Domov K,. **ie ^ IN N y ' • I]^ imm 'Etb NUmU -v; National *ad 3nteraati«nal Cireolatkin CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, JUNE 1, 1970 $LOV«NiAN ŠTEV. LXVIII — VOL. LXVIII Višji davki pridejo šele prihodnje lefo Novi grobovi Predsednik Nixon nima namena predložiti višjih davkov v volivnem letu. če le vv ne bo skrajne sile, bo čakal ?>« zapušča eno sestro m enega z njimi leta. do prihodnjega Frances Lucic Po dolgi bolezni je umrla v Augustine Manor Nursing Home 71 let stara Frances Lucic z 19019 Kildeer Avenue, roj. Per-cich v Rečarju na Hrvaškem, WASHINGTON, D.C. — Napovedani presežek v zveznem Proračunu se je že spremenil v Napovedani primanjkljaj tako za tekoče kot za prihodnje poslovno leto. Vprašanje je le še, kako velik bo primanjkljaj. Samo 1.5 bilijona, kot je napovedal zakladni tajnik, ali morda Petkrat ali celo desetkrat toliko? V vladnih krogih so mnenja, da predsednik Nixon ne bo Predložil nobenega zvišanja davkov pred kongresnimi volitvami v novembru, če ne bo primanjkljaj dosegel 5 bilijonov, Niso gotovi, kaj bo storil, če se ki imel primanjkljaj povečati na 10 biljonov. Če bi presegel celo to številko, potem sodijo, da bi se Nixon odločil za povi-sanje davkov tudi pred volitvami. Pri tem upajo, da to ne bo Potrebno. Težave so nastale, ko je Kongres povišal plače zveznemu u-službenstvu že z začetkom leta Namesto s 1. julijem, kot je bilo Prvotno predvideno. Povečali so Se že nekateri drugi zvezni izdatki, davčni dohodki pa so ne-kaj manjši, kot so računali, zaradi gospodarskega zastoja. Vsak večji primanjkljaj v zvez-Nem proračunu bi nujno pospeši inflacijo, proti kateri se je Nixon obljubil boriti. brata. Pokojna je bila članica HBZ št. 99. Pogreb bo iz Žele-tovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. danes ob 9.15, v cerkev Marije Vnebovzete ob 10., nato na Kalvarijo. Martha Sauvageot V Huron Rd. bolnišnici je umrla 70 let stara Martha Sauvageot, roj. Aves., 1296 E. 152 St., vdova po 1. 1948 umrlem možu Georgeu, mati Caroline Opalk in Margaret DogresS, stara mati Donne Cambell in Barbare, sestra Caroline Sim-monds in Rose Marsh. Pokojna je bila rojena v Clevelandu. Njen pogreb bo iz Zeletovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. danes popoldne ob 1.30 na Euclid Cemetery. Louis A. Strainer Preteklo sredo je umrl v St. Alexis bolnišnici 52 let stari Louis A. Strainer z 9618 Union Avenue, rojen v Newburghu, oče Davida (Detroit, Mich), sin Alojzije, roj. Vidmar in pok. Franka, brat Jennie Jarkewicz m Franka. Pogreb je danes ob 10. iz Ferfolia pogrebnega zavoda na Union Avenue, v cerkev sv. Lovrenca ob 10.30, nato na Kalvarijo. Alžirija in Maroko sta se pobotala TLEMCEN, Alž. — Pretekli teden sta se tu sestala maroški ralj Hasan II. in predsednik Alžirije Houari Boumedienne, a se pogovorita o medsebojnih °dnosih njunih držav. Razgovo-1 so privedli do rešitve mej-1 sPorov in za skupno izrabo eHšč železne rude na Tindouf Področju. Ta spor je pred nekaj 1 Privedel do oboroženega spopada med obema državama. ^žirija in Maroko hočeta biti v bodoče Vojaški svetovalci SZ "vsepovsod" v Egiptu Naser je izjavil, tla so “sovjetski v o j aški svetovalci vsepovsod” pri egiptskih o-bcroženih silah. Nixon bo skoro privolil v prodajo novih letal Izraelu. WASHINGTON, D.C. — Predsednik Egipta Naser je pretekli teden v Sudanu na posvetu vodnikov Egipta, Sudana in Libije dejal časnikarjem, da so sovjetski vojaški svetovalci “vsepovsod” v egiptskih oboroženih silah. Sovjetska zveza je te o-premila z modernim orožjem in elektronskimi napravami, da se lahko uspešno upro izraelskemu letalstvu, ki ga je zgradila Amerika. Položaj na Srednjem vzhodu postaja vedno bolj zaskrbljujoč. ZDA nimajo namena pustiti Izraela na cedilu, prav tako pa ne marajo napetosti še povečati, ker bi jih to utegnilo zaplesti v neposredni spor s Sovjetsko zvezo. O položaju na Srednjem vzhodu se bosta ta teden ponovno pogovarjala sovjetski poslanik A. Dobrinin v Washingtonu in državni podtajnik J. J. Sisco. O istem vprašanju se pride pogajat v Washington tudi predsednik vlade Maroka Ahmed Lara-ki. Ta prihaja sem, da bi pregovoril predsednika Nlxona, naj ne prodaja Izraelu novih ameriških vojnih letal, za katfere prosi Izrael že od lanske jeseni. V Beli hiši sd med tem že blizu odločitve. Obrambno tajni- Iz slov. naselbin JJRASEN POTRES POKONČAL STOTINE LJUB! V PERUJU r ELY, Minn. — Tu je umrla 24. maja 1970 86 let stara .Mary Mrack, rojena v Loškem potoku v Sloveniji, od koder je prišla v ZDA 1. 1913, vdova 1. 1921 umrlega Franka, mati Mrs. Frank Drobnick (Euclid, O.), Mrs. Rudy Krall (Ely), Mrs. Edw. Phillips (Fla.) in Franka (Ely), sestra Mrs. Agatha Marolt (Ely) in treh bratov in ene sestre v Sloveniji. Pogreb je bil iz domače cerkve v sredo, 27. maja, na domače pokopališče. šisitiesiiov m jsmliejo preveš mm v SConigresa Včeraj je potres uničil obsežne predele ob obali Peruja, škoda je neprecenljiva, na stotine ljudi pa je mrtvih. Trdijo, da je to eden najhujših potresov, kar jih Južna Amerika pomni. LIMA, Peru. — Včeraj popol- vanske industrije za ribjo moko. dne je nenadno močan sunek Tisoči Indijancev so se naselili pretresel obalno področje Peru-'v mestu in njegovi okolici ter ja. Za seboj je pustil kupe raz- žive v skromnih, zasilnih biva- Iz Clevelanda in okolice valin in na stotine mrtvih pod ruševinami. Celotne škode še ni bilo mogoče oceniti, kot tudi ni bilo mogoče točno določiti števila mrtvih. Doslej so ugotovili o-WASHINGTON, D.C. — Štu- koli 200 mrtvih, napovedujejo dentje so sklenili, da bodo vne- pa, da bo število nemara še moč-to delovali med volivno borbo no porastlo. V glavnem je bil prize tiste kandidate v Kongres, ki zadet obalni pas v dolžino kakih se bodo izjavili za polno podpo- 600 milj. Skoraj čisto uničeno ro miru. Kongresniki in sena- je gorsko mestece Huaraz v pre-torji teh obljub in svaril ne jem- delu, ki ga običajno imenujejo Ijejo resno. “Peruvanska Švica”. Tako je sen. J. W. Fulbright, Uradno še ni bilo objavljeno ki znan zagovornik končanja število mrtvih, toda po cenitvah vojne v Indokini, dejal odvet- s krajev nesreče je najmanj 140 nikom, ki so prišli na Kapitol mrtvih samo na področju Hua-govorit v istem smislu kot mla- raza> malega mesteca z 22,000 di Študentje, da je “malo Štu- Prebivalci sredi Andskih gora, katerih vrhovi so pokriti s snegom. Rdeči križ poroča, da je dentov, ki volijo”. Senatorji in kongresniki so se pripravljeni pogovarjati v glav- doma in v mednarodni politiki. Koliko bodo študentje jeseni j mogli vplivati na volitve in volivce, se ne upa nihče proroko- Gospodaistvo in red pred vojskovanjem WASHINGTON, D.C. — Kongresniki in senatorji, ki imajo zveze z volivci, trdijo, da so zajštvo je že dalj časa na stališču,jvatj/četudi gleda veftna na njj_ javnost bolj pereča vprašanja j da je Izraelu treba ugoditi, med gospodarskega stanja v deželi in tem, ko je državno tajništvo še red ter zakonitosti kot pa vpra-jvedno v dvomu. Upa, da bo mor-šanje vojne v Indokini. Ta je da še najti kak način omejitve v ospredju zanimanja le na vi-'naraščanja napetosti in vojne šokih šolah in v delu liberalne:nevarnosti. Ta raste, odkar se inteligence. bilo okoli 90% vseh domov in v , . . .... . poslovnih poslopij v Huarazu nem le s študenti iz svojih last-, j u v „ . . , , J (uničenih ah pa poškodovanih v nh držav. Smisel teh razgovo- . . . , ., , , , . . .6 , l taki men, da jih bo treba po- rov je vos ram i. na eni s ra j dre^ Prvemu potresnemu sun-ni zvedo člani Kongresa za mis- ku sledilo pet drugihi Ijenje in stremljenja mladine, y mestu Chimbote; 248 milj na drugi strani pa mladini lahko severno od Lime so našteli 15 tudi obrazlože dejansko stanje mrtvih) nešteto poslopl] je podr. tih. Mesto je bilo še po pred hove obljube z močnimi dvomi. Poravnajte naročnino, če le mogoče, na prvo obvestilo! Naser