvoz. Gdč. Majda Resnik je dosegla kot zastopnica našega lista drugo mesto pri izbiri "Miss By-Line", ob zaključku novinarskega tedna od 7. do 11. aprila letos v Torontu. Čestitamo! • Dragotln Cvetko je zaključil svojo oceno dr. Gobčeve in Fug-gerjeve knjige o Antonu Šublju "From Camiola to Carnegie Hali" v Naših razgledih 22. marca J 969 s predlogom, naj bi izšla knjiga tudi v slovenski izdaji: "Ravno tako pa je inte-resantna tudi za Slovence, ki jih bo lahko informirala o plodnem delu pevca Šublja, obenem pa še o kulturnih prizadevanjih naših ljudi v ZDA. Zato bi bilo prav, če bi bila prevedena v slovenščino in bi doživela slovensko izdajo. Zaradi pomena, ki gre Šubljevemu delu, in širine, s katero sega v kulturno podobo • Pri proslavi 1100 letnice smrti na primer vsaj še 25 let in spo- sv. Cirila v cerkvi sv. Cirila in ! ameriških Slovencev, to vseka-znal, da se komunizem ne bori | Metoda za Bežigradom je sodelo-' kor zasluži", (str. 175). —fš. 'samo za izboljšanje socialnega | vai kot so)jst profesor glasbe • šele pred kratkim je svet položaja, ampak da hoče imeti I na Dunaju ter komorni operni Lvedel, da so opravili lani 6. ju- pevec Anton Dermota. —fš. lija mašo zadušnico v pravo- --' slavni stolnici v Leningradu za pisateljem Dostojevskim (1821— 1881). Maše se je udeležilo okrog mnenje. Mogoče jima je bila temperamentnost včasih tudi v breme pri podrobnem delu. Obema je pomenil njiju duhovniški poklic vse, najvišje. Krek je zaklical v dunajskem parlamentu, da je pripravljen za vero in Cerkev tudi umreti. Za Kreka je bil duhovnik božji berač, ki pri Bogu prosjači za druge, je varuh nebogljenih, ki že na tem svetu išče pravico za vse, ki jo sami ne znajo ali ne morejo najti. O dr. Ehrlichu je znano, da je ponovno izjavil, da je vse, kar je v življenju dosegel, dosegel samo kot duhovnik in njegovi učenci so mu na nagrobnik napisali samo duhovnik božji. Tudi kot vzgojitelja sta si v marsičem podobna. Oba sta bila iobra poznavalca človeka in sta d ga znala osvojiti. S svojim ogledom sta kar izžarevala pri- jem, ne s časom. Vsakemu sta se znala dati takšna, kakor ju je potreboval — učenim in preprostim, mladim in starim. Oba sta izgorela v svoji dobroti. Ker nista nikoli iskala samega sebe, sta mogla naplaviti še korak naprej — žrtvovala sta samega sebe za narod. Krek je omahnil izčrpan od dela zadet od kapi, Ehrlich pa je dobesedno prelil svojo kri za svoj narod. * "A nehote se človeku ob tem ponuja tvegana misel, kako bi zase vsega človeka, da postavlja partijske interese daleč pred resnične koristi slovenskega naroda? O tem moremo samo z večjo ali manjšo verjetnostjo sklepati. Po mojem mnenju bi bilo za Kreka odločilno njegovo prepričanje, da Je svoboda dragocena dobrina, predpogoj življenju in napredku; da je demokratično urejena vladivina družbe utemeljena v krščanskih resnicah o človeku, njegovem • 6. marca so imeli na Sir Geor- ge Williams univerzi v Montrea-lu slovesno inauguracijo novega predmeta "teorija in praksa zadružništva", ki ga predava prof. George Davidovič, bivši tajnik Jugoslovanske Zadružne Zveze. Prof. Davidovič predava vzporedno v angleščini in francoščini. Slavnostni govornik je bil , . . . . .prof. C.H. Barbier, podpredsed- bistvu in o njegovem sožitiu z » . , „ ., . . , . . ,v. nik, švicarske zveze potrosmh drugimi: da ie vera najmočnejši , ,, . „ , „ zadrug, član izvršilnega odbora temelj družbe. . . , ., . , T, . „ , . , .. , CIA m načelnik odseka za izo-Kdo ve, ce ne bi dr. Krek po-, , , , ... . , • ' 1 brazbo odraslih pri UNESCO, stavil v onem trenutku — slicno kot dr. Ehrlich — zahteve po podtalni slovenski vladi in po slovenski državi in bi to Sloven- Profesor Barbier je naglasil, da 100 sovjetskih pisateljev, pesnikov, časnikarjev in študentov. Malo preje pa je bila slovesnost na njegovem grobu. Ob tej priliki so položili v njegov grob ostanke njegove vdove Ane Grin-gorjevne, ki je umrla 1. 1918 v Jalti, pa je izrazila željo v oporoki, da bi bila pokopana skupaj s svojim možem. —fš. • 1100 letnico smrti sv. Cirila bodo praznovali v Ceško-Slova-ski tudi s tem, da bodo izpostavili relikvije sv. Cirila v javno Slovenci prestali drugo svetovno j ska ljudska stranka sprejela: vojno in njene posledice, če bi tudi pred tem imeli koga, ki bi znal tako razbirati znamenja časa in bi nas na odločilne trenutke pripravil". Dr. Brumen samo mimogrede napravi to opombo. Pa je zanimivo razmišljati o tem, kaj bi dr. Krek sloril na iravljenost za delo pri svojih j našem mestu. Nekaj gradiva ičencih. S svojo dobroto in lju-; nam nudi knjiga sama. Th. Thensundern. Konsisto- j Pomoč, ki jo pri tem ima ali bo rialrat und Pfarrer i.R. i imela od drugih listov, je pa pri- 4401 Nordvvalde, Bez. Munster, Westf. Probstingstrasše 13 - West Germanv. Fernruf. 02573-205. ča dosedanjih uspehov in pravil nosti sodbe o najosnovnejši slovenski politični problematiki. )eznivostjo sta ogrela vsakogar, Ja sta bila kot magnet, ki vzbuja 'i/ drugih spečo neprebujeno dobroto in tudi sicer pomaga dru-iim do lastne osebne veličine Visokošolce sta zbirala na počit liških tečajih, št. Jošt, Potrč, Ponoviče, Bohinj, Celje, Rogaška Slatina so bile samo nekatere priče živahnih študentovskih razpravljam. Ker sta znala brali ljudi, sta imela toliko predanim učencev, kakor menda nihče od naših velmož. Oba sta bila znanstvenika, a ne "čista znanstvenika". Svoje socialno poslanstvo sta namreč čutila tako globoko, da sta žrt- Krek je poznal socialno demokracijo, marksisern in teoretični komunizem. Oktobrske revolucije in njej sledeči razvoj komunizma v najbrutalnejši in tiran- je ena izmed nalog zadružništva, j češčenje v cerkvah v vseh večjih da odpravi brezosebnost sodobne krajih. Prvo izpostalnje nje je družbe. —fš. bilo na Velehradu. —fš. Verjetno bi se potem razvoj drugače odvijal. * Velmožje kot dr. Krek niso samo last svoje generacije, pač pa postanejo splošno narodno i bogastvo, vir iz katerega črpajo ; vsi rodovi. Krek je aktualen tudi i za današnjo dobo in predvsem za današnjo mladino kot nesmrten glasnik svobode, prave demokracije in socialne pravičnosti. Še danes veljajo Zupančičeve besede, da je Krek slovenski centralni duh in srce v sre- SPREMEMBA PRI SLOVENSKI KULTURNI AKCIJI Kot poroča GLAS Slovenske sodstvom dr. Tineta Debeljaka. Bivši predsednik Ruda Jureec je z nekaj svojimi pristaši občni zbor zapustil in izstopil iz organizacije. kulturne akcije z dne 11. aprila 1969, je na občnem zboru te organizacije dne 22. marca 1969 bil izvoljen nov odbor pod px-ed- ski sistem, ki stremi za nadvlado ' dini in da so — v prenesenem nad celim svetom, pa Krek ni več doživel. O komunizmu še meni, da se ga nam ni treba bati, ker je za dalj časa in za širše okrožje neizvedljiv. O socialni demokracij je pa prepričan, da ne more ostati trajno veri sovražna, ker je demokratično čustvo tako močna vez, da se moramo sniti na bodočih potih. Krek je uvidel, da ima socializem marksistinega kova — pomenu — pri njem nase svetinje v varnih in zvestih rokah. Današnja mladina naj verjame Cankarju, da more obroditi sočen sad le tisto delo, ki je bilo —kot pri Kreku — spočeto in izvršeno v čisti poštenosti. Dr. V. Brumnu mora biti slovenski narod hvaležen, da mu je osvetlil vzor Janeza Evangelista Kreka. Pavle Verbic "Slovenska velikonočan miza" v torontski mestni hiši (na cvetno nedeljo letos), kot so jo pripraviU člani inčlanice to-routske S.A.V.A.-C. 