ob povečani sovjetski podpori čuti varnega pred izraelskimi letali. Sporočajte domače vesti! nekaj leti običajna ribiška vasica, sedaj pa je središče peru- liščih, med katerimi je potres napravil strahotno uničenje. Glavni potresni sunek je bil ob 3.23 popoldne, središče na površini je po podatkih vladne geofizikalnega instituta 211 milj severozahodno od Lime in 12 milj od Chimbota. Jačino potresa so označili z 8 na Merca-lijevi lastvici in s 7.75 na Richterjevi. Zadnje vesti pripadnika krščanske demokracije, za predsednika upravne komisije Skupnega trga. Svoje mesto bo prevzel 1. julija od Belgijca Jean Rey-ja. Ministri so sklenili še ta me- Italijan na čelu Skupnega trga BAGNALA, It. — Zunanji ministri držav Skupnega trga (Ev- see začeti razgovore o sprejemu ropske gospodarske skupnosti)! Velike Britanije, Irske, Danske so na svojem posvetu tu izvolili in Norveške v Skupni trg. Pri-Franca Maria Maltatti-ja, 42 let! čakujejo, da bodo razgovori o starega ministra javnih občil, tem trajali najmanj leto in pol. skur dobra soseda, ki bosta •■Pno pritiskala na Španijo, da e odpove V Afriki. svoji zadnji posesti Čas za spravo med Zahodno in Vzhodno Nemčijo še ni prišel Pitanci zaceli uradno volivni boj ^LONDON, Vel. Brit — Pretek-j.a^etek je kraljica Elizabeta II. je parlament in s tem se bo Začel uradni volivni boj za ■j^. Parlament. Volitve bodo 18. sestJf’ novi Parlament pa se bo aI k zasedanju 2. julija. Vahn^tVe 0^etaj° zelo Ži- go rj6 ^e^^na napoveduje zma-vjad e*avski stranki predsednika vijoe.H. Wilsona. Odprto, pra-ČiNo’ rj6 le vPražanje> koliko vetu ° v novem parlamen-Nianjšo ali večjo od sedanje. Vremensb Delno oblačno, soparno, ver-^^t. Naj višja vročina CLEVELAND, O. — Da imamo danes dve Nemčiji in zato premalo miru v Evropi, je zakrivil Stalin. Po drugi svetovni vojni ni hotel izpolnjevati dogovora, naj bo poražena Nemčija pod skupno zavezniško upravo, dokler ne bo podpisan mir z nemškim narodom. Stalinovo stališče je prisililo zahodne zaveznike, da so u s t a n ovili Zahodno Nemčijo, nakar je Stalin takoj ustanovil komunistično Vzhodno Nemčijo in jo izročil nemškim komunistom v u-pravo. Dve Nemčiji nista torej posledica m e d n arodnih pogodb, zato ju Nemci ne priznajo in trdijo, da so en narod z eno državo, kot so bili pred drugo svetovno vojno. Obe Nemčiji sta se od prvega dne gledali grdo in se še danes. Zato so skrbeli vzhodnonemški komunisti pod Ul-brichtovim, vodstvom, na zahodu pa krščanski demokrat-je, ki jih je organiziral in vodil dr. Adenauer, potem pa njegovi nasledniki, pristaši iste stranke. Sele lani se je nemškim socialistom posrečilo, da so se dokopali do vlade. Brandt je postal socialistični nemški kancler. Brandt je naravno hotel doseči to, kar se ni posrečilo nemškim krščanskim d e m o k r a torn: vsaj delno spravo z Ulbrich- tovo komunistično Nemčijo. M e d n a r o den položaj se je medtem že toliko spremenil, da nobena veselila razen Kitajske taki spravi ne nasprotuje. To je imel Brandt pred očmi, ko je oklical, da bo skušal doseči vsaj delno spravo z Vzhodno Nemčijo. Ker je bil ves svet za ta cilj, ni kazalo Ulbrichtu, da bi mu nasprotoval. Ko je prišlo do prvih dveh sestankov med Brandtom in nemškimi komunisti, se je pokazalo, da so komunisti proti. To je bilo nazorno jasno tekom drugega sestanka med Brandtom in Ulbrichtovim zaupnikom komunističnim ministrs kim predsednikom Stophom, ki se je nedavno vršil v Kasselu na ozemlju svobodne Zahodne Nemčije. Prvi sestanek je bil na ozemlju komunistične Vzhodne Nemčije, ki je poskrbela, da sestanek ni mogel dati nobene prilike nemški javnosti, da pove, kaj misli o zedinjenju nemškega naroda. V Kasselu je vladala svoboda ulice. To so izrabili nemški narodni demokratje, ki jih javnost smatra za naslednike nacizma. Priredili so demonstracije proti komunistični delegaciji. Isti hip so nastopili tudi komunisti, ki so se zbrali v Kasselu iz vse Nemčije in protestirali proti Brad-tu. Srečali so se torej nestrpneži z obeh strani, prišlo je do demonstracij in pretepov itd. Pokazalo se je, da politične strasti še zmeraj delijo nemški narod tudi v vprašanju zedinjenja. Dogodki na sestanku samem so bili važnejši. Tam se je pokazalo, da med stališčem Zahodne in Vzhodne Nemčije ni mogoč noben kompromis. Brandt je ponujal vse polno koncesij na vseh področjih, le enakopravnost na političnem polju je odbijal. Stoph je zahteval ravno to in ni popuščal. Brandt je branil idejo edin-stva nemškega naroda, Stoph pa je idejo dveh držav, pri čemur je Zahodna Nemčija kot bolj reprezentativen del naroda upravičena, da sama zastopa narod v mednarodni politiki. Stoph ni temu samo burno ugovarjal, je pri tem še o-sebno Brandta napadal na način, ki se med olikanimi ljudmi ne spodobi. Opazovalci so takoj po večini prišli do zaključka, da čas za delen sporazum med obema Nemčija-ma še ni prišel. Zakaj tako? Moskovski komunizem je takoj po prvi svetovni vojni vlil nemškim komunistom tako sovraštvo do vsega nem- škega, kar ni komunistično, pa obenem za politično svobodo, da je takrat nemška komunistična stranka na moskovski nasvet v nemškem parlamentu rajše podpirala politiko nemških reakcionarjev in nacistov kot pa politiko nemških socialistov in nemških krščanskih demokratov, ki so zagovarjali demokratično Nemčijo. Nemški socialisti in krščanski demokratje so bili preslabi, da bi se mogli upreti združenim diktatorskim elementom (konservativcem, nacistom in komunistom). To je bilo pravo ozadje in temelj za Hitlerjevo zmago. Nemška javnost o tem nerada govori, spomin na to dobo pa še ni zamrl. Iz tistih časov izvira tudi divje sovraštvo tovariša Ulbrichta do nemških demokratov. Po vzgledu nekdanjih časov bodo tudi sedaj podpirali vse, kar ruši program Brandtove stranke, zato tudi ne želi sporazuma z Zahodno Nemčijo, ki bi koristil socialnim demokratom. Od te politike bodo imeli nekaj koristi sedaj tudi nem-ši krščanski demokrati, vprašanje pa je, ali tej koristi lahko pripišemo že sedaj trajno vrednost. SAN CLEMENTE, Calif.—Predsednik Nixon je včeraj tu poslušal poročilo gen. C. A-bramsa o položaju v Južnem Vietnamu in v Kambodži. Poleg njega so bili pri razgovorih navzoči še adm. McCain Jr., vrhovni poveljnik vseh sil na Pacifiku, gen. Wheeler, načelnik skupnih glavnih stanov, adm. Moore ki bo temu sledil 1. julija, obrambni tajnik M. Laird, dr Kissinger in še nekateri. Predsednik Nixon je bil s poročili o položaju zadovoljen in bo poročal o Vietnamu in Kambodži preko televizije in radia v sredo zvečer vsej deželi. WASHINGTON, D.C. — Skupina senatorjev, trdijo, da jih utegne biti do 70, se bo danes obrnila na državnega tajnika s posebnim pismom, v katerem se zavzema za prodajo novih 125 jet letal Izraelu. DALAT, J. Viet. — Skupina rdečih, ki je v soboto zasedla poslopja vojaške akademije, semenišče in še nekatera poslopja sredi tega mesta z nenadnim prepadom, je preteklo noč srečno ušla iz obroča vladnih sil. Pri napadu je sodelovalo okoli 200 47 od njih je padlo v boju, 4 so bili pa ujeti. Napad je pokazal, da so vladne sile premalo čuječe in pripravljene na take nenadne napade. Tudi ne morejo razumeti, kako je bilo mogoče rdečim pobegniti, ko so bili obdani okoli in okoli z močni vladnimi silami. JERUZALEM, Izr. — V 1 a d n o pročilo prinava, da so imele izraelske oborožene sile pri dveh napadih iz zasede v soboto 15 mrtvih: 13 mrtvih je bilo v napadu ob Sueškem prekopu, 2 pa v napadu iz zasede preko reke Jordan. WASHINGTON, D.C. — Državni tajnik W. Rogers je po treh dneh razgovorov v Lizboni sinoči odletel domov. PARIZ, Fr. — Sovjetski zunanji minister A. Gromiko je prišel na 5-dnevni obisk v Pariz, kjer bi rad dobil pomoč zahodnega kapitala za gospo- &kofov j darski razvoj ZSSR, pa pridobil tudi Francijo za sovjetski predlog evropske varnostne konference. i j I I .^aznašalca iščemo— Uprava Ameriške Domovine išče zanesljivega raznašalca za Vorth Vine, Recher, Miller, Lindberg, Goller, Milan, E. 207 do 215 St., starega nad deset et. Prosimo kličite: 431-0628. Seja— Klub slovenskih upokojencev / Euclidu ima sejo v četrtek, 4. junija, ob 2. uri pop. v navadnih jrostorih. Po seji prigrizek. Podr. št. 41 S2Z ima jutri, v .orek ob 2. pop. sejo v SDD na Waterloo Road. Podr. št. 32 SŽZ ima jutri, v orek, ob 7. uri zvečer' sejo v dvorani pri Sv. Kristini. Prazno-/ale bodo rojstne dneve in mater leta”. Pogreb— Pogreb umrle Mary Novak s i582 E. 81 St. je danes ob 9. z našo v cerkvi sv. Lovrenca, lato na Kalvarijo. Pokojna je jila članica Tretjega reda sv. Frančiška ter Ladies Auxiliary jf St. Lawrence Post No. 553 T Catholic War Veterans. Zapustila je tudi sestro Frances Sevel. 3rcz elektrike— Preteklo soboto malo predpol-;ne je odpovedal novi, glavni cotel mestne elektrarne, nakar o izključili še preostala dva in /si odjemalci elektrike mestne .lektrarne so ostali brez toka. .Cer so komaj dan preje preki-iili zasilno povezavo s Cieve-and Electric Illuminating Co., e bilo to treba najprej obno-,iti, predno je CEI mogla po-nagati. Prvi domovi so dobili dektrični tok okoli 1.30, večina jkoli 3. popoldne, vsi pa šele ob petih. Mestni svet bo nocoj kušal dognati, kdo je kriv za ako nemogoče obratovanje nestne elektrarne. Prevažanje šolarjev za integracijo naj odpade? RICHMOND, Va. — Zvezno prizivno sodišče tu je odločilo z 1:2, da ni vsaka šola v določe-lem okraju obvezana končati rdečih, j segregacijo s prevažanjem šolarjev. Odločitev je v soglasju s stališčem predsednika Nixona in njegove vlade. Prizivno sodišče je razveljavilo odločitev nižjega zveznega sodišča o obvezni integraciji neke črne šole v Severni Karolini. Njegova odločitev pravi: Ni vsaka šola v enotnem šolskem sistemu dolžna izvesti integracijo. Šolski odbori naj se poslužujejo vseh stvarnih sredstev za integracijo, če bi bilo pa prevažanje šolarjev le prenerodno, naj se obrnejo na zvezni šolski urad za nova navodila. Papež Pavel VI. pojde v Manilo in Sydney VATIKAN. — Tu je bilo objavljeno, da bo papež Pavel VI. potoval novembra v Manilo na Filipine in v Sydney v Avstraliji. V obeh krajih se bo udeležil konference tamkajšnjih katoli- Sv. oče bo tako obiskal vse kontinente, saj je bil doslej že v Severni in Južni Ameriki, v Afriki in v Aziji. Tokrat bo obiskal Oceanijo in Avstralijo. Na-jmeravano potovanje je bilo ob-i javljeno na tiskovni konferenci PRAGA, CSR. — Predsednik v zvezi s praznovanjem 50-let-vlade L. Strougal je potrdil v njce duhovništva, ki jo je Pavel parlamentu pretekli teden, da yi. obhajal pretekli petek, vlada čisti vrste diplomatov. CSR morejo po njegovem zastopati v tujini samo ljudje, ki po- Praga čisti vrste diplomatov polnoma odobravajo sovjetsko zasedbo CSR avgusta 1968. ISUQU^A aOMOT uTS, JUNE 1, 1970 Mmišm Doiioviim /% /VH IJf IC /^1' PM— IIO l\11 6117 it. Clair Avenue — 431-0628 — Cleveland. Ohio 44103 National and International Circulation Publishfvl daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Fditor: Mary Debevec NAROČNINA: ta Združene države: $16.00 na leto; $8.00 xa pol leta; $5.00 sa S meseee 8a Kanado in dežele Izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova Izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION BATES: United States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 ior 3 months Friday edition $5.00 for one year " SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO 83 No. 107 Monday, June 1, 1970 Nova konjunktura v jeseni? Odkar je Nixon v Beli hiši, so borzijanci samo na borzah zgubili $280 bilijonov, torej skoraj $14.000 po glavi A-merikanca. To je hud udarec tudi za bogato Ameriko. Nixon je zato moral takoj povedati, kaj misli o stanju našega gospodarstva. Povedal ni nič novega, kar ne bi njegovi strokovnjaki že preje omenili. Nixonovo napoved je treba gledati z dveh plati, s politične in strokovne. Da je začetek nove konjunkture postavil ravno na jesen, mu ne smemo zameriti. V novembru so kongresne volitve in gorje Nixonovim kandidatom, ako bi morali takrat gledati, kako se volivci znašajo nad njimi. Saj bodo takrat ostale še druge bolečine, ki se gotovo ne bodo spremenile: vojskovanje na Indokitajskem, sezonska brezposelnost, ki se pojavlja vsako jesen, naša nemirna mesta, kjer pri najboljši volji ne moremo pričakovati miru v javnem življenju. Čas za novo konjunkturo je torej dobro izbran, le da je to zadnji trenutek, ki Nixonu lahko kaj koristi pri volitvah. Drugo podobo kaž da (Joma v družini|bil na Tse dobre namene ^ se človeške družbe in tvorna ceh- vo ljubezen, ki bo naraščaj v , v "igovorijo otroci izključno samo co urejenega, poštenega držav-1 materinski jezik Ako bo nega telesa. Vsakega normalno (Vfiaka mati smatrala materin. razvitega zemljana skrbi, da ne stvo za službo božjo y izobliko_ bi radi nemoralnega življenja vanju otrokovega značaja) po_ ne koj sklenil udeležiti se te proslave in pustiti enkrat na strani proslavo v domači župniji sv. Vida. trpel njegov značaj na popolno tem ^ božja pomoč gotovo _ _____V. _________________iZg,fb0 }**bezai ,Kajti Pfr^bo izostala. Zaključek tega le- pri Mariji Vnebovzeti, sem ta-1 VSak’ d^ rnore obuz- pega nagovora je treba zapisati. P šubl- 1lu,bezm izgubiti tudi cut Res lepšega poklica od dobre do discipline. Takrat se hitro atere ni. Saj v njem same tu_ razvije tak značaj v največjega di zorite na tej zemeljski po,ti; škodljivca urejeni družbi. |tiho in skromn0) skoraj boječe v Tj , , j rv a Vsak človek, kadar čuti, da je razk0;šru sad ljubezni, ki nikdar Bila sta dva različna sporeda, ljubljen od SVoje najbližje oko- ne mine Prvi spored sole. pri Sv. Vidu jep,^ staršev, sorodnikov in pri-] Krepko, zdravo dekle, ki bi jateljev, skrbi, da pri svojem u- lahko vzelo v zakon Mladega stvarjanju in delu ne zgubi lju- zdravega samca; je iz osebnega bežni svojcev. Ko čuti, da nje-'idealizma poročila vdovca) ožeta govo življenje ni nudilo dovolj šestih otrok in vse te otroke podlage za čisto ljubezen, tedaj vzgojila s pomočjo največjega postane podzavestno, iz obupa' čudeža _ ljubeznijo, v vredne prevratnež. Poštena okolica se člane človeške družbe in te celo takoj vpraša, ali ni takemu sta-’poleg petero svojih otrokj naj nju kriva pomanjkljiva vzgoja,]bo deležna psovke mačeha. (Konec sledi) Rudolf Lukež, st. zajel pravljico tujega izvora in si vzel za podlago proslaviti mater in krivično primerjati to proslavljanje s hudobnimi mačehami, bolje “drugimi materami”. Ker sta to krivično oceno “drugih mamic” tudi moja dva sinova ovrgla kot zelo pohujšlji-vo dejstvo za otroke, ki morajo rasti in vzgojo črpati iz skrbi “drugih mamic”, smo vsi trije sklenili, se ne udeležiti te proslave. V izogib ustvarjanja napačne sodbe radi našega izostanka udeležitve proslave pri Sv. ki se ni trajno zalivala z največjim čudežem, ki nam ga je Bog ponujal in to je ljubezen. Že sem se hotel vrniti domov, ko sem nad pol ure čakal na Or, Jože Jančar -50-!efnik mestno prometno sredstvo in o-Vidu smo se vsi trije primerno pazoval težke sive oblake z za-odkupili s prostovoljnim pri-j hoda, ki so ogrozili s hudim ne- spevkom za šolsko blagajno, kifurjem. Kjer je stiska najhujša,'23. maja je srečal na svojem do-je mnogo močnejši, kakor bi tam je božja pomoč najbližja. 