'SLOVENSKA DRŽAVA' I. APRIL - 1. MAJ. 1969. lovensk^ g. Jože Resman V VSEH NEPREMIČNINSKIH, Unt.MIt Bt L ZAUPANJU«! l>KtZIN8KIH IN PRAVNIRUKADEVAR NA: CARL VIPAVEC SLOVENSKI ODVETNIK IN NOTAR EM. 4-4004 f DR A mu S l O V tU i A Subscription rates $4.00 per .vear: 30c per copy Advertising 1 column x 1" $2.80 Published monthly by 1966 Slovenian National Federalion of Canada Member of C.E.P.F. SLOVENSKA DRŽAVA izhaja prvega v mesec«. Letna naročnina znaša: Za ZDA in Kanado 4 $, za Argentino 250 pe-zov, za Brazilijo 60 kruzeirov, za Anglijo 20 šilingov, za Avstrijo 35 Šilingov, za Avstralijo 2.50 avstr. L., za Italijo in Trst 800 lir, za Francijo 600 frankov. Naročniki v Argentini morejo poravnati naročnino tudi v upravi „Slovenske poti". Za podpisane članke odgovarja pisec. Ni nujno, da bi se avtorjeva naziranja morala skladati v celoti z mišljenjem uredništva in izdajatelja. Resnični slovenski praznik Jijft • Opozarjamo vse, ki se zanimajo za starostna vprašanja, da bo v soboto 24. maja 1969. ob 10. uri dopolde v "Runnvmede Public j School Auditorium"-u važen, "razgovor za mizo", kjer bodo govorili o starostnih problemih (nasveti, razgovori, sodelovanje, uporab iiost in zaposlitev, stanovanjska vprašanja, oskrba, podpora, domovi za stare itd) osebe, ki se s temi problemi ukvarjajo. Izvedeli boste odgovore o starostnih problemih na vparšanja: zakaj, kje, kako, čigava odgovornost in dolžnost. "Razgovor za mizo" ("Pane! discussion") organizira posebej ustanovljeni medskupinski odbor ki ga sestavljajo zastopniki različnih etničnih grup ter ga trenutno vodi naš urednik g. V. Mauiko. Vsi vljudno vabljeni! mu na Pape Ave. Poleg domačih so nastopali tudi kanadski gostje . | in jugoslovanska prvakinja Nataša Slepiča. Točka za točko so pokazale lep napredek med starejšimi člani, posebno še g. L. Dolenc. Nekatere so vzbudile občudovanje in navdušenje. Tega pa nemorem trditi za mlajše telovadce, ki zopet niso pokazali napredka. Iste simbolične vaje smo že videli pred leti. Nedisciplina in površnost se je poznala v vsakem gibu. Razveseljivo je dejstvo, da se slovenska mladina šc vedno zaveda, da je zdrav duh v zdravem telesu. Rad bi pa omenil, da pri zvočniku ni bilo vse, kot bi si človek to želel in pričakoval. Slabe slovenščine, ter vpitja po Dne 22. marca t.l. je v Cleve landu nenadno umrl dobro po znani in splošno priljubljeni g. _ , „ _ _ . . _ „ Jože Resman, oče predsednika The SimP*°" Towers 401 Bay St. Suite 2000 Slovenskega Državnega Gibanja " dr. Mateja Resmana. Rojen je bil v Ljubljani 8. avgusta 1893. Po končanih šolah na Dunaju se je naselil v Devici Mariji v Pol- PONATIS IZ J>ELA" ju, kjer je prevzel službo proku- Loize Ude je objavil v ljubljanskem „Delu" članek, ki je rista v Vevški papirnici. Na tem svoj čas izšel v „Svobodni mladini" št. 6-7 leta 1928 v mestu je ostal vse do leta 1945, Ljubljani ob priliki desetletnice slovenske osamosvojitve, ko je kot begunec odšel z dru- ,\led drugim je v njem rečeno: žino v Avstrijo in od tam leta V zgodovinsko slabo obdela-' šanje rešeno brez dvomov. Kre- j 1949 v Ameriko. Žena Marija ro- nem obdobju prehoda iz Avstrije pitev slovenske narodne idividu- jena Hladnik, mu je umrla leta j v Jugoslavijo manjka poglavje, alnosti je po našem mnenju slej 1965, leta 1943 pa je izgubil sina ki bi s političnega in pravnega ko prej najvažnejše delo bodoč- Jožeta, ki je padel v boju s par- vidika razčlenilo svobodo, ki jo nosti. Sodelovanje z drugimi na- tizani. Zapušča hčerko Romano ' jc imela Slovenija od 29 .oktobra rodi, politična zveza zlasti s Hr- Novak, sinova dr. Mateja in do tako imenovanega „ujedinje- vati, Srbi in Makedonci bo zaradi dr. Uroša v Clevelandu, hčerko nja" 1. decembra 1918, nato pa tega še vedno mogoča. Zlitje v Ado Rastrelli v Rovigu in devet vedno manj do vidovdanske usta- en narod, jezikovno ali kovanje vnukov in vnukinj. Žalujočim Ve (28. junija 1921), s katero je nekega enotnega jugoslovanske-j naše iskreno sožalje. Odhod te- srbsko nadvladje v kraljevini Sr- ga kulturnega lipa — je nesmi- ga dobrega, značajnega in umir- bov, Hrvatov in Slovencev dobi- sel. Ne zapravljajmo dragocene- jenega moža je boleča izguba za )0 pravno utemeljitev. ga časa! druino, pa tudi za številne pri- v dogodkih 1. decembra 1918, Nismo sovražniki jugoslovan-jatelje in znance. Pokopan je bil je treba ostro ločiti dvoje: poli- ske ideje, kolikor se razume pod na pokopališče Ali Souls, kamor tično združitev Srbov, Hrvatov to idejo biti s Hrvati, Srbi in Maso ga 26. marca pospremili ste-' jn Slovencev iz bivše avstro-ogr- kedonci v tesnejši politični zvezi vilni prijatelji. Naj v miru po- i ske monarhije s srbsko državo i kakor pa z ostalimi narodi Okrog čiva. samo po sebi in način združitve, nas. Istočasno pa poudarjamo, Politično združitev samo po sebi POZOR ROJAKI! POTUJETE SKOZI Sprejem na letališču ali železnici, ogled Rima, prenočišče, domača hrana »noMim.Ao vse te skrbi bodo odveč, če se RIM V DOMOVINO? boste obrnili na Vinko A. LEVSTIK Director in lastnik Hotel 'BLED' & Hotel-Penzijon 'DANILA' Via S. Croce in Gesuralemme 40, Via L. Luzzatti 31 Roma, Tel., 777—102 Roma, Tel., 750—587 Toronto zbor in soliste č.g. Gerzinčič. V nedeljo popoldan 30. marca pa je bil v Slovenskem delavskem domu na VVaterloo Rd. koncert pevskega zbora "Jadran" pod vodstvom pevovodje Rcginalda Resnika. • Igra. V nedeljo popoldan 9. marca je igralska skupina "Anton Verov- dr. Jerko moremo pozdravljati tudi mi, odločno pa odklanjamo način združitve. In ravno v načinu združitve je značilnost 1. decembra 1918, saj je prišlo do drugačne združitve, kakor je bila 8. novembra 1918 dogovorjena v Ženevi. Dejstvo je, da se je politična združitev Srbov, Hrvatov in Slovencev izvršila brez vsakih izrecnih jam- S.A.V.A.-e pripravili v torontski j mestni hiši pod pokrovitelstvom „Folk Art Council-a" slovensko velikonočno mizo, ki je bila o-kusno pripravljena. Dekleta in fantje v narodnih nošah pa so obiskovalcem razlagali razstavljene predmete in odgovarjali na številna vprašanja. • Letni ,,novinarski teden" je bil letos od 7. do 11. aprila. Končal je s plesom in z nagrajenjem „Miss By-Line". Drugo nagrado za „Miss Bv-Line je odnesla Slovenka, gdč. Majda Resnik — „Miss Slovenska država". Prvo nagrado je dobila Miss CBC, tretjo pa Miss Ukrainian Press. Majdi Resnik čestitamo! • G. Jurij Eržen šestdesetlet-nik. Organist in pevovodja — kdo ga ne pozna? Vse farno občestvo v Torontu in pol da se moramo Slovenci v sebi okrepiti toliko, da bomo znali iti svojo pot, če se izkaže, da imamo od te politične zveze trajno več hudega kakor pa dobrega. V soboto zvečer 22. marca je v univerzitetni bolnišnici v Clevelandu mirno zaspal v Bogu on odšel od nas naš dragi atek JOSIP A. RESMAN pokopali smo ga poleg naše drage mamice na pokopališču Vseh vernih duš pri Chardnu, Ohio, v sredo 26. marca. Žaluječihčerka Romana, poročena Novak hčerka Ada, poročena Rastrelli sinova Mate in Uroš snahi Pepca in Milči vnuki Buči, Jaroška, Matjaž, Jože, Anita, Miha, Barbka. Katka in Peter Cleveland, Ohio—Rovigo, Italija + Slava Novak (1888-1969) Dne 15. februarja je po težki bolezni umrla v Mariboru gospa Slava Novak, rojena Lendovšek. Kljub življenju, ki je bilo polno težav, je dočakala lepo starost: le enajst dni je manjkalo da bi stev za politično svobodo Sloven-šek" zaigrala na odru Sloven-1 cev kot Slovencev, temveč le kot skega delavskega doma na Wa- Jugoslovanov po srbsko imperia-terloo Rd. Finžgarjevo ljudsko lističnem razumevanju tega poj-igro "Razvalina življenja". ma, kteremu je prišla nasproti j izpolnila 81. leto. • Slovenski "mož leta". slovenska svobodomiselna inteli-! Rajna je bila iz znane Lendov- V nedeljo popoldan 16. marca ; genca z idejo o enem narodu Si"- j škove družine. Rojena je bila v j je bil na banketu Zveze sloven- bov, Hrvatov in Slovencev ter Beljaku na Koroškem leta 1888, skih narodnih domov v Cleve- • tako segla srbskemu imperializ-1 ] in 21! 2 leti ali stari Slavica je postala 2 , , 1 Ob delovnih dneh učiteljica ročnih del. Ker ni dobila službe na štajerskem je nad 45 let), bodo posve- • Koncert Glasbene Matice. V nedeljo popoldan 2. marca je g. Jurij Eržen vosti, brez lavorik, je v tem času s tihim delom doprinesel, vedo povedati prijatelji pevci, ki jih je vodil in učil. S skromnimi vrsticami — naj mu bo dokaz njihova zahvala — za vse opravljeno delo. Naj ga Vsemogočni ohrani še mnogo let v takem fantovskem zanosu, za lepoto pesmi Boga in slovenski narod! • Slovenska folklorna skupi- j • Smrt majorja Petriča. na „Nagelj" je pod vodstvom g. : 3. marca je padel v ho jih v Viet-Soršaka nastopila v petek 18. a- namu major John A. Petrič, naš prila v mestu Regina (Sask.). Tja J slovenski rojak, ki je bil rojen Chicago odšla za privatno učiteljico na tili po 3 ure šolanju, pet ur pa bodo zaposleni; plačo bodo do- $ leto življenja gospa Pavla Arko Smrt vzorne slovenske ma- na 1835 VV. Cermak Rd. Tri pobil v dvorani Slovenskega doma I tere. V Clevelandu je umrlla ga ! nosne in pridne sinove ima: To- Sate Collegu. Mnogo uspeha! • Gospa Pavla Arko - 60 let- j 0grsko, kjer pa ni ostala dolgo . niča. 21. aprila je dopolnila 60 ! zaradi vdikega domotožja. Po ! ie p^dviden za sest mesecev, fs. bivali za vseh osem ur. Program na St. Clair Ave. pomladanski j Marija