1 znesla vstopnina. Tako smo postali vsi trije svobodni z ozirom na udeležbo. Zato sem sklenil udeležiti se drugega sporeda, ki je bil sestavljen na odlični, domači, zelo poučni kulturni osnovi. V sporedu za to proslavo ma- LONDON, Vel, Brit. — Dne mu v Bristolu Abrahama slo- V tem dvomljivem položaju venskih gora list, sin lepe Do-zaslišim preko ceste precej mo- lenjske, g. prof. dr. Jančar Jože, čan glas: “G. Lukež, ste name-(zdravnik duševnih bolezni njeni v Collinwood k mladinski Rodil se je pred 50 leti pod proslavi?” Spoznal sem prijaz-'skromno kmetsko streho v Žalni nega g. Stanka Meršola, ki je na Dolenjskem. Tisti dan so bile dober Slovenec in vedno pre-] Binkošti in drugi dan je že bil mišijuje in piše, kako bi našemu v farni cerkvi sv. Lovrenca ter nisem našel niti ene žaljivke trpečemu narodu pomagal. “Po- krščen. Njegov oče je bil orga-tudi zaslužnim “drugim” mami- tem prisedite v moj voz!” Ko- nist in cerkovnik, poleg tega se cam in niti ene besede, ki bi mai je bil voz v obratu, že so se je ukvarjal z malo kmetijo značila prevzem iz tuje kulture oblaki razhudili in lilo je kakor! Mali Jožek je posečal osnovno ali spesnitve. V spored sta č. g. lz škafa. V vozu sem našel pri- šolo v Žalni in vsa srečna leta dr. Krajnik in gdč. Jožica Pavli, iazna rojaka g. Petriča in hčer- detinstva užival pod vplivom kakor sem pozneje zvedel, pri- '’" 3 11,3 ' spevala prav ljubke primere naših mladinskih ljubiteljev in spoštovanj naših mater. Ko sem bral imena teh ljubiteljev mla-dne in mater, kakor Ksaver Meško, Pregelj in še živeči Kunčič, sem sklenil se te lepo nakazane proslave brezpogojno udeležiti. Izvajanje tako lepega darila v kov- ko gdč. Marinko. 'skrbnih, dobrih staršev. Ker je V pravem, hudem nalivu nas že v zgodnji mladosti kazal izje kmalu g. Stanko zložil prav redno nadarjenost, so ga njegov pred dvorano šole. Tu sem tudi krstni boter č. g. šolar, župnik ugotovil, da sta prijazna rojaka v Žalni, in prof. dr. Jere spravil prihitela v pomoč za delo pri v ljubljanske šole. Ko je bil proslavi. Tako sva z g. Stankom star 14 let, je postal študent kla-ostala sama ob prijetnem, krat- sične gimnazije v Ljubljani in kem kramljanju znancev roja- vse razrede uspešno končal. sporedu je brezdVomno tudi zelo poučno za mladino, vzgojno pa za navzoče matere, kaj premore v korist vzgoje prava ljubezen pesnika in pisatelja za koristi naroda. Vzgoja, ki jo spremlja nesebična ljubezen, prav gotovo ne rodi prevratne-že, lenuhe, razgrajače in končno, tako nekoristne 'divje dolgolas-ce. \ Kadar mati čuti, da je največji čudež čista ljubezen in da je ta ljubezen prenesena na vzgojo otroka, tedaj je lahko prepričana ' ' Prva leta študija tam so bila Z malo zamudo se je spored io težka zanj, toda s svojo skraj-začel s kratkim pozdravnim no marljivostjo in dobro voljo govorom č. g. dr. Krajnika, ki je je premagal vse ovire in postal vodil režijo z gdč. Jožico Pavli, najboljši dijak in dobil za vse Iz pomembno-lepega nagovo- to več nagrad in štimpedijo. Lera sem povzel. Govornik je vo- ta 1939 je kot eden izmed 40 dil vse matere t>rez razlike po- študentov Jugoslavije bil teden ležaja, ki ga vsaka mati po božji dni gost na dvoru kralja Petra volji zavzema k pojmovanju, da v Beogradu in dobil odlikovanj pa zapletel v razne nepotrebne politične borbe in postal siromak sam sebi in nato drugim. Danes kot zdravnik, kolikor premorem, delam v čast svojemu narodu ter pomagam trpečim. L. 1941 v času okupacije je stopil na univerzo v Ljubljani in ko je končal 1. letnik medicine, so Italijani univerzo zaprli. V juniju 1. 1942 ga je dosegla usoda tisočev v Ljubljani, ko je bil odveden najprej v zapore v prostorih bivše belgijske kasarne — štab divizije v Ljubljani pri cerkvi Srca Jezusovega, nato pa z drugimi vred odpeljan na stradanje in ponižanje v Gonars. V vseh teh časih preizkušenj ni klonil glave in poguma. Pomagal je trpečim in zapuščenim. Po vrnitvi iz internacije je delal v ljubljanski bolnici, se pripravljal za nadaljni študij medicine, istočasno pa nadaljeval podtalno borbo proti okupatorju pri skupini polkovnika Vauhnika. Gestapo je slutil vse to, mu nastavljal razne pasti in zanjke in ni dosti manjkalo, da ni postal žrtev krutosti Gestapa. V maju 1. 1945 se je s tisoči umaknil na Koroško v Vetrinj in sam Bog ga je čudežno varoval, da ni postal žrtev nesramne kupčije zaveznikov. Po tej strašni tragediji je na pobudo dr. Meršola in Angleža Corselli-sa začel zbirati študente, kateri so imeli kvalifikacije za študij na univerzi. Teh je dobil po vseh taboriščih Avstrije okrog 200 in imeli so možnost študija. Seveda so bili začetki radi prehrane in stanovanja zelo težki in trdi, toda z dobro voljo so bile premagane vse ovire in težave. Veliko je pri tem pomagala materialno UNRA in tudi razni plemeniti britanski veljaki, kateri so iakrat vladali v zasedeni Avstriji. V Gradcu so dobili kar precej stanovanj in začeli s študijem na univerzi. Njegovo živahno in aktivno delovanje med dijaki ni bilo všeč jugoslovanskim oblastem po vojni doma, zato so ga očrnili britanski oblasti in 6 mesecev je preživel v znanem taborišču za vojne zločince Wolfsbergu na Koroškem. Ko so polegli prvi viharji in ko so se začela odpirati prva vrata v svet, se je 1. 1947 z ženo , . ' Tb , ------— je gp. Marija umakpil sem-na 90- je. vsako materinstvo najlepša Belega orla,; katerega še danes tok” in nkl pol leta'-delal kot kmetski delavec v okolici t Bri-stola in pridno študiral1 angle- služba božja. Z materinstvom skrbno čuva in hrani, zaposlena, s to označbo ni go- Hudo je bilo prva leta v času vornik prav mislil samo matere, največje finančne krize 1. 1930 šeino. Ko'se je zadostno priučil ki jim je Bog dal milost, da so do 1935 predvojne Jugoslavije tega jezika, se je s potrdili uni _ . otroka rodile iz svojega telesa. za preproste kmetske starše no- verze v Ljubljani in Gradcu nri • da bo ta ljubezen rodila no- Govornik je nakazal materin.- siti stroške študija, toda Bog je javil univerzi v Bristolu in seve*' da bil bolj nezaupno sprejet. Poleg tega je bil sprejet kot navaden bolničar v eni izmed bolnic tam. Ko so videli njegovo uka-željnost, marljivost in spretnost, so bili o njem drugačnega mnenja in mu šli postopoma vsi na roko. V letih 1947-1949 je prišlo med Slovenci sem na delo lepo število študentov s potrdili univerze v Ljubljani. S pokojnim dr. Kuharjem in msgr. Kunstljem je ustanovil “Slovenski a-kamedski klub v Vel. Britaniji”-Namen kluba je bil pomagati dijakom nadaljevati študij. Ker ni bilo prostora na univerzi v Bristolu in ostalih univerzah Vel. Britanije, je bil Jože Jančar 1. 1950 poslan na Irsko na univerzo Galway pri Dublinu in 1. 1952 postal doktor splošne medicine. Težka so bila prva leta tam, a vse je srečno prestal-Ta se je preselila še žena iB hčerka in začeli so lepo mirno, skromno življenje. Žilica po na-daljnem študiju mu ni dala miru in začel je s študijem duševnih bolezni in neurologije. Leta 1955 je postal specialist teh bolezni in na univerzitetni bolnišnici v Dublinu se posvetil različnim strokam medicine. Le-ta 1956 se je z družino vrnil v Bristol in postal zdravnik v skupini bolnišnic za duševne bolezni. L. 1959 je postal tam višji zdravnik, 1. 1962 pa “consultant psihiater-primarij” v dveh skupinah bolnišnic in dveh klinikah v Bristolu. L. 1963 ga je senat bristolske univerze imenoval za kliničnega predavatelj3 v psihiatriji tam, kmalu zatem ga je pa lord-kancelarij iz lordske zbornice imenoval za zdravniškega člana pritožnega tribunala za duševne bolezni zahodne Anglije. Želja pa uku in pomoč trpečim mu ne da miru in marljivo in z uspehom raziskuje in odkriva razvoje in vzroke duševnih in krvnih bolezni. Njegovo ime poznajo britanske, ir' ske, ameriške, ruske, češke, nemške in ostale univerze. Tud' v Ljubljani ga poznajo, le povedati ne smejo, da je Slovenec-Dolenjec, bivši študent ljubljanskih šol. L. 1962 mu je pap6'2 Janez XXIII. podelil poseben a-postolski blagoslov v zahvalo v pomoč trpečim. Kljub temu visokemu položaju je domač, preprost, zaveden Slovenec, mož globoke žive vere. Z dobro gospo Marijo zelo le' po vzgajata 3-člansko družino' 19-letno Sonjo, 16-letnega J°' Škota in 13-letnega Martina. Vs' marljivo posečajo z uspehom šo- j le in so vsi res vredni imen3 svojih dobrih staršev. Njegoš krasen dom je pravi slovenski muzej slik, knjig itd. Seveda je precej angleških umetnin & knjig. Vrata njegovega doma s° vedno na stežaj odprta Slovenc11 in tujcu in ni ga dneva, da ne bi imeli gosta v hiši. Zelo je V0' znan z vsemi verskimi predstav' niki Vel. Britanije, pa naj bo 5 katoličani ali protestanti. Zelo mu je pri srcu samost311 v Stični. Ta samostan, pravi, je prava univerza v zgodovini kul' ture našega naroda. Pri srcu m3 je vsa Slovenija, posebno nje' mu tako ljuba Dolenjska. Za 50-letnico mu želimo ^ naj boljše, še mnogo sreče, uspe' | ha v njegovem poklicu, obil° zdravja na duši in telesu. Pros1' mo Boga, da nam nakloni mnogo takih mož. Daj Bog videti v sreči in veselju še b^0 Ljubljano, stiški samostan ^ lepo Dolenjsko. Gospod Jože! Ad multos 3ir nos! Bog živi! Tvoji hvaležni „ Slovenci na “Otok3 ------o______ / še veliko dela .Washington; d .c. — Ge' ploski raziskovalci ZDA trdil0, da bo minilo še 50 let, pred11]’ bo pregledana vsa p o v r š i n ZDA, Če bo delo potekalo v ^ danjem obsegu. Na res geološki zemljevid naše de2^ bomo torej še dolgo čakali- . Miklova Zala SPISAL DR. JAKOB ŠKET Ta podoba je bila odslej edina tolažba nesrečni ženi v globoki Turčiji v glavnem mestu Carigradu, in ta slika ji je rešila življenje!” Tu je prenehala beračica. Vsi so kar strmeli nad tujo ženo, ki je govorila resnico. Mirko je kar radosti trepetal, začuvši take besede. Almira pa je postala hipoma bleda kakor smrt in kri ji je zastajala v žilah. A Davorinu so iskrile od same jeze in togote oči, zakaj novi spomini so mu sekali skeleče rane v srcu. Tuja žena je odvila nato z glave turški robec in haljo ter nadaljevala z izpremenjenim milim glasom: “Tukaj podaja tebi, Mirko, ono znano sliko tvoja—Zala!” Mirko je spoznal mili glas svoje žene in njeno obličje ter se jokaje oklenil njenega života. Vsi so jo kar strme obstopili. Zdaj so ji poljubovali roke, zdaj raztrgano obleko. Vsak bi rad govoril z njo, vsak bi ji rad pogledal v lice. Tudi Davorin se ji je naposled približal. Ali ko ga zagleda Zala, ostrmi vsa začudena nad nesrečnim človekom. Objame ga in poljubi s solznimi očmi v čelo; češ, on ji je bil edini pomočnik, edini rešitelj njenega moža, a sedaj je zato — berač in nesrečen ubožec! Vsi so se neizrečeno veselili Zaline rešitve in blagrovali njen prihod. Le Almira se je tresla strahu in groze pred njo. V kot se je potuhnila. Tam je slonela pozabljena in uničena, zakrivajoč si oči, da ne vidi svoje zmagovalke. Pričakovala je obtožbo svojih strašnih pregreh. Vesela novica o Zalini rešitvi se je raznesla hitro kakor ogenj daleč naokrog. Od vseh krajev je prihrula velika množica ljudstva gledat došlo Miklovo Za-liko. Tudi od cerkve sv. Jakoba so privreli sedaj vsi gledalci v Svetne k Serajniku. Pred ogromno množico vseh kmetov iz Rožne doline pa so sodili potem pod milim nebom nesrečno izdajalko—Almiro. Zala in Davorin sta dokazala pregrešno izdajstvo nje same in njenega očeta Tresoglava. Na 'dan je prišlo vse njuno početje: njun ponočni pot na Gradišče in njuno tajno shajanje pod Rož-čico. Dolgo je tajila Almira, kar sta trdila njena tožitelja ter izpričevala ključa, najdena pri mrtvem Tresoglavu. Naposled je priznala vse in razjarjeni kmetje so jo takoj obsodili. Živo so hoteli pokopati izdajalko. Ali dobrosrčna in usmiljena Zala je prosila za nesrečno deklico. Na ■^jeno prošnjo so ji odpustili smrtno kazen ter jo obsodili z mater ji vred v pregnanstvo. Se tisti dan je tiralo razljučeno ljudstvo Almiro iz Rožne doline, in od tega dneva ni bilo več med Rožani ne duha ne sluha o nesrečnem dekletu. Izdajstvo in lakomnost Žida Tresoglava in njegove hčere Almire je imelo važne posledice za vso deželo. Gosposka je nekaj tet pozneje vsled cesarskega dkaza izgnala vse Židove, naseljene na Koroškem. Tako je ■rešila sebe in ubogega kmeta brezvestnih oderuhov za sedaj in tudi za prihodnje čase. Ljudje Pa so bili prepričani o resnici, da se vsako pregrešno dejanje kaznuje, bodisi na tem ali na °nem svetu. V Svetnah pri Serajniku niso ta dan obhajali druge poroke, temveč praznovali\so prihod in rešitev pogumne in\zveste žene Žalike. * * To je povest o Miklovi Zali. Spomin na njo še živi dandanes v Rožni dolini na Koroškem. Ako prideš, dragi čitatelj, kedaj v tisti kraj, oglasi se pri Miklo-vih! Z veseljem ti bo sivolasi mož pripovedovat o Miklovi Zali. Z navdušenjem ti bo imenoval njeno ime in te prosil, da ji ohraniš tudi ti — blag spomin. * * * ZGODOVINSKI DODATEK V objavljeni povesti sem izkušal naslikati črtico iz najžalost-nejše zgodovinske dobe slovenskega naroda. To je slika iz onih časov, ko je neverni Turek po-žigaje in ropaje razsajal po zemlji slovenski. Veliko so trpeli naši očaki pod turškim mečem, njih žene in otroci so mnogo prestali pod tujim nasilst-vom. Napisale bi se lahko debele knjige samih žalostnih spominov na turške napade, pripovedovale bi se lahko vsak zimski večer razne pripovedke o krvoločnem turškem ropanju in požiganju po naši zemlji, a vse to, smem reči, bi še ne bilo dovolj. Toliko je namreč število Denversko pismo Denver, Colorado. — Škoda, da gre mesec maj že proti koncu; za mene je ta mesec najlepši v cerkvenem letu. V cerkvi sv. Rožnega venca imamo ta mesec vsak dan majniško pobožnost z blagoslovom in petimi litanijami. Navadno prepevamo ljudske litanije, toda enkrat na teden imamo Sicherlove ali Semeni-ške litanije. Izredno so mi pri srcu Marijine slovenske pesmi; te je tudi tako zelo ljubila moja stara mati, ga. Anna Ponikvar v Leadville. Pela je z zvonkim sopranom, imela veliko smisla za ljudsko petje nabožnih in narodnih slovenskih pesmi ter me z vso skrbjo in ljubeznijo uvajala v njih lepoto. Večkrat, kadar igram v cerkvi te ganljive Marijine pesmi, se mi dozdeva, kakor da ona sedi poleg mene pri orglah. Enajst let je od tega, ko je moja stara mama odšla v blaženo večnost, kjer po mojem mnenju prepeva naprej z nebeškimi zbori angelov, toda spomin na njo živi naprej in tudi sadovi njenega truda, s katerim je gradila v meni smisel in ljubezen za lepote slovenske pesmi in slovenskega jezika; saj se imam grozovitnosti in vnebovpijočih i . krivic, ki so jih storili Turki ^ hvaliti, da kot otrok našemu ljudstvu. generacije obvladam slo- Več nego dve sto let je tre- ivenski iezik‘ petal naš narod pred azijskim “ Mesec maj je v mnogem oziru sovražnikom, in turški konji so zelo razgiban mesec. Nadškofija teptali rodovitna polja našega |ie imela svojo letno nabirko ubogega kmeta. Ni skoro večjega kraja na Slovenskem, kamor bi tekom XV. in XVL stoletja ne bil prihrul krvoločni in požrešni nevernik, požgal tam cerkev in hiše ter uničil nesrečnemu poljedelcu, česar ni mogel pojesti ali kot plen odnesti s seboj. Ljudi pa je lovil, kakor lovci divjo zverino, ter jih odvajal v sužnost. Najbolj so Turki segali po otrocih in ženskah. Brez naropanih krščanskih otrok in lepih deklet se ni smel skoro noben turški poveljnik vrniti iz naših dežel k svojemu sultanu. Zenske so bile potem sužnice na cesarskem dvoru ali v palačah visokih turških gospodov, kakor se je bilo to zgodilo tudi z “Miklovo Zalo”. Dečke pa so dejali poseben vojaški zavod. In tu je krščanska deca pozabila na svojo vero in domovino ter se popolnoma poturčila. Iz teh, nekdaj krščanskih in slovanskih mladeničev, so vzgajali hrabre in pogumne vojake. Iz njih je nastala ona glasovita “janičarska četa”, ki je bila strah in trepet vsaki krščanski vojski. Janičarji so bili nepremagljivi in pravo jedro vsake turške vojne. Z njimi so sultani užugali krščanske narode, pred njimi je trepetala tudi zemlja slovenska. Neverjetno je skoro to, ali gola resnica, da so naropani krščanski otroci, slovenski mladeniči, seveda sedaj poturčeni, napadali svojo lastno domovino in morili lastne svoje rojake. Ali to je mogel storiti le krvoločni Turek. Spoznal je prirojeno hrabrost in pogumnost slovenskega naroda in na povedani način se je tudi sam okoristil z dobrimi lastnostmi naših očakov. Prvikrat je Turek prihrul na slovensko zemljo 1. 