Hoge v visoki starosti koncert Glasbene Matice. Spored j 88 let. Poko jnica je bila mati je obsegal 22 točk slovenskih in - dveh du hovn iko-frančiškanov: ameriških narodnih in umetnih bivšega lemonstkega kustosa p. pesmi. Matičin koncert je bil zopet velik uspeh ob lepi udeležbi poslušalcev. Benedikta in našega župnika p. Tomaža. Morala je biti čudovita žena, da je vzgojila Cerkvi dva neta, Lojzeta in Janka ter hčerko Mihaelo, poročeno Svmrajh. Tone in Lojze imata že doktorski naslov, Janko pa tudi pridno študira. Pred leti je gospo Pavlo in vso družino zadel hud udarec. Nenadoma je umrl mož Mihael. opravljenem poštnem tečaju se | • Vancouver City Savings ji je izpolnila želja, da je ostala doma. Dobila je službo v Makolah. Tukaj je tudi spoznala svojega moža Cirila Novaka, ki je bil tudi poštni uradnik. Leta 1914 ju je poročil stric ; mesta Credit Union je omogočila svojim članom, da so z lastnimi prihranki zgradili 118 hiš obsegajoči hišni project The Mea-do\vs, ki je pol ure oddaljen od in nazaj so potovali z letalom kot gostje „Folk Art Council of Regina". Finančno stran je prevzel oddelek za šolstvo in Ont. Folk Art Council. Dvodnevno turo je vodil g. Peter Cekuta, podpredsednik Canadian Folk Art Council (Toronto). V Regina so bili toplo sprejeti in ljudje so bili navdušeni z nastopom slovenskih gostov iz Toronta. Sodelovali so v prireditvi ..Canadian Mosaic "69", ki ga je pripravilo mesto Regina. NASTOP S.T.Z. V TORONTU V nedeljo 20. aprila je priredila Slovenska telovadna zveza telovadni popoldan v Slovenskem do- in je svojo mladost preživel v Clevelandu. Žalujočim starišem in družini naše globoko sožalje. • Koncerti V nedeljo popoldan 9. marca je nastopila v Slovenskem društvenem domu na Rcchcr Ave. v Euc-lidu pevska skupina The Da\vn Choral Group, ki je imela spored slovenskih narodnih in umetnih pesmi in jo je vodil ing. Franček Gorenšek. V nedeljo popoldan 23. marca je cerkveni zbor fare Marije Vnebovzete "Ilirijaja" pod vodstvom pevovodje Martina Ra-karja izvajal v tamkajšnji cerkvi kantato "V križu je zmaga", na orgijah pa je spremljal duhovnika in njima vcepila obe- Pa kliub vsemu krepko prenaša nem tuli ljubezen do slovenske vse dnevne skrbi in težave. Go-besede. To zlasti vidimo pri i sPei Arkovi elimo še nekaj svetoštefanskem župniku p. To-i krepkih 10 let! mažu, ki je ves navdušen za oh- j • Poroke. V soboto 26. aprila ranitev materinščine. Naj blaga j sta se v cerkvi Sv. Ivane Šantal-pokojnica uživa nebeško plačilo, i ske poročila gdč. Martina Pe- obema duhovnikoma pa sožalje! Pokopana je bila 3. marca v Bridgeportu, Ohio. • 45 let duhovnik. Dne 16. marca je obhajal 45 letnico ma-•šništva preč. g. Mirko Godina, župnik hrvatske fare Sv. Jožefa Delvaca v Garv, Ind. Pred druco svetovno vojno je bil župnik pri minoritski fari Sv. Petra in Pavla v Ptuju. Prež, g. Mirko Godina je neumorno delaven na vseh področjih, živo se zanima tudi za naš tisk. Tudi bratje Hrvati nad vse cenijo njegovo delo. Naše iskrene čestitke z željo za zlati in biserni jubilej! charich in g. VVilliam Kintz. — V San Frančišku, California pa g. Marko Leban in gdč. Borka. Marko Leban je sin Toneta Le-bana iz Chicagc. Vsem vso srečo in božji žegen! ....• 19 obletnica slovenske radijske ure bo letos v soboto 25. oktobra. Zabeležite si ta datum v koledarje! • Poravnajte takoj naročnino! To je življenjski problem vsakega lista, tudi "Slovenke t)rzave"! • Za "Slovenikuni" v Rimu je Slovenska Narodna Zveza prispevala znesek $100.00?. Mihael v makolski farni cerkvi. V Makolah je tudi preživela prve srečne dni materinstva, ko se je rodil prvorojenec Miloš. Pa tihi sreči se je hitro pridružila bolečina. Miloš je umrl na griži, ki je razsajala med prvo svetovno vojno, še predno je bil leto dni star. Imela je še štiri otroke od katerih pa sta ostala živa le Bogdan in Slavko. Ostala dva sta umrla kmalu po porodu. Zato je tudi posvetila vso svojo ljubezen preostalima dvema. Naredila je vse, da sta imela lepo mladost in prijeten dom, poln njene ljubezni. Pa je prišla druga svetovna vojna in novo gorje. Dne 4. maja 1942 so Nemci aretirali njenega moža Cirila in ga čez 17 dni ustrelili. Gospo Novak pa so internirali v avstrijskem mestu Amstetten. Po končani vojni se je naselila v Mariboru, vendar ostala je sama. Njena sinova sta nameč zapustila Jugoslavijo, živela sta sprva dve do tri Hiše imajo spalnice. Project ima tudi pot-, rebna igrišča ter kopalni ba- ™ir{ tudi v Sloveniji fš. zen. v Trstu, nato pa sta se naselila v Združenih državah. Brodar. Pokopan je bil 24. marca v Spittalu na Koroškem. Pokojnik je bil sin prelepe Gorenjske, bil je eden vodilnih mož bivše SLS na Gorenjskem, zastopnik kamniškega okraja, odličen gospodar, zadružni delavec in prosvetar. Bil je idejni vodja stanovske organizacije slovenskih kmetov Slovenske Kmečke Zveze. Bil je župan v Pradoslu, pozneje je bil izvoljen za poslanca SLS, za časa odtajanja kraljeve diktature je bil imenovan za senatorje. Ko so v času kraljeve in Živ-kovičeve diktature nastali ne- zlasti v Šenčurju, je postal tudi bivši poslanec Janez Brodar skupno z dekanom Matijem Škerbcem, poslancem Štrcinom in drugini žrtev preganjanja. Bil je obsojen in jo moral odsedeti svojo kazen v Sremski Mitrovici. Leta 1945 je prišel z družino na Kljub vsem bridkostim, ki so jo prizadele, je bila ra j niča vedno vedrega značaja in imela mnogo prijateljev. Lansko zimo i Koroško. Živel je med nami kot jo je zadela kap, vendar je ču- begunec, a ni užival polnega zau-dovito hitro okrevala. Neizmer- panja vodilnih slovenskih poli-no je bila vesela, ko sta jo spom- tikov. Hudo ga je zadele smrt si- ladi in poleti obiskala njena sinova Slavko in Bogdan. Letos v januarju pa se ji je zdravje zopet poslabšalo in morala je v polnišnico, kjer je umrla. Pokopana je bila 19. februarja na pobreškem pokopališču v Mariboru. Tamkaj počiva skupaj s prijateljicama štupca, ki sta jo sprejeli v svojo hišo, ko je ostala sama po drugi svetovni vojni. Naj ji bo lahka slovenska zemlja. na Marjana, ki je padel na meji v bojih s komunisti. Leta 1950 je prišel z ženo v Cleveland. Po nekaj letih, ko je dosegel pokojnino, se je vrnil nazaj na Koroško, v Spittal ob Dravi k hčreki Olgi in zetu Alojziju Stroju. Umaknil se je popolnoma v ozadjfe. Bolelo ga je nezaupanje. Sedaj je ugasnil njegov razbo-riti, pristno kmečki duh. Naj počiva v miru! £S e /n tekočega razvoja razmer v Sloveniji in Jugoslaviji pod rahljajočo se komunistično oblastjo. Nova stran se ho razvila v vrsto stalnih rubhik o pomembnih razvojnih silnicah slovenske stvarnosti. Posamezne rubrike bodo pisali strokovnjaki na dotičnih področjih z lastno avtorsko odgovornostjo. Ker je tisk v Sloveniji Se vedno zaprt v tesne okvire, svetovni tisk pa omejen na bolj slučajnostmi in površinsko poročanje o tamkaSnjen razvoju, upamo da bo globlja analiza na tej strani dopolnila važno vrzel v dosedanjem prikazovanju sprememb, katerih pomembnost presega politične meje Slovenije in Jugoslavije. uredništvo "Slovenske države" ZA ENAKOPRAVNOST SLOVENIJE „Narava sama ne pozna plemenitih in neplemenitih narodov. Nobenega izmed njih ni poklicala, da bi vladal nad drugimi, niti ni določila katerega izmed njih, da bi CIRIL A. ŽEBOT Georgetovvn University služil drugemu za kak njegov posebni namen. Enaka pra vica mora veljati za vse. To je pot k spopolnitvi človeštva, to je zakon božji, ki ga ne more nihče brez kazni pre- kršiti." (Manifest slovanskega kongresa v junij 1848.) Pragi, 31. maj — 13. Ker narodna pripadnost opredeljuje važne kulturne in družbene prvine človeškega bivanja, spada težnja po narodni enakopravnosti med osnovna gibala zgodovine. Slovensko zgodovino zadnjih stodvajsetih let označujejo venomeme borbe in prizadevanja za enakopravnost Slovenije. Slovenci so svojo težnjo po e-nakopravnosti v modernem svetu deklarirali v programu Zedi-njene Slovenije leta 1848. Obenem z drugimi narodi v Avstro-Ogrski pa so morali čakati do leta 1918, da je prva svetovna vojna ustvarila pogoje za uresničenje narodno-politične enakoprav- nosti. Tako se je zdelo in tako j so upali. Zgodilo pa se je drugače. Do-,: bra tretjina Slovenije je bila da-: na Italiji in novi nemški Avstriji. Pa tudi osamosvojeno jedro slovenskega naroda leta 1918 ni u-resničilo slovenske narodne enakopravnosti. Povezava s Hrvati in Srbi v novo državno tvorbo