1396., zadnjikrat pa so se bili Slovenci z njim 1. 1596. pri Petrinji ob reki Kulpi. Dolga doba dveh stoletij zavzema torej oni čas, ko se je borilo naše ljudstvo proti Iju-temu neverniku. Poglejmo si v sledečem naj hujše navale krutega sovražnika v našo zemljo! Prvi večji turški napad je bil 1. 1418. Tedaj' je privrelo, kakor zgodopisec Megiser (umrl 1. 1616.) in drugi za njim pripovedujejo, blizu 20.000 nevernikov nad ogrske in štajerske Slovence do Radgone. Sovražnik je oblegal imenovano slovensko mesto. Ta strašna novica je vzdramila vse sosednje pokrajine in v kratkem je prišlo baje okoli 12.000 hrabrih, dobro oboroženih mož s Štajerskega, Kranjskega, Koroškega in Hrvatskega obleganim kristjanom na pomoč. (Konec prihodnjič) prvo nedeljo, 3. maja; Fara sv. Rožnega venca je med ostalimi 26 farami dosegla predpisano kvoto. Tako se je častno odrezala, ker je to druga najmanjša fara v mestu — poljska je še manjša od nje — in kvota je bila precej visoko postavljena. Na Materinski dan, 10. maja, smo imeli prvo sv. ohajilo in slovesnost majniškega kronanja. Petinpetdeset otrok je prejelo Jesusa, svojega nebeškega prijatelja prvič v življenju. Veliko priznanje za j;p,4,čIo gre Robertu Jackson, Slovencu po rodu in zboru učiteljev in učiteljic, prostovoljcev, ki so trdo delali vsako nedeljo po 10. maši in oblikovali znanje in gnetli značaj naših malih, kateri hodijo v državne ljudske šole; otroci so bili odlično pripravljeni in so se vzorno vedli med svetimi obredi; saj imamo lepe spomine na ta dogodek v posnetkih barvastih diapozitivov, katere je posnel naš priznani fotograf za take prilike, Silvan Birsa. Dne 24. maja je počastil Father Mihelich vse tiste, ki so na kateri koli način pomagali med letom pri delu za cerkev, župnišče in šolo. Povabil je nekaj nad 70 ljudi na večerjo in pogostitev v Ernie Restau- vicha, za zabavni del pa je skrbela moja malenkost v narodni noši in moja učenka na harmoniko mi je pomagala, šele ko smo se vsi zbrali in znašli tam, smo videli, koliko delavnih in pridnih ' rok je potrebno, da farna skupnost deluje z uspehom v pridnem in nesebičnem delu in vzajemni zastopnosti za procvit in dobrobit celotnega farnega občestva; saj sa bili vsi tam: organistinje, pevovodja, cerkveni pevci, učitelji nedeljske šole, cerkveni odborniki, delavci pri bingo; tiste, ki skrbijo za čiščenje cerkve in župnišča in šole in naš zvesti janitor in seveda tudi naši cerkveni odborniki s svojimi ženami oziroma možmi. Na koncu moram poudariti, da smo se res vsi trudili, da smo v veliki vzajemnosti in razumevanju za skupnost vsi trdo delali obenem z našim župnikom Mihelichem in tako napravili iz male fare “a real model parish”. Dne 21. in 22. maja je obiskal našo skupnost Rev. dr. Jerko Grzinčič, ki vam je vsem dobro znan; na poti v %Kalifornijo se je ustavil pri nas. Ta gospod ima velikanske glasbene talente; v petek je igral pri maši na orgle in tudi pomagal peti; takrat smo tudi peli Sicherlove litanije. Splošno mnenje navzočih po maši je bilo: Zdelo se nam je, kakor da smo v nebesih. Pravi, da vsaka dobra stvar kratko traja: na koncu mi je dr. Grzinčič še dal kratka in praktična navodila za boljiše igranje na orgle, potem smo se odpeljali na kratek izlet v hribe; obiskali gledališče na prostem med rdečimi skalami za 12.000 sedežev, božjo pot Matere Cabrini in slavni Look-out mountain z grobom znanega Buffalo Billa. Gospodu Gržinčiču sporočamo, da je vedno dobrodošel. Začeli smo tudi s sobotnimi večernimi mašami; obisk je izredno dober. To je razumljivo: Father Mihelich se vedno trudi, da j'e naša služba TONY KRISTAVNIK PAINTING AND DECORATING Telephone: 946-8436 izvedeni. Posebno pozornost je vzbujal Alfred Meixner s svojo harmoniko na gumbe; njegova tehnika in podajanje je res prvovrstno; dvorana je bila do zadnjega kotička polna. Veseli, dogodek za vse, ki se j zbor. Zbirka stane zanimajo za slovansko kulturo,'dinarjev ($1.50) pesem in glasbo. [zbirko je mogoče naročiti: j ti nekaj podpore med ostalimi Vse bralce tega članka prav Viktor Fabian, Goce Delčeva študenti in policija je imela kar 15 Novih,ki mačistične grupe so začeli z s poštnino.f izgredi. Posrečilo se jim je dobi- lepo pozdravljam in Vas vabim, jul. 2., Ljubljana, Slovenija; na da pridete v poletnem času škofiji v Ljubljani, Ciril Meto-pogledat naš planinki raj in dov trg 4; in na škofiji v Mari-prostor bodočih zimskih olim- boru, Slomškov trg 19. pijskih iger. j Katero koli skladbo iz zbirke Joann Birsa i lahko naročite pri tiskarju Fa------o------ ibianiju posebej. Nova cerkvena pesmarica uPam> da b° odziv dober ___ i Obogatite svojo glasbeno zbir- Denver, Colorado. — Za več:k°' stoletij nas je Bog blagoslovil Joseph Birsa z odličnimi glasbeniki in skla-' ° datelji posebno še m, eerkve ^apretlek V raZtJOVOrlil nem področju. Jakob Gallus,' 1 ^ (Petelin) Gregor Rihar, An- Q OpOfjSCih ¥ $(»»1)1 drej Vavken, Anton Foerster,' r rt Stanko Premrl, Vinko Vodopi-' ------ vec, to je samo nekaj imen, ki jih omenjam. Med današnjimi cerkvenimi skladatelji se prav gotovo odlikuje tudi Msgr. Gregor Zafošnik, organist in pevovodja v Mariborski stolnici sv. Janeza Krstnika. Komponiral je vrsto maš in veliko število pesmi tako cerkvenih kakor svetnih. Njegova zadnja zbirka: “Slavimo Gospoda” mil daje vso čast in priznanje. “SLAVIMO GOSPODA” vsebuje 45 cerkvenih pesmi: za cerkvene dobe (advent, božič, post, velika noč, binkošti) ; evharistične in priložnostne (krst, poroka, pogreb, prvo obhajilo, nova maša, srebrna maša, zlata maša, blagoslov zvonov, nagrobne, poroka etc.) Večina teh skladb je za 4-glas-ne mešane zbore, nekaj tudi za ženski zbor ali solo. Veliko od teh so mojstrovina polifonije. Meni izredno ugaja “Kraljevo znamenje” (za post, po Slomškovem besedilu, ki se precej razlikuje od pesmi, ki smo je bili navajeni dosedaj; potem “Angelski zbori” (za post in veliki petek) ; “Kraljica nebe-božja lepa, praktična in resno ška, raduj se” (za veliko noč) ; “Duše pravičnih so v roki božji” (za vse svetnike in pogrebe) ; “Jaz sem vstajenje in življenje” in “Oj težka pot”, (za pogrebe). V glavnem so te pesmi namenjene za zbore in so seveda za ljudsko petje v precej visokem obsegu; vendar se dado brez težave transponirati v nižji obseg, ki bi odgovarjal ljudskemu petju. Pesmarica “SLAVIMO GOSPODA” bi morala priti v vsako slovensko cerkev. In bo zares odlična izpopolnitev notnega slovesna v naši čudovito lepi cerkvi, o kateri vedno lahko rečemo, da je delo naših rok. Ne smem še pozhbiti omeniti našega zaslužnega Edija Kra-sovicha, glavnega tajnika Za-padne Slovanske Zveze, ki nam s svojim poetičnim darom prevaja slovenske pesmi na angleški jezik, da tako lahko dobiva naša fara vedno slovenski poudarek. Končno še to: dne 10. maja so imeli v Denverju koncertni nastop the Duquesne Univer- rant & Lounge, pod vodstvom sity Tamburitzans. Njihovo in organizacijo Johna Pavlako- igranje in plesi so res odlično materiala za vsak cerkevni Poročilo o razgovorih španskega zunanjega ministra z državnim tajnikom ZDA o oporiščih ZDA v Španiji govori o “precejšnjem napredku”. MADRID, šp. — Ameriški državni tajnik W. P. Rogers je po končanih razgovorih z zunanjimi ministri NATO v Rimu odletel v Španijo, da pregleda položaj ameriško-španskih pogajanj o podaljšanju pogodbe o ameriških vojaških oporiščih v Španiji. Ta dogovor je lani potekel in bil podaljšan za eno leto, sedaj bi ga ZDA rade podaljšale za pet let. Španija je načelno pripravljena dogovor podaljšati, hoče le v zameno za to,dobiti nekaj plačila. Na eni strani hoče večjo a-meriško vojaško pomoč, na drugi pa tudi nekako jamstvo ZDA za svojo varnost, ki jo stavlja na kocko s tem, da nudi ZDA vojaška oporišča. Razgovori se vlečejo že več mesecev, pa se vedno znova kje zataknejo. V Kongresu je namreč precejšnje