Srbov, Hrvatov in Slovencev ni bila Sad svobodne pogodbe med enakopravnimi narodi in je okrnjeno Slovenijo vključila kot podrejeno provinco — po vidov-danski ustavi pa celo kot dve ločeni provinci — v unitari stično kraljevino s centralistično oblastjo v Beogradu. Kako smo se zedinili? Za umevanje še neodpravlje-ne rojstne hibe Jugoslavije bi bilo koristno, da bi vsak Slovenec dobro prebral poročilo o nastanku prve Jugoslavije v Malovi ZGODOVINI SLOVENSKEGA KA.10DA: ,,D.. Korošec je.... 25. oktobra (1918) v družbi dr. Žerjava od-poto\al v Švico, da bi se poučil o položaju in da bi dobil zveze z inozemskimi politiki in državniki, zlasti pa, da bi se mogel posvetovati s člani Jugoslovan- skega odbora in srbske vlade. Na prigovarjanje Francozov je po daljšem izmikanju 8. novembra priznal Pašič v imenu srbske vlade Narodno veče v Zagrebu za zakonito vlado Srbov, Hrvatov in Slovencev iz ozmelja bivše av-stroogrske monarhije in Trumbi-ča za njenega zastopnika pri zaveznikih, dokler se ne ustanovi skupno diplomatsko zastopstvo Narodnega vieča in Srbije. Vzporedno s tem so se vršila v Ženevi pogajanja za združitev s Srbijo in Črno goro. Osnovala naj bi se skupna vlada za nekatere zadeve, za druge pa naj bi še naprej veljala vlada kraljevine Srbije oziroma Narodno veče. Ta tako imenovana ženevska deklaracija (9. novembra 1918) pa je ostala le na papirju. Srbska vlada na Krfu jo je namreč odklonila, češ da pomeni nezaupnico Srbiji in žalitev njenih zaslug za osvobojen je, pa tudi žalitev Pašiča, ki je bil v Ženevi izključen iz vlade. V resnici pa so se uprli zoper ženevski dogovor zato, ker so bili prepričani, da se bo v domovini, kjer je ob odsotnosti dr. Korošca zastopal Narodno veče njen podpredsednik Svetozar Pribičevič, dal doseči za Srbijo ugodnejši način zedinje-nja, kot v tujini s predsednikom veče dr. Koročcem in z Jugoslovanskim odborom, ki je užival velik ugled in podporo pri Angležih in Francozih. Notranje in zunanje razmere države Slovencev, Hrvatov in Srbov so silile, da se razmerje do kraljevine Srbije čimpreje u-redi. Na Hrvatskem so se pojavili neredi, Italija je kazala željo, da zaseda tudi še naprej čez v premirju določeno demarkaci j-sko črto, pa tudi Nemci in Mad- žari so si opomogli od prvega strahu ter začeli ogrožati narodne meje. Po dolgih in burnih razpravah je osrednji odbor Narodnega vieča v Zagrebu dne 24. novembra izvolil odbor 28 članov (med njimi so bile trije Slovenci), ki je bil pooblaščen, da brez odlašanja izpelje po danih navodilih organizacijo enotne države v sporazumu tako z vlado kraljevine Srbije kakor tudi z zastopniki vseh srbskih in črnogorskih strank. Navodila, ki so jih dobili delegati na pot, so med drugim določala, da je končna ureditev in oblika (monarhija, republika) pridržana ustavotvorni skupščini, ki izdela ustavo z dvetretjin-sko večino. Do te dokončne ureditve pa vrši začasno zakonodajno oblast Državna veča, ki se ne more razpustiti pred sklicanjem ustavotvome skupščine, izvede volitve vanjo na podlagi splošne in enake volilne pravice, pod nadzorstvom pokrajinskih zborov delajo avtonomne pokrajinske vlade, ki jim dovoljuje finančna sredstva državna vlada v okviru Državne veče dovoljenega proračuna. V Beogradu so odposlance Narodne veče veličastno sprejeli; na hiši, kjer je začasno bival regent Aleksander, je poleg hrvatske in ZAKAJ JE SLOVENSKA INDUSTRIJA TAKO NEVARNO ZASTARELA: "Kako moremo govoriti p sodelovanju, o mednarodni delitvi dela, če naš tehnični razvoj nazaduje! Vsi tehnični kazalci kažejo, da na nobenem izmed temeljnih področij, ki kažejo raven tehničnega položaja, ne napredujemo: Patenti kot sadovi RjR (raziskovanja in razvoja)... pri nas. nezadržno padajo tako, da smo že za Španijo in Bolgarijo, se pravi na repu evropskih držav.,.. V slovenski industriji. .. še on rednem nadomeščanju zastarelih naprav ni govora, kaj šele o modernizaciji... v mnogih industrijah je že daleč več kot V* vseh strojev odpisanih ... Že pri izgradnji industrije smo postavili vanjo malone odpisane stroje. .. V Litostroju je bilo že v začetku vgrajenih več strojev tako rekoč muzejskih .... iz leta 1916 do 1926. Do danes so se že trikrat amortizirali. .. Pri nekaterih obdelovalnih strojih omogočajo današnji stroji 25-krat hitrejšo (In cenejšo) obdelavo. .. Finančna politika, ki je pobirala našim podjetjem vso amortizacijo in vse dohodke za nalaganje v čedalje širši investicijski fronti, zanemarjajoč modernizacijo obstoječega, je pripeljala do današnjega položaja v gospodarstvu, ki nima svojega kapitala in si iz slepe ulice samo ne more pomagati. To pa pomeni. .. odmiranje RjR delavnosti in odmiranje tehnične inteligence.... .. .V deželah, kjer proizvajalne sile zaostajajo in životarijo s tujimi licencami, nimajo kaj početi z novimi mladimi inženirji... ne preprečujejo njihovega odhoda v tujino. .. Pri nezahtevnih, že desetletja zrutiniranih napravah inženirja ne potrebujemo. .. Kar zadeva kvaliteto našega inženirja, pa se začuda z njim v tujini povsod pohvalijo, celo vodilna mesta mu zaupajo.... Če hočemo popraviti položaj tehničnega napredka, potem je temeljni pogoj, da naše gospodarstvo moderniziramo, in to v nenehnem procesu. .. Če bomo prepočasno ukrepali. .. dežele kot Grčija, Bolgarija In Španija, ki so bile leta 1960 še za nami, nas bodo dokončno pustile za seboj. In tega v tem stoletju ne bo mogoče popraviti". (Marko Kos, NAŠI RAZ GLEDI, 24. februarja 1968). Predsednik slovenske vlade Stane Kavčič je še bolj splošno utemeljil potrebo po slovenskem narodnem gospodarstvu in politiki: "S tem v zvezi se tedaj jasno postavlja vprašanje nacionalnih ekonomij oziroma republiških ekonomij. Trdno sem prepričan, da bo tudi ta izraz in to gledanje dobilo državljansko pravico pri nas. Vse dotlej namreč, dokler obstajajo narodi aH pa skupnosti narodov in narodnosti bodo obstajale tudi njihove ekonomije oziroma presežki dela teh ekonomij in obstajal bo tudi boj za to, kako bo ta presežek razdeljen. To je zakon blagovne proizvodnje in sedanjih ekonomskopo litičnih odnosov. Ne moremo ga preskočiti in ni ga pametno uradno negirati, ker praksa nanj opozarja vsak dan znova." (Stane Kavči, TEORIJA IN PRAKSA avgust-september 1968). POTREBEN JE ŠTEVILČNI OBRAČUN: Kako in koga so deslej razvijali v Jugoslaviji prek "federacije", zvemo iz članka Janeza škerjanca. "Mednacionalni ekonomski odnosi v Jugoslaviji" (TEORIJA IN! PRAKSA, Januar 1969): "Nova Jugoslavija je podedovala ekonomsko različno razvite predele. Zavedali smo se, da je treba težiti k odpravi velikih razlik v gospodarski razvitosti posameznih republik in regij. Zaradi tega razvoj nerazvitih področij ni bil le socialna ali politična naloga, temveč tudi ekonomska. Ker smo se tega dobro zavedali, smo začeli z raznimi ukrepi odpravljati razlike v ekonomskem razvoju republik. Celotno obdobje po osvoboditvi moramo razdeliti v tri etape. Prva etapa traja nekado do leta 1956. V tem obdobju je prevladovala mnenje da moramo socialistično gospodarstvo upravljati hi razvijati plansko iz enega centra. Zato je vse pomembne gospodarske odločitve določal centralni direlctlvnl plan.... Četudi je bila gospodarska enakopravnost republik in narodov v Jugoslaviji razglašena, resničnega pomena ni imela ... Hitra industrializacija in centralno plansko vodenje gospodarstva sta terjala tudi centralno zbiranje akumulacije. Poglavitna instrumenta za centralno zbiranje akumulacije sta bila davčna politika in sistem cen Ta akumulacija se je stekala v centralne sklade in federacija je uporabljala te sklade za financiranje investicij ... Prišlo je do sorazmerno velikega prelivanja sredstev iz ene republike v drugoj V tem obdobju je bila celo amortizacija gospodarskih organizacij usmerjena v centralne investicijske sklade in so jo uporabljali za financiranje centralnih investicij namesto za obnavljanje iztrošenih osnovnih sredstev.... Druga etapa traja od leta 1956 od leta 1961. To je obdobje, v katerem začnemo bolj sistematično reševati vprašanje nerazvitih območij v Jugoslaviji. Smernice perspektivnega plana za obdobje 1957 do 1961 navajajo razvoj nerazvitih področij kot eno od najvažnejših politično-ekonomskih nalog, ki jo mora reševati srednjeročni plan. Poglavitni instrument za reševanje problema nerazvitih območij so bile zagotovljene investicije... Razen zagotovljenih investicij so