število kongresnikov in senatorjev, ki dvomijo v nujno potrebo a-meriških vojaških oporišč v Španiji. Vojaki sedaj posebej kažejo na pomen letalskih oporišč v Španiji, ko morajo ZDA izprazniti letalsko oporišče Wheelus v Libiji. V državnem tajništvu v Wa-shingtonu priznavajo težave in ne vidijo možnosti, da bi bil novi sporazum dosežen pred jesenjo, ko poteče sedanji začasni. Španski zunanji minister Lo pez Bravo in državni tajnik W. P. Rogers sta v poročilu ob koncu svojih razgovorov izjavila, da je bil dosežen “precejšen napredek”. Rogers je nato odpoto- dosti posla, da jih je ukrotila. Notranji minister Raymond Marcellin je v sredo “Proletarsko levico”, kot se mačistična skupina imenuje, razpustil in prepovedal. Peronisti ugrabili bivšega predsednika BUENOS AIRES, Arg. — Pretekli petek so peronisti ugrabili na njegovem domu Pedra E. Aramburuja, ki je sodeloval v pravratu proti Peronu in bil predsednik republike, dokler ni ta dobila ustavnega predsednika A. Frondizija pri volitvah leta 1958. P. E. Aramburu je vojak, poštenjak, ki je v javnosti užival ugled. Peronisti ga smatrajo za svojega glavnega nasprotnika, ker je izjalovil njihov poskus vrnitve na oblast. Kot posledica tega poskusa je bilo 27 ljudi obsojenih na smrt in tudi usmrče-nih. Ugrabitelji Aramburuja so sedaj napovedali, da ga “bodo sodili” zaradi teh “umorov”, četudi je znano, da je dal ukaz za izvršitev smrtnih obsodb adm. Rojas. Nixon pojde v Evropo WASHINGTON, D C. — Poučeni krogi trdijo, da se že vrše priprave za potovanje predsednika ZDA R. M. Nixona v Evropo v letošnjem juliju. Med drugim naj bi Nixon obiskal Španijo in Dansko. Nič ni rečeno o obisku Jugoslavije, četudi je Tito Nixona tja povabil še lani in je ta načelno povabilo sprejel. MALI OGLASI Naprodaj petsobna enodružinska hiša, klet, garaža, vrt, na Neff Rd! pokličite 481-1960. (107) House for sale By owner, dVz rooms, garage, 50 x 150 lot, full basement, five minutes to anything. $15,000. Call 531-2942 ______________ -(107) Pohištvo naprodaj Ker odidem v stari kraj za stalno, prodam vse pohištvo po zmerni ceni. Kličite 541-2969. (107) Lot naprodaj V Rome Rock, Ashtabula, O., val v Lizbono, s katero se ZDA j lep prostor za ribarstvo ali razgovarjajo o nadaljni uporabi Azorov kot pomorskega in letalskega oporišča. Oblasti iščejo vodnika študentovskih izgredov pretekli teden v Parizu PARIZ, Fr. — Francoska policija je izdala tiralico za mao-ističnim študentovskim vodnikom Alainom Geismar-jem, ki je bil poleg znanega “Rdečega Dannyja” — Daniela Cohn-Ben-dita glavni organizator študentovskih nemirov v Parizu maja 1968. Pretekli teden so mačistični levičarji razbijali in uničevali v Latinski četrti Pariza ter se spopadali s policijo. Do izgredov je prišlo tudi ponekod v čolnarstvo. Kličite 942-3161 vpra-kajte za Stanley, ali kličite HI 2-855L —(108) $1000.00 naplavila kupi novo, $20.000. — vredno hišo v Euclidu na Land Contract — Condominium. Opremljena kuhinja, 2 spalnici, preproge aklimatizirano, bazen, v bližini šol. Novoporočeni izreden popust. Lastnik: 944-6755. (107) DARUJTE ZNAMKE ZA MISIJONE! Želite pomagati misijonarjem'; Darujte jim rabljene znamke. Odrežite jih tako, da ne poškodujete zobčkov. Funt rabljenih znamk lahko nahrani lačnega otroka v Afriki za en dan! Misijonarji Vam bodo hvaležni za <*»«■' CEVI ZA VODOVOD — Jeklene cevi so že pripeljali na mesto na področju Kimberly v severozahodni Avstraliji. Zvarili jih bodo v trdno cev, ki bo nato povezovala dva namakalna predora, po katerih bo pritekala voda na doslej suho, puščavsko področje. drugih mestih. A. Geismarja ho- rabljene znamke, katere pcšljite ce policija “za zaslišanje”, ker na naslov je znano, da je javno pozival k uporu in revoluciji, k nasilju in uničevanju. Do nemirov je prišlo, ko je policija prepovedala izdajanje maoističnega lističa, ker je šču-val proti obstoječemu redu, k nasilju, in uničevanju. Prijela je oba urednika lista. Uredništvo je nato demonstrativno prevzel Paul Sartre, znani pobornik vseh levičarskih gibanj. Vodni- Misijonski krožek Attn: Fr. Feryan) Collegio San Antonio 124 Via Merulana Rome, Italy — Europe Currita je puhnila oblaček dišečega dima v zrak. “Kaj pa naj vam pripovedujem? Saj že vse veste!” Torej je res?” je vprašal Butron plašno. “Prav gotovo res!”------ Kosmati Butron je sklenil roke nad glavo in Izabela Maza-can je ošinila z zmagoslavnim pogledom osuplo družbo. Dukesa pa se je jezno vzravnala in razdražena zaklicala: “In to pripoveduješ tako hladno? — Si upaš priti povedat sem v mojo hišo--------?” Currita se je navidezno zavzela, prestrašila. S svojimi belo-sivimi, sedaj tako otroško plašnimi očmi je pogledala naokrog in rekla z jokavim glasom otroka, ki mu grozijo s šibo: “Ampak — sporazumimo se! Kaj pa je tisto, kar veste—?” “Da si imenovana za prvo dvorno damo Cisterne,” je zaklicala Izabela s povzdignjenim glasom. Malo da se ni Currita onesvestila. “Jaz—?” je vzkliknila s sramežljivo nevoljo device, ki ljudje dvomijo o njeni čednosti.— “In vi ste verjeli—?” “Nihče ni verjel, prav nihče ne!” Butron je to zakričal in se oddehnil kakor orjak, ki so mu odvalili goro raz prsi. “Nihče ni dvomil o tvoji poštenosti, niti trenutek ne, ljuba moja, in verjemi mi, da—” “Jezus, ti ljudje! Ti jeziki!— Kako zasučejo vsako najmanjšo stvar!” Curriti je pojemal glas in obrisala si je s finim robcem iz oči solzo — pravo ali navidezno? —pri tem pa je dala videti na prsih lepo belo lilijo in zlato zapestnico na roki, okrašeno z velikimi briljanti, ki so bili združeni v ime “Isabel II.” “Stvar je jako preprosta,” je nadaljevala zopet s svojim sladkim, mirnim glasom. “Včeraj so se posvetovale o imenovanju prve dvorne dame, kajti v resnici, uboga Cisterna je čisto osamljena—, in ničesar drugega ni bilo, prijateljice! Minister de Ultramar si je vtepel v glavo in nasvetoval—mene!” Brezstidnež!” je viknil Leo-poldina. “In tvoj soprog ga še ni zabodel?” “Zaslužil bi! Pa Fernandito, ta ubožec, je navsezadnje pravzaprav tisti, ki je vse to zakrivil,” je pravila Currita z glasom potrpežljive žene. “Trudil se je, da bi njegov prijatelj Juan Velarde postal tajnik Don Amadeja in je govoril z ministrom. Minister mu je ustregel, seve. Pa s tem je dobil pogum, — osmelil se je, da mi gre narediti — kaj takega... Saj sem dejala Fer-nanditu: ako tem ljudem ponudiš prst, zgrabijo kar za celo roko. Nazadnje, draga, je minister osebno prišel k nam in mi ponujal---------Razume se, da nisem sprejela. Fernandito ga je prijel in skregala sta se. Jaz bi bila skoro umrla od strahu! Vsak trenutek sem se bala, da ga bo vrgel na cesto in ga pozval na dvoboj. Končno je minister odšel in ušesa je imel čisto rdeča, in vedi Bog, kaj bo sedaj vse govoril o meni iz maščevanja—. To je vse! In zato sem mislila, da ste mi napravili kako šalo, ko sem vstopila in slišala himno in videla Goritov pozdrav-------” Butron je nadolgo prikimaval; dukesa pa se je pomirila; hotela Izabelo je srbel jezik že dalj časa in pripravljala se je, da zine eno svojih robatih. Pa Butron je bil ves iz sebe, da se mu je posrečila njegova diplomatič-na poteza. Pohitel je in je vzel Izabelo s seboj k oknu, kjer sta dalje časa živahno govorila. Currita ju ni izpustila iz oči. Zrla je nekam v daljavo, s tistim posebnim izrazom, ki so ga vselej dobile njene oči, kadar je kaj pripovedovala. (Dalje prihodnjič) Ves ta čas je Mazacan šepetala Butronu na uho: “Ampak—taka lažnjivka! Kako si ti zna izmišljati pravljice! —Laž, Butron, vse laž!Saj mi je vendar Garcia Gomez pravil, da je minister de Ultramar pri posvetovanju poročal o njeni želji. In sklenili so, da jo bodo imenovali, ako bo Cisterna zadovoljna. In danes zjutraj je šel minister obvestit Currito--------” Tako je pripovedovala Izabela na tihem Butronu; ko se je pa Currita zagovarjala, je pa venomer klicala: “Ali nisem pravila? Saj sem rekla! Prav