nerazvita območja dobivala za razvoj svojega gospodarstva tudi sredstva iz splošnega investicijskega sklada pod ugodnejšimi pogoji kot druga bolj razvita območja. .. lahko opazimo veliko teritorialno razpršitev investicijskih sredstev, ki je v veliki meri zmanjšala učinkovitost naložb z zagotovljenimi investicijskimi sredstvi hi pripeljala do tega, da so gradili proizvodne zmogljivosti, ki niso bile zadostno izrabljene.... Ker je bila uresničitev teženj posameznih republik odvisna od odločitev iz središča, ni čudno, da je prišlo do razprav, katero območje je v boljšem položaju in kdo živi na račun drugega. Zadnja etapa zajema obdobje od leta 1961 do danes. V tem obdobju smo ustanovili poseben namenski sklad za razvoj nerazvitih območij. Kljub velikim spremembam gospodarskega sistema, ki sta jih prinesli reforma v letu 1961 in reforma leta 1965, še vedno nismo ustvarili prostora za delovanje objektivnih ekonomskih zakonov. Zato razvoj posameznih republik ni potekat po zahtevah ekonomske logike, temveč pod vplivom različnih ukrepov, ki so tudi različno vplivali na razvoj posamezne republike. Razumljivo je, da je prišlo do razprav o zapostavljenosti in privilegira-nosti posameznih območij. Zaradi sorazmerno velikega prelivanja sredstev prek centralnih skladov je vsako območje In republika imela svoje zahteve do središča". srbske plapolala tudi slovenska zastava. Na posvetovanjih z zastopniki srbske vlade je ožji odbor treh članov, med katei-imi ni bilo nobenega Slovenca, moral v bistvenih točkah popustiti od prejetih navodil. Pristali so, da bo država Srbov, Hrvatov in Slovencev dedna monarhija, ter opustili važno zahtevo, da bi se morala ustava sprejeti z dvetret-jinsko večino. Dne 1. decembra 1918 ob osmih zvečer je prestolonaslednik in regent Aleksander sprejel delegate: podpredsednik Narodne veče dr. Pavelič je prebral adre-so in objavil sklep Narodne veče z dne 24 .novembra, da se država Slovencev, Hrvatov in Srbov združuje s Srbijo in Črno goro v enotno državo Srbov, Hrvatov in Slovencev pod vlado kralja Petra oziroma regenta Aleksandra kot njegovega namestnika. V sporazumu s srbsko vlado in zastopniki vseh strank naj se. sestavi enotna parlamentarna vlada, ki bo odgovorna narodnemu predstavništvu To predstavništvo mora biti zbrano do ustavotvome skupščine, ki se mora sestati najkasneje pol leta po sklenjenem miru. Dosedanje prevratne narodne vlade poslujejo pod nadzorstvom državne veče i še naprej, za svoje delo pa bodo odgovorne avtonomnim pred- j | stavništvom. Adresa je končno ugovarjala italijanski okupaciji , in zahtevala samoodločbo v smi- j I slu Wilsonovih načel. Regent A-I leksander je v svojem odgovoru | objavil v imenu kralja Petra združitev Srbije s pokrajinami: neodvisne države Slovencev, Hr-i vatov in Srbov v enotno kralje-1 vino Srbov, Hrvatov in Sloven-| cev, ki jim hoče biti vedno ustav-j ni, parlamentarni in demokrat-| ski vladar. Predsedništvo Narodne veče je 3. decembra naznanilo, da je z : državnopravnim aktom 1. de-; cembra prenehala funkcija Na- j j rodne veče kot vrhovne suverene oblasti države Slovencev, Hrvatov in Srbov na ozemlju bivše i Avstro-Ogrske. Dne 20. decembra je bila imenovana nova državna j koncentracijska vlada s predsednikom Stojanom Protičem in : podpredsednikom dr. Antonom, Korošcem, ki je po izvršenem zedinjenju takoj in brez ovir dobil iz Švice zvezo Z domovino in potrebne potne liste.... ,,Dne 28. junija 1921 s pičlo nadpolovično večino namesto prvotno določene dvetretjinske večine sprejeta Vidovdanska listava je zoper voljo večine Slo vencev in večine Hrvatov v neki megleni namišljenosti hotela napraviti en sam enoten in edinstven narod. V svojem hotenju prenapeti tvorci te ustave so prezrli in namenoma prezirali dejanska dejstva. Gospodarske, kulturne in Zgodovinske sile, ki so vzrastle iz pogojev stoletja trajajočega razvoja, so pri trmasti fikciji, da upravna edinica (oblast) ne sme presegati 800.000 prebivalcev, z vso nujnostjo terjale, naj se ne loči, kar je skupaj živelo, in naj se ne stiska pod en kalup, kar je nastalo po naj-I raZličnejšimi in često si nasprotujočimi vplivi. Napaka se je napravila že takoj ob prevratu s tem, da se uprava predvojne Srbije ni oddelila od osrednje u-prave nove države treh bratskih narodov. Zgodilo se je to, kar so imeli zastopniki prečanskih Jugoslovanov za najslabšo rešitev, da so se namreč „proširile" uredbe nekdanje Srbije na vso novo državo.... Ko so se volilci po prestani povojni duševni krizi in po bridkih izkušnjah na lastni koži zavedli, da je ustava tisto ogrodje, ki na njem sloni vsa druga zakonodaja, so se pri novih volitvah v narodno skupščino spomladi leta 1923 s tričetrtinsko večino izjavili za avtonomistično ureditev države. Slovenska ljudska stranka pod vodstvom dr. Koroš- |ca je bila zopet (in trajno) vodilna: v volilnem boju ji je pripadlo 21 mandatov, medtem, ko jih je na štiri druge stranke odpadlo vsega skupaj komaj 5." (Josip Mal, ZGODOVINA SLOVENSKEGA NARODA — najnovejša doba, str. 1123—126 in 1139.) Nepogodbeno in centralistično Iz Malovega zgodovinskega o-pisa je moč povzeti naslednje konkretne zaključke glede na značaj, vsebino in posledice zcdi-njenja 1. decembra 1918: 1) S stališča slovenskega naroda akt zedinjenja ni bil rezultat svobodne pogodbe med enakopravnimi partnerji: ker je vlada Kraljevine Srbije enostransko odstopila od Ženevske deklaracije; ker se je akt zedinjenja namerno izvršil v načrtni odsotnosti dr. Korošca: ker slovenska udeležba v delegaciji Narodnega veča ni bila niti paritetna niti proporcionalna; ker pri ključnih razgovorih s srbsko vlado v Beogradu ni bilo niti enega Slovenca; in ker so neslovenski delegati pri teh razgovorih morali v najbolj bistvenih točkah odstopiti od navodil, s katerimi so bili poslani v Beograd. 2) Akt zedinjenja je bil tudi že sam po sebi vsebinsko centralističen: ker jc pogojil takojš- njo raztegnitev zakonov in uredb ; Kraljevine Srbije na novo državo; ker je vnaprej določil novo državo kot edinstveno dedno monarhijo s srbsko kraljevsko hišo v srbski prestolnici; ker je podredil ..pokrajinske vlade" v Ljubljani in Zagrebu „nadzorstvu državne veče" v Beogradu; in ker je z izločen jem načela dvetretjinske večine za bodočo ustavodajno zbornico predeterminiral tudi dokončno unitaristično-centrali-stično ureditev skupne države s srbsko majorizacijo. Zato bo treba budno paziti in onemogočiti, da ne bi sedanja pospešena prizadevanja za dosego narodne enakopravnosti v drugi Jugoslaviji zopet bila izigrana ali zatrta kot se je to zgodilo v prvi Jugoslaviji že ob aktu zedinjenja 1. decembra 1918 in pozneje z dvema dvorsko-vojaš-kima pučema 6. januarja 1929 in 27. marca 1941 ter ob nastanku druge Jugoslavije leta 1945. Neenakopravnost v drugi Jugoslaviji Druga Jugoslavija je ob svo-' jem nastanku leta 1945 dejansko ponovila centralistično rojstno hibo prve Jugoslavije v obliki totalitarne centralizacije pod sa-modržno oblastjo takrat stalinistične komunistične partije. Ven-1 dar je leta 1945 vsaj formalno j obveljalo zvezno načelo, po prelomu s Stalinom pa je partijski režim privzel ideološko usmeritev k „socialističnemu samou- ] pravljanju". Neenakopravni narodi Jugoslavije so segli po teh dveh povojnih spremembah kot novih možnostih za razvojno u-vel javi jan je svoje enakopravnosti. Ker pa je zaradi centralistično podržavljenega gospodarskega sistema v povojni Jugoslaviji enakopravnost narodov bila prizadeta ne le s tradicionalnim političnim in davčnim centralizmom, kot pred vojno, temveč tudi z novimi prej nepoznanimi in bolj prikritimi oblikami diskriminacije, je povojna borba za enakopravnost bila težja in počasnejša. V aprilski številki KLICA TRIGLAVA je S. L. Andree na podlagi odstotkov slovenskega narodnega dohodka, ki je po podatkih predsednika slovenskega Izvršnega svata bil davčno odvajan federaciji po letu 1962, napravil nekaj informativnih računov primerjalne davčne diskriminacije v škodo Slovenije in zaključil, da bo tudi suverena Slovenija morala nameniti podoben odstotek svojega narodnega dohodka za lastne funkcije, ki jih je prej upravljala „federacija". Toda, kot je Andree sam nakazal, gre pri njegovih računih za stroškovno primerjavo dveh močno različnih političnih sistemov: neenaopravnega z enakopravnim. To razliko je 22. novembra izrazil beograjski dopisnik THE NEVV YORK TIMES-a, ko je v članku o razvoju v Sloveniji pripomnil: ..Slovenci se pogosto pritožujejo, da morajo podpirati manj razvite predele Jugoslavije. Bolj misleči med njimi pa priznavajo dolžnost, da pomagajo. Njihovi napori so usmerjeni (predvsem) k osvobojenju od federalnega nadzorstva.... Če bi kaka politična reakcija v Beogradu hotela ustaviti.... razvoj k republiški samostojnosti, bi bilo prišlo do močnega pritiska za popo-len odcep od Jugoslavije". Nove oblike centralizma Za razumevanje slovenskega odpora proti beograjskemu centralizmu v povojni Jugoslaviji je davčnim dajatvam po letu 1962 treba dodati vrsto drugih, bolj zapletenih oblik gospodarske in politične diskriminacije, ki so posebno prizadele in še prizadevajo Slovenijo: 1) Kake in koliko so bile slovenske dajatve v dolgem povojnem razdobju do leta 1961, ko je ..federacija" dejansko lastovala in upravljala nad vsem nacionaliziranim gospodarstvom, proizvodnjo, akumulacijo (vključivši amortizacijo) in investicijami? To razdobje je imel v mislih švicarski strokovnjak Viktor Mei-er, ko je v simpoziju znamenite ameriške univerze Mašsačhusetts Institute of Technology COMMU- NISM IN EUROPE (Boston 1964) zapisal o položaju Slovenije v povojni Jugoslaviji („Yu-i goslav Communism"): „Mirne j duše je moč reči, da v vsej zgo-! dovini povojne dobe ni nobene- j ga pi-imera..... da bi kak narod 1 bil tako masovno izkoriščan in I oropan sadov svojega dela, kot so to bili Slovenci; celo koloni-jalna zgodovina nudi le malo tako kričečih primerov...." 2) Kako je ..federacija" uporabljala ameriško in drugo zahodno pomoč ter posojila Jugoslaviji? Tudi o tem smo zvedeli od Meierja, da „so Slovenci verjetno edini evropski narod, ki ne le da (po vojni) ni bil deležen ameriške gospodarske pomoči, ampak je poleg tega bil oropan (dalje na 4. strani) !. APRIL - 1. MAJ. 1969. "tieviNsift »rzavx" SREČANJE Z MILOVANOM DJILASOM i Spričo tolikih člankov v listih in revijah svobodnega sveta o jesenskem obisku Milovana Djila-sa v Angliji in Ameriki ter številnih in še vedno novih razprav Djilasa samega v velikem svetovnem tisku nisem smatral za pomembno, kaj šele za potrebno, da bi kjerkoli pisal o svojem vljudnostnem srečanju z njim tu v VVashingtonu. Zdelo se mi je celo, da bi kakršnokoli moje pisanje o tem zasebnem in osebnem srečanju bilo malenkostno, če že ne povsem neprimerno. Zaradi osnovne človečanske dostojnosti in poročevalske resnicoljubnosti ter v ponovno potrditev izpričane kulturnosti Prešernovega in Slomšekovega naroda pa sedaj čutim, da moram o Milovanu Djilasu napisati nekaj svojih vtisov in spoznanj. Ob izidu Djilasove knjige NOVI RAZRED pred dvajstimi leti sem o njej napisal daljšo razpravo, ki jo je objavilo šest ameriških, angleških, francoskih, nemških in italijanskih revij (SOCIAL ORDER v St. Louisu, AMERICA v New Yorku, THE TABLET v Londonu, ETUDES v Parizu, STIMMEN DER ZEIT v Munchenu in VITA E PENSIE-RO v Milanu). Posebna moč Djilasove knjige je bila v njenem izvirnem odkrivanju existen-cialne dinamike vladajočih ko-munistinčnih režimov v živen nasprotju z njih ideološko pretvezo. V svoji razpravi sem razmišljal o razvojnem pomenu tega nasprotja. En skupek odtisov teh razprav sem poslal založniku te prve Djilasove knjige v svobodnem svetu, F.A. Praegcrju v Nevv Yorku s prošnjo, da jih hrani za avtorja in mu jih izroči, kadar bo to mogoče. Nekatere Djilasove ugotovitve v knjigi NOVI RAZRED sem navajal in analiziral tudi v svojih poznejših razpravah, med drugim tudi v svoji knjigi THE ECONOMICS OF COMPET1TIVE COEXISTENCE, ki je izšla v založbi istega F.A. Praegerja v Ne\v Yorku leta 1964. Tudi v svoji novejši knjigi SLOVENIJA VČERAJ, DANES IN JUTRI sem omenjal nekatera Djilaso-va stališča. Imel sem torej nekaj literarnih razlogov za pozno srečanje z Milovanom Djilasom ob priliki njegovega obiska v VVashing-tonu. Obenem z veliko večino kulturnih ljudi v svetu in med Slovenci — ki vrednost človeka ne merijo z zamrznjenih ali celo namišljenih stališč preteklosti in razvoja zgodovine ne skrivljajo iz zarotniških predpostavk — Milovana Djilasa cenim kot enega izmed večjih mislecev in o-sebnosti našega časa. Djilas nima samo velikega daru korenitega spoznavanja zapletenih družbeno-zgodovinskih pojavov in klenega izražanja teh svojih spoznanj, temveč ga odlikuje tudi nadpovprečna intelektualna iskrenost in izreden pogum odkritega in polno podpisanega objavljanja svojih spoznanj brez ozira na osebne ugodnosti ali nevarnosti. Kar se tiče Djilasove partijske preteklosti in odgovornosti za partijska zla dela med vojno in v prvih letih po njej, o tem bo sodila zgodovina na osnovi zanesljivih podatkov, ne pa s pavšalnimi obdolžitvami in nedokumentiranimi sumničenji. Po pravnih normah kulturnega sveta je celo veljavno obtožen človek smatran za nedolžnega, dokler mu ni krivda nesporno dokazana po objektivnem postopku pred pristojnim sodiščem. čeprav se Milovan Djilas ne prišteva med verne kristjane, pa v svojih spisih po prelomu s partijo razodeva nravne nazore in kulturna merila zahodne krščanske omike. Pravično in primerno je torej da se ob življenju in delu Milovana Djilasa spomnimo krščanskega pojmovanja človeka, kot sta jo za vse čase ponazorili življenjski zgodbi Svetega Pavla in Avguština: vsak človek je sposoben za pravilne jša spoznanja, plemenitejša hotenja in boljša dejanja. Milo- CIRIL A. 2EBOT van Djilas je to krščansko sposobnost človeka izpričal v enem izmed najbolj kritičnih razdobij človeštva. * * * Naj te občutke in misli v zvezi z mojim srečanjem z Milovanom Djilasom — tem "pogumnim upornikom" — kot sem ga preprosto označil V svoji razpravi o njegovi prvi svobodni knjigi pred dvanajstimi leti — zaključijo citati iz njegovega najnovejšega članka DJILAS REVI-SITS ORVVELL, objavljenega v THE NEW YORK TIMES MA-GAZINE, dne 23. marca tega leta: "Danes je mogoče z zaupanjem reči, da svet ne bo takšen kot si ga je namišljal George Orvvell v svoji '1984'.... "Rezilo Onvellove satire je bilo obrnjeno proti komunističnemu totalitarizmu. Zarezalo pa je globlje v samo jedro sodobne družbe in človeške narave.... človeško bitje ni brezpogojno predano svobodi, dokler surova sila ne ogroža samih osnov njegovega življenja. Orvvellova misel ne dopušča niti neizbežnosti niti naključja. Družba in svet sta takšna, kakršna ljudje naredijo po svoji razumnosti in naporih.... "Ideološka edinost komunističnega reda, ki jo je Stalin vzdrževal z naj krutejšimi in varljivimi sredstvi, se je izkazala za nevzdržno, ko so bili vpo-stavljeni nadaljnji komunistični režimi.... "Vsi komunizmi so — oziroma so bili — istovetni v svoji celot-nostni dogmatični izključnosti; toda vsak izmed njih se prilagaja — in razpada — na svoj lasten, takorekoč narodni način.... Posebno je važno spoznanje, da je prav sovjetski komunizem bil prvi, ki je postal nacionalen, prav pod Stalinom, s tem da je razvil pojem 'vodilne vloge' Sovjetske zveze kot 'glavne sile' svetovnega komunizma. V resnici je sovjetski komunizem zlitje imperializma in totalitarizma in je to v bistvu ostal do danes.... "V letu '1948' bo marksistično-leninistična ideologija mrtva (tudi) v Sovjetski zvezi in partije ali ne bo več ali pa bo v razvalinah.... Podjarmljene vzhodnoevropske države bodo postale neznosno breme za sovjetski birokratsko-vojaški imperializem.... Socialni in nacionalni demokrati bodo prevladali v javnem življenju in bodo vodili borbo za državno samostojnost.... "Stalinistično diktaturo je (tudi) mogoče oznažiti kot.... nasilje v imenu utopije. Na prste ene roke pa je moč prešteti (komunistične) vodje v današnji Vzhodni Evropi, ki še verujejo v možnost ' utopične komunistične družbe, čeprav jim zato še ne prihaja na misel, da bi se odrekli monopola oblasti. Podobna usoda čaka tudi režime na Kitajskem, Kubi in v Albaniji.... "Ker sem v načelu nasproten sedanjemu režimu v Jugoslaviji, je naravno, da si želim njegovo izmenjavo. Toda kot demokratični socialist bi rad, da bi se sprememba izvršila brez nasilja.... "Po udaru z Moskvo leta 1948 se je Jugoslavija sicer vijugasto toda nepovratno razvijala v smeri nedogmatičnih oblik in se približuje ključni točki, ki jo utegne doseči že pod Titom, bolj verjetno pa za njim. V tej zvezi je omembe vredno, da težnja Hrvatov in Slovencev za večjo državno neodvisnost ter Srbov za njih nacionalno