to mi je povedal Garcia Gomez, kar je sedajle rekla Currita.” Currita je vedela prav natančno, da ji je pripovedoval Garcia čisto druge reči. Potegnila je iz smodke, puhnila par-krat dim v zrak ter rekla Izabeli počasi in z naglasom: “Glej, tudi nad tvojim Gomezom se moram pritožiti! Državni minister je—in svoj prosti čas porablja, da pregleduje pisma, ki prihajajo iz Pariza. Prav gotovo, prijateljica! Nikar ga ne zagovarjaj! V črnem kabinetu odprejo vsa pisma, preden jih oddajo na naslov. Zato bi bil pri posvetovanju lahko tudi pove- 1 dal, da je včeraj prišlo za mene pismo od kraljice. S tem bi jih bil najlaže prepričal, da je brezmiseln in brezuspešen njih trud—!” Vsi so vedeli, in najprvo Butron, kakšno pismo je imela v mislih Currita. In vsi obenem so zaklicali: “Kraljica ti je pisala?” Grenka zavist je donela iz teh besed “Da. Pisala mi je, da me vabi k slavnosti prvega sv. obhajila, ki ga bo prejel Alfonzo v Rimu.” In uprla je svoje oči v Izabelo. Znano je bilo vsem,' kako si je ta silno želela, da bi smela spre- Barvni film Prvi barvni filmi so bili izdelani in predvajani leta 1922. STARŠI! ^ Naročite svojim poročenim otrokom Ameriško Domovino, vključite jih v našo skupnost! Slovenski dnevnik, stalni obiskovalec, bo glasnik njihove narodnosti. Četudi bo morda ležal neprebran v kakem kotu njihovega doma, jih bo vseeno tiho in nevsiljivo soominjal na slovenstvo. ’A v" komputor išče grešnike — Knjižničarka v javni knjižnici v Columbu-su, Ohio, drži v rokah listo knjig, ki jo je odtisnil komputor. Ta je sposoben naglo najti grešnike, ki so si knjige izposodili, pa jih niso ob času vrnili. JUNIJ ■ iirrrmim KOLEDAR društvenih Torrairpiu wnm&M 'Mr ©laiPi i nr prireditev JUNIJ 6. — DSPB Cleveland priredi v farni dvorani pri Sv. Vidu spominsko akademijo za padle v drugi svetovni vojni in v revoluciji v Sloveniji v letih 1941-1945. Začetek ob 7.30 zvečer. 7. — Piknik Društva sv. Jožefa na društvenih prostorih na White Rd. 7. — Društvo SPB Cleveland pripravi Slovenski Spominski dan in 25-letnico vetrinjske tragedije. Ob 10.45 dopoldne bo sv. maša pri Lurški Mariji na Chardon Rd., popoldne ob 2. pete litanije. 13. -14. — Slovesna proslava 25-letnice vetrinjske tragedije na Slovenski pristavi. Priredi ZDSPB TABOR. 14. — Zelena dolina odpre svoje prostore s piknikom. 20. -21. — Balincarska tekma v SDD na Recher Avenue. 21. — Otvoritev Slovenske pristave za 1. 1970. Igrajo Van-drovci. 21. — SKD Triglav v Milwau- keeju priredi v svojem parku piknik. 28. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi piknik na Slo venski pristavi. JULIJ 4. — Razsvetljava z umetnim ognjem na Slovenski pristavi. Pričetek ob sončnem zatonu. 4. — SKD Triglav v Milwau keeju praznuje žegnanje sv. Cirila in Metoda, katerima je posvečena kapelica v Triglav skem parku. Ob 11- dopoldne sv. maša pri kapelici. 5. — Piknik Hinko Lobe Memorial na Slov. pristavi. Igrajo Vandrovci. 8. — Klub slovenskih upokojen cev v Euclidu priredi piknik na farmi SNPJ. 11. -12. Balincarska tekma SDD na Recher Avenue. 12. — Marijina legija pri Sv. Vidu priredi romanje k ‘ Our Lady, Comforter of the Afflicted” v Youngstown, O. 12. — Piknik Štajerskega kluba na Slovenski pristavi. Igrajo Vandrovci. 18. — Kresni večer na Slovenski pristavi. Kresni ogenj ob 8.30 zvečer. 15. — Klub slov. upokojencev za Holmes Avenue okrožje priredi piknik na farmi SNPJ na Chardon Rd. 19.— Slovenska telovadna zveza priredi letni telovadni nastop združen s piknikom na Slovenski pristavi. 26. — Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti priredi piknik na Slovenski pristavi. AVGUST — Ohijska federacija KSKJ društev priredi vsakoletni KSKJ dan v parku Sv. Jožefa na White Rd. Igrajo Vandrovci. — Misijonska znamkarska akcija priredi piknik na Slovenski pristavi. 2.—Zelena dolina priredi piknik na svojih prostorih. 5. — Federacija slovenskih upokojenskih klubov priredi piknik na prostorih ADZ. 9. — Na Slovenski pristavi bodo skakalne in plavalne tekme, nato piknik. Igrajo Vandrovci. 16. — Fara Marije Vnsbovzete priredi svoj žegnanski festival od 3. pop. do 9. zvečer v šolski dvorani. 16. — Piknik Štajerskega kluba v Zeleni dolini. Igrajo Vandrovci. 23. — Društvo Najsv. Imena pri Sv. Vidu priredi družinski piknik na Saxon Acres na White Road. 23. — SKD Triglav priredi piknik s športnim dnem v svojem parku. SEPTEMBER 6. — Piknik Slovenske pristave. 7. — Piknik v jesenskem zatonu na Slovenski pristavi. 13. — Večerja z nad žarom pečenimi piškami in ples v SDD na Recher Avenue. 13. — Zelena dolina priredi na svojih prostorih “Vinsko trgatev”. 20. — Trgatev na Slovenski pristavi. 20. — Oltarno društvo fare sv. Vida priredi kosilo v farni dvorani. Od 11.30 do 2. pop. 20. — SND na Maple Heights priredi letni banket in ples. Pričetek ob 4. popoldne. 20. — DSPB Cleveland priredi romanje v Frank, Ohio. 27. — Podružnica št. 14 SŽZ priredi kartno zabavo v Slo' venskem društvenem domu na Recher Avenue. 27. — Slov. nar. dom na St. Clair Avenue pripravi večerjo in ples “Noč v Sloveniji”. OKTOBER 3. — DSPB Tabor priredi svo; jesenski družabni večer Slov. domu na Holmes Avenue. Za ples in zabavo bodo igrali “Veseli Slovenci”. 4. —Kulturna društva v Euclidu priredijo koncert v SDD na Recher Avenue. 11. — Dramatsko društvo Naša zvezda vprizori igro v SDD na Recher Ave. v Euclidu. 18. — Klub Ljubljana priredil večerjo in ples v Slov. društ venem domu na Recher Ave. Začetek ob 5. uri pop. 18. — Občni zbor Slovenske pri stave na Slovenski pristavi Začetek ob 3. popoldne. 31. — Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete priredi Card Party v šolski dvorani Pričetek ob 7. zvečer. priredi ob 4. popoldne koncert v SDD na Recher Avenue. 28. — Slov. telovadna zveza priredi praznovanje 20-letnice obstoja s telovadnim nastopom, večerjo in s plesom v avditoriju pri Sv. Vidu. DECEMBER 6. — Pevski zbor Slovan poda svoj jesenski koncert v SDD na Recher Avenue. Začetek ob 4. pop. JANUAR 23. — Slovenska pristava priredi i NOVEMBER 1. — Glasbena Matica poda svo; jesenski koncert v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue. Začetek ob 4. pop. 7. — Martinovanje Štajerskega kluba v dvorani pri Sv. Vidu. Igrajo veseli Slovenci. 7. — Klub slov. upokojencev Newburghu priredi banket SND na E. 80 St. Začetek ob 5. pop. 14. — Slov. kulturno društvo TRIGLAV v Milwaukeeju priredi proslavo 20-letnice svojega obstoja v dvorani sv. Janeza na 84. in Cold Springs. 14. — Belokranjski klub priredi v Slov. domu na Holmes Avenue martinovanje. Igrajo “Veseli Slovenci”. 22. — Fara Marije Vnebovzete priredi Zahvalni festival v šolski dvorani. Od 2. pop. do 9. zvečer. 22. — Dawn Choral Club SŽZ “Pristavsko noč” v SND na St. Clair Avenue. Igrali bodo Veseli Slovenci. FEBRUAR 7. — Klub slovenskih upokojen- cev za Holmes Avenue okrožje priredi večerjo in ples v Slovenskem domu na Holmes Avenue. MAREC 28.— Glasbena Matica poda svoj pomladanski koncert v SND na St. Clair Avenue. Začetek ob 4. popoldne. 1 i i I h g 1 n Draga nevesta! Poročni dan naj bi bil najsvetejši, najveselejši in najlepši dan Tvojega življenja. Poročna vabila, s katerimi boš povabila k temu velikemu dogodku svoje sorodnike, prijatelje in drage znance, so na j več je važnosti. Poročne predpriprave zahtevajo ogromno časa in skrbi. 1 Pridi k nam in izberi poročna naznanila iz pravkar dospelih najnovejžih § katalogov, najmodernejših vzorcev, oblik, papirja in črk. n i H !• P i g lž 1 SVl Naše cene so zmerne, postrežba uslužna. denje! AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 si?! NOBENE NEVARNOSTI PRED VOZILI — V sredi danskega glavnega mesta Kopenhagen je trg s cesto, kjer ni dovoljeno voziti. Vse okrog so trgovine in tudi stojnice, kjer si ljudje mimo ogledujejo blago, ne da bi bili v strahu, da jih bo kdo povozi. Danska je znana po odličnem porcelanu in srebrnih izdelkih.