ze-dinjenje postajajo bolj izrazite kot demokratične težnje, čeprav prve niso povsem ločene od drugih. Komunistične partije jugo-! slovanskih republik postajajo bolj in bolj nacionalistične, medtem ko njihova dogmatičnost upada. Jugoslovanske republike so različne po kulturi in zgodovinskem razvoju ter zategadelj morajo zasnovati demokracijo edino-Ie na različne načine.... "Sovjetske agencije bodo poskušale izrabiti nacionalne spore, najprej s tem, da bodo razvne- male nacionalistične strasti Srbov, ki so pravoslavni in edini (narod), med katerimi obstojajo kakršnekoli proruske tradicije. Ni spregledati važne podrobnosti iz sovjetsko-jugoslovan-skega udara leta 1948: neprimerno največje število Stalinovih pristašev je bilo med Srbi, predvsem onimi iz pokrajin, ki so bile tradicionalno navezane na Rusijo (kot n. pr. Črna gora), medtem ko jih med 'zapad-njaškimi" narodnimi Skupinami, med Hrvati in Slovenci skoraj ni bilo.... "Toda sovjetski vodje bodo varali same sebe, kot so se leta 1948 in vselej v preteklosti, kadarkoli so poskušali Srbe spremeniti iz prijateljev v svoje orodje in podložnike.... "Leta '1984' bo jugoslovanska federacija dosegla stopnjo konfederacije.... "Napovedi tega lanka utegnejo vznemiriti ne le vse vrste komunističnih sektašev, temveč tudi mnoge druge, ki zamenjujejo ideale in idealizem z ideologijami. Dejansko danes ideologije duše človeške ideale in prikrivajo važne človeške probleme. Človeštvo je priživelo desetti-soče let brez ideologij, toda ljudje ne morejo živeti in se boriti brez idealov. Ideologije so zaprti sistemi mišljenja in delovanja, sadovi moderne zgodovine, ki so jih rodili neuspehi in neprilagojenost vere za reševanju sodobnih družbenih in človeških problemov". Tc, najnovejše misli in izledki Milovana Djilasa o težavah in možnostih razvoja v deželah pod komunistično oblastjo gotovo ne spadajo v vrsto enoumnih spoznanj enosmernih danosti. So pa iskreni, poučni in dovolj odprto formulirani, da dopuščajo miren in spoštljiv razumski dialog med vsemi, k/ resno iščejo in pošteno želijo enako svobodo in enakopravno sodelovanje med ljudmi in narodi, tudi oniuii v Jugoslaviji. ZA ENAKOPRAVNOST SLOVENIJE CIRIL A. ŽEBOT (nadaljevanje s tretje strani) tudi s%-ojih lastnih gospodarskih zavarovanja, dočim so druga zavarovalna podjetja morala prevzeti vse njene primanjkljaje iz »pasivnih" vrst zavarovanja. 4) Kako „federacija" še danes enostransko razdeljuje dragoce- virov." (Viktor Meier, istotam.) 3) Kje je naložen in kam se poslej pretaka tako imenovani ..državni kapital" formalno ukinjenih povojnih investicijskih skladov ..federacije", ki jih u- ne devize in s tem posredno tudi pravljajo tri „jugo"-banke v Beo-! iz zahodnih dežel uvoženo mo-gradu? Poleg tega so še posebni i derno industrijsko opremo. O primeri kot npr. dejstvo, da je j tem se je zadnje čase mnogo pi-zavarovalnica ..Jugoslavija" v i salo v Sloveniji, kjer so poudar-Beogradu dobila od prejšnje jali, da Slovenija s svojim izvo-siupnosti jugoslovanskih zavaro- zom prisluži »federaciji" skoraj valnic presežke iz »aktivnih" vrst i čertino konvertibilnih deviz, iz turizma pa celo 28 odstotkov, od česar sme za svoje potrebe obdržati le devet odstotkov. 5) Kje v Jugoslaviji je »federacija" investirala in še hiti investirati v »velike objekte", ki si jih je pridržala? Ne v Sloveniji, ki je morala sama graditi vse elektrarne in tudi kopersko železnico. Poučna so odkritja, ki jih prinaša na svetlo sedanja debata o pritisku za jugo-„integra-cijo" vseh elektrarn, kar Slovenija odločno odklanja, ker bi taka integracija pomenila novo pre- pas Slovenije — od Goriške pretakanje slovenskega kapitala na I ko Natranjske, Bele krajine in jug. V slovenski študiji proti ju-! gor ob hrvaški meji čez Urvald go-integraciji slovenskih elektrarn je profesor Ernest Pehani z ljubljanske elektronske fakultete napisal: »Glede akumulacije naših podjetij smo imeli slabe izkušnje. Kolikokrat nam je bila celotna akumulacija enostavno odvzeta in uporabljena drugod..." (EKONOMSKA POLITIKA, 7. a-prila 1969). 6) Zakaj je ves široki obrobni PRETAKANJE SLOVENSKIH DEVIZ: O neverjetni gospodarski diskriminaciji prek centralistično-administartivnega razdeljevanja deviz je objavil nekaj poučnih podrobnosti France Jeras (DELO, 2. aprila 1969). Po njegovih podatkih je od celotnega uvoza Industrijske opreme v letih 1967 in 1968 polovica—od uvoza iz konvertibilnih dežel pa kar štiri petine — bila financirana s privilegiranim dodeljevanjem deviz iz računa "federacije", ki si je te devize prisvojila — z oblastveno prisilo od podjetij, ki so jih prislužila z lastnim izvozom, vežkrat z lastno izgubo. Od skupnega uvoza opreme v vrednosti 817 miljonov dolarjev je "vsaj za okoli 400 miljonov dolarjev opreme bilo uvoženih po posebnih pogojih" za "nerazvita področja", za gradnjo naprav za naravni plin, za industrijo cementa, za železnice (Jeras ne pove v katere kraje je ta oprema šla) ni še posebej za naslendja podjetja: Energoivest — Sarajevo, Rafinerija Nafte Pančevo, rudarsko-topilniški bazen Bor, tovarna dušičnih gnojili Kutina, Rade Končar — Zagreb, Elektro-Srbija —Beograd in Sever — Subotica. Koliko so ta podjetja dobila deviz, ni bilo objavljeno. Od omenjenih 817 miljonov dolarjev uvožene opreme je za 500 miljonov dolarjev prišlo s konvertibilnih področij, od katerih je le 100 miljonov dolarjev bilo devizno financiranih po rednem postopku, t.j. prek podjetih in poslovnih bank prek "federacije po posebnih— izjemnih pogojih (označenim panogam in podjetjem) pa za okoli 400 miljonov dolarjev". Tudi za leti 1969 in 1970 jc "federacija" že vnaprej dodelila za 151 miljonov dolarjev "posebne devizne kvote za uvoz opreme" hi to še predno je bila v aprilu konstituirana nova zvezna skupščina za prav ti dve leti. Iz primera deviz se vidi, kako so osnovna načela gospodarske reforme (samoupravljanje podjetij ter tržno nabavljanje 111 prodajanje blaga, kreditov in deviz) ostala na papirju prav glede najbolj pomembnih gospodarskih transakcij, ki so še vedno politično-administrativno določane in to niti ne po sorazmernem ključu republik, temveč po centralistični diskriminaciji "federacije". AKUMULACIJA PREK INTEGRACIJE: V zvezi s pritiski za "integracijo" slovenskih elektrarn v enotno jugoslovansko elektrogospodarstvo je Slovenija, kot izgleda, končno zavzela jasno hi odločno stališče, ki ga je utemeljil profesor Ernest Pehani z elektronske fakultete. Iz njegove utemeljitve slovenskega odklonilnega stališča povzemamo po EKONOMSKI POLITIKI (7. april 1969): "V zadnjem času. .. so nekatere republike pričele na veliko graditi proizvajalne kapacitete, kot npr. Djerdap v republiki Srbiji in velike termoelektrarne na Kosovem. Tudi Bosna je pričela graditi močne kapacitete termoelektrarn. .. Ako bi se ponovno tesno povezali, kakor to oni spodaj želijo, ker ne vedo kani bi s presežki njihove energije, potem bi nas ... prisilili, tla izkoriščamo te kapacitete, ki so jih zgradili ... Pri tem ne gre samo za ceno električnega toka. .. Tudi mi imamo termoelektrarne... Kaj bi v tem primeru (jugointeg-racije) bilo z našimi rudniki in rudarji?.... Pri edinstveni ceni bi naši potrošniki morali prispevati k izgradnji njihove elektrifikacije in za njihove izgube. Mi pa smo morali svojo elekrtifikacijo sami plačati. Nihče nam ni pomagal ... Glede akumulacije naših podjetij smo imeli slabe izkušnje. Kolikokrat nam je bila celotna akumulacija enostavna odvzeta in uporabljena drugod. .. Naj se podjetja oblikujejo po republikah, naj vsako izmed njih vodi svoje lastno gospodarstvo, za morebitne presežke toka pa naj se povezujejo z medsebojnimi dogovori. Nisem proti kupovanju električnega toka od drugod, kador je to potrebno in po sprejemljivi ceni... Toda to se mora vršiti izključno na osnovi medsebojnih dogovorov, ne pa po kakem zunanjem diktatu". Če bo Slovenija poslej dosledno uveljavljala gornja načela gospodarske učinkovitosti in enakopravnosti za vse panoge slovenskega gospodarstva in družbenih služb, bo s časom premagala nakopičene probleme lastne nerazvitosti, industrijske zastarelosti, infrastrukturne zaostalosti in kroničnega pomanjkanja tudi na področjih osnovnih kulturnih, zdravstvenih in skrbstvenih potreb. in Haloze, vzhodni del Slovenskih goric in Prekmurje — še danes industrijsko nerazvit, kmetijsko pa zanemarjen? Zakaj je slovenska industrijska oprema zastarela, infrastruktura pa zaostala? 7) Kako je Slovenijo prizadela politika enotnih železniških tarif in neštetih drugih »federalnih" regulatov na osnovi najnižjega (v kakovosti, storilnosti in donosnosti) oz. najvišjega (v stroških in potratnosti) skupnega imenovalca z jugoslovanskem povprečju. Tudi proti tem oblikam diskriminacije se čuje vedno več glasnega protestiranja ; v Sloveniji. 8) Kako so Slovencem zamenjali njihov denar v prevratnih ! letih 1918, (1941) in 1945 v primeri z 1:1 zamenjavo srbijanske-ga dinarja v jugoslovanskega le-j ta 1918, tega v Nedičevega leta 1941 in Nedičevega v Titovega j leta 1945? 9) Treba se je tudi vprašati — in empirično analizirati — koli- : ko je Sloveniji doslej resnično I koristila — tako glede na funkcije kot na osebje — vsa razsežna : vojaška organizacija obeh Jugo-slavij, silno razsipna zunanjepolitična služba in bohotni politič-1 no-upravni aparat povojne »fede-i racije" — s prispevki za katere nekateri upravičujejo oz. razla-! gajo slovenski davčni delež "federaciji"? Enakopravnosti narodov in republik v Jugoslaviji, posebno še i Slovenije, torej ni napoti le od 1. decembra 1918 podedovani politični in davčni centralizem Beograda, temveč tudi dolga vrsta novih povojnih oblik politične in gospodarske diskriminacije. Vse to bo treba korenito odpraviti. I Tak je pomen sedanje borbe za uveljavljanje izvirne suverenosti slovenske republike. ZNAKI RAZVOJA... munisti niti tedaj, kadar pokopavajo najožje sorodnike, ne smejo stopiti v cerkev in ali jih lahko — če bi se le udeležili cerkvenega obreda — zaradi tega partijsko kaznujejo?" POGREB Marija R. iz Vidma pri Ptuju mi je poslala pismo, ki obravnava (za podeželje) nadvse zanimiv problem. V pismu je zastavila vrašanje, na katerega — mišjim — ima pravico do odgovora. Takole pravi: "Toiko problem ste že obdelali v svojem okvirčku, tovariš dežurni, razvozlajte torej še tega, ki vam ga bom zastavila jaz. Večkrat sem bila na pogrebu, na deželi', kjer je običaj, da pokojnega — preden ga pokopljejo — odnesejo v cerkev, da opravijo zanj še cerkveni obred. Ljudje so tam takih pogrebov vajeni. Že dvakrat pa sem na pogrebu doživela stvar, ki mi ni bila všeč, obsojali pa so ja tudi moji znanci in prijateji. Umrl je starejši človek, na pogreb pa sta prišla tudi otroka, ki živita v mestu. V službi sta bila marljiva, izkazala sta se tudi pri, družbenem delu in sprejeli so ju v ZK. In zdaj je prišlo na pogrebu do neprijetne, skoraj mučne situacije. Otroci pokojnika, ki so ostali na domačiji, na deželi', so se — ko so pokojnega očeta odnesli v cerkev — udeležili cerkvenega pogrebnega obreda, sinova, ki živita v mestu in sta člana ZK, pa sta ostala zunaj cerkve, se potikala po vaškem pokopališču in nista vedela, kaj bi. Bilo jima je nerodno, čutila sta na sebi karajoče poglede ostalih vaščanov in zdelo se mi je, da bi se najraje nekam ugreznila. Nedolgo zatem sem bila na drugem pogrebu, kjer se je dogajalo nekaj podobnega, kot sem opisala zgoraj. Zaradi tega bi rada, tovariš dežurni, da mi odgovorite na vprašanje: ali ko- To, kar vam bom, tovarišica Marija R., odgovoril, je kajpak le moje zasebno mnenje. Prepričam sem, da prav gotovo ne more in ne bo nihče zameril članu ZK, če se bo udeležil cerkvenega pogrebnega obreda ob pokopu sorodnika, če je v kraju taka navada in si je pokojnik želel cerkveni pogreb. Nihče ne bo imel nobene pripombe tudi, če se bo član ZK udeležil cerkvenega pogrebnega obreda za pokojnikom, ki sicer ni njegov ožji sorodnik, temveč, samo dober znance ali prijatelj. Kajti do religije se človek — pa naj bo član ZK ali ne — ne opredeljuje z zunanjo manifestacijo, temveč s svojim notranjim odnosom. DEŽURNI REPORTER" VEČER, Maribor, 25. febr. 1969. KDO OGROŽA OBLAST....? "....Oblast pač najbolj ogrožajo tisti, ki jo imajo v rokah. In ideje tudi. In če danes v mnogih socialističnih državah ideja socializma doživlja hudo devalvacijo, najbrž ni kriva ideja sama. Če morajo v neki državi po petdesetih ali petindvajsetih letih graditve socializma toliko kričati o protisocialističnih silah, najbrž res obstajajo Lahko pa dvomimo, ali je protisocialistične sile res treba iskati samo po ulicah, v tovarnah, v uredništvih. Najbrž ne bi bilo napačno, če bi jih iskali tudi na bolj visokih mestih...." Janez Stanič, DELO, 12. aprila 1969. LOVENSKEGA L NERAZVITA OBMOčJA — TUDI V SLOVENIJI ....Da imamo v Sloveniji bolj ali manj razvita območja, nam pove že nekaj osnovnih podatkov. Najbolj razširjeno merilo takega stanja je narodni dohodek na prebivalca in na take podatke povsod naletimo, iz dnevnega časopisja jih poznajo vsi ljudje. Če ne upoštevamo skrajnosti in izločimo občine, ki imajo izredno visok narodni dohodek, kot je to v občini Ljubljana—Center, ampak primerjamo občine z višjim in nižjim narodnim dohodkom, najdemo razmerje 4:1, torej tako velik razpon, kakršen takoj prikaže, da imamo take razlike, da res lahko govorimo o bolj ali manj razvitih. Pri tem ne gre samo Za primerjavo dveh občin, ampak za primerjavo skupin občin. Če vzamemo za merilo 5000 dinarjev narodnega dohodka na prebivalca, kar je j po uradnem tečaju vzeto 400 ' dolarjev, imamo pod to višino j v Sloveniji 18 občin; 39 občin od 60 ima narodni dohodek na prebivalca manjši od slovenskega povprečja, in 13 občin tudi manjši, kot je to jugoslovansko povprečje, ki se sicer zelo zvišuje, vendar je v mednarodnem merilu še dokaj skromno. Ali če primerjamo stopnjo zaposlenosti tudi tu imamo med občinami razliko več kot 4:1, pri čemer računamo število zaposlenih na 1000 prebivalcev, torej v relativnem merilu. Pri tem je 38 občin, ki imajo manj zaposlenih, kot je to v slovenskem povprečju med njimi je 17 občin takih, ki imajo zaposlitev manjšo, kot velja to za jugoslovansko pov-prečej.... Sicer pa lahko napravimo primerjavo kar z deležem | kmečkega prebivalstva.... V Slo-! veni j i imamo po podatkih popisa ! prebivalstva iz 1. 1961 12 občin, ] ki imajo več kot 50 odstotkov kmečkega prebivalstva, 32 občin ; pa je takih, ki imajo ta delež : večji, kot je bil za vso republiko , ob tem popisu.... Vsega skupaj imamo 21 občin, ki so slabše od i jugoslovanskega povprečja po navedenih treh kazalnikih, med njimi pa jih je sedem, ki so prav v vsakem pogledu pod jugoslovanskih povprečjem.... Dr. Živko Šifrer v Naših raz-igledih, 1. 18., št. 5.. str. 130 — ! 8. marca 1969. Knjige in revije • Vyaches1av Chornovil, TIIE CHORNOVIL PAPERS. McGravv-Hill, 1968. Uvod: Frederick C. Barghoorno, Yale University. Knjiga je prevod peticij in drugega pisanja, ki je bilo pri-tihotapljeno iz Sovjetske Zveze. Avtor je poročevalec za TV in časopise Vyacheslav Chornovil. Snov-protest proti neupoštevanju sovjetske ustave, ki jamči poleg drugega tudi osebno svobodo, svobodo govora, tiska, zborovanja in celo demonstracij kot tudi določa, da morajo biti sodne razprave javne, ter protest proti sistematičnemu poru-sovanju Ukrajincev ter namernemu uničevanju ukrajinske kulture. Knjiga pričenja — uvod prikazuje na kratko položaj Ukrajincev v Sovjetski Zvezi — s peticijo Chornovila državnemu tožilcu v zvezi s kršitvijo ustave v procesih proti ukrajinskim intelektualcem v letih 1965 in 1966. Pomembnost očitkov je toliko večja, ker ne prihaja od kakega proti-komunista, marveč od nekoga, ki je prepričan komunist, I ki pa ne sprejema komunistične dvoličnosti. Chornovil je plačal svoj pogum s tem, da so ga v tajnem procesu obsodili na neznano dobo prisilnega dela. Od tam je poslal popis dvajset "kri-| minalcev" — ukrajinskih kulturnikov, ki so bili obsojeni na dol-i ga leta prisilnega dela, ker so j si drznili zahtevati, da se tudi v Sovjetski Zvezi spoštujejo ustavna določila kot tudi deklaracija človečanskih pravic, ki jo je ratificirala Sovjetska Zveza. Knjiga je zlasti dobrodošlo zdravilo za tiste, ki verjamejo, da odgovarja stvarnost v SZ lepim določilom ustave ali pa pisanju sovjetske propagandne literature. dreš. • Novo ustanovljeno metro- polijo v Ljubljani so slovensno razglasili na posebni slovesnosti v ljubljanski stolnici na praznik sv. Jožefa. Slovesnosti je vodil beograjski nadškof dr. Gabrijel Bukafko, pridigal pa je mariborski škof dr. Maksimilijan Držačnifc. —fš. • Po poročilih Canadian Press so se dvignile cene hiš v Kanadi v zadnjih petih Jetih povprečno za 5096, v Torontu pa celo 70%.. —fš.