ODGOVORI
NA VPRAŠANJA
DELEGATOV
ODGOVORI NA VPRAŠANJE DELEGACIJ KS KRIM — RUD-NIK
Vprašanje:
Zakaj kasnimo s pričetkom izgradnje VVZ in nove šole Krim-Rudnik.
Odgovor:
Res je bila nova šola Krim-Rudnik po odloku planirana za leto 1977, vendar je postopek za pridobitev gradbene dokumentacije zelo zahteven glede na naslednje: ni bilo za to področje zazidal-nega načrta, zemljišče ni bilo pridobljeno, neurejena komunalna opremljenost zemljišča, zahteva, da se gradi ob šoli velika telo-vadnica tudi za potrebe športnih dejavnosti, odločitev in da se gradi VVZ Krim-Rudnik sočasno s šolo, ki je bil sicer planiran za leto 1981.
Za vse te objekte je bilo nujno izvzeti iz zazidalnega področja kompleks zemljišča, ki ga je bilo mogoče določiti šele v skladu z urbanističnimi smernicami, ki jih je izdelal LUZ. Šele na to je bilo mogoče pristopiti k pridobitvi zemljišča v velikosti 2,5 ha in k izde-lavi lokacijskih smernic in idejnega projekta za vse objekte, pri ka-terih je bilo potrebno doseči medsebojno funkcionalno poveza-nost. Bilo je narejenih več idejnih zasnov, za kar je bilo potrebno nekaj mesecev, da je bila aosežena funkcionalna uskladitev pro-grama.
Precej časa je bilo porabljenega tudi, da so dali merodajni de-javniki soglasja zagradnjo VVZ obšoli in našli primerno rešitevza izgradnjo velike telovadnice s finančnega in projektivnega vidika.
Prizadevali smo si, da bi vsi postopki tekli hitreje, vendar terja vsak postopek tehtne premisleke in tudi s tem določen čas.
V  fazi potrjevanja je idejni projekt in pričetek utrjevanja zem-Ijišča z nanašanjem obtežilnega sloja na celotni površini grad-bišča vseh treh objektov.
Do utrditve terena, ki bo trajalo 6 mesecev, bo pridobljeno loka-cijsko in gradbeno dovoljenje. Pričetek del je predviden v februarju 1979.
Krajevna skupnost Kolezija
Lokacija, ki je določena za izgradnjo doma upokojencev Kolezi-ja, razpolaga z vsemi primarnimi komunalnimi vodi, na katere bo priključen objekt.
V teku je sicer razlastitveni postopek za stanovanjski objekt v Kopališki 10, ki lahko traja več let. Z lastnikom stan. hiše v Kopali-ški 10 je dosežen dogovor, da odstopi od pritožbe, če mu investitor da na razpolago enakovreden objekt na ključ (da je možna takojš-nja preselitev).
Gradbeni odbor za dom upokojencev Kolezija Mstavljajo: Predsednik: Mara Koprivec.
Člani: inž. Strmecki, Ciril Stanič, Milena Dolar, dr. Majda Bene-dik, Ciril Gašperčič, Ivan Lamovšek.
DELEGAT DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA PAVLE ZDEŠAR:
VPRAŠANJE: Sprašujem ali je možno in v skladu s predpisi, da z izdajo lokacijskega dovoljenja s strani občinskega upravnega organa, ta isti organ izda prijavo gradbeni inšpekciji kot črno grad-njo za isti gradbeni objekt in na isti datum?
ODGOVOR: Podlaga za graditev objektov je gradbeno dovo-Ijenje! Pred tem pa mora biti izdano lokacijsko dovoljenje in na njegovi podlagi izdelani potrebni projekti (gradbeni, instalacijski).
Glede nazakonsko ureditev morata ukrepati zoper črno (brez lo-kacijskega in s tem tudi brez gradbenega dovoljenja začeto) grad-njo tako urbanistična kot gradbena inšpekcija. Ker pa je glede na obseg tovrstnih kršitev število inšpektorjev občutno premajhno, je bil že pred leti sprejet dogovor, da najprej ukrepa le urbanistična inšpekcija in po odločitvi o lokaciji šele gradbena inšpekcija. Ustreznost take prakse je seveda vprašljiva. Zato takoj, ko izdamo lokacijsko odločbo, o tem obvestimo gradbeno inšpekcijo, da ugo-tovi obseg kršitev gradbenih predpisov v zvezi z gradnjo, začeto brez gradbenega dovoljenja in da po potrebi tudi ukrepa v skladu s pooblastili v predpisih.
V danem primeru gre za opravljanje dolžnosti, ki jo upravnim organom nalaga že ustava; namreč za dolžnost medsebojnega sodelovanja in obveščanja med upravnimi organi!
KSTRNOVO
Delegatsko vprašanje
Kdo in kako bo zaščitil objekt in igrišče VVZ Trnovo pred hru-pom z nove ceste?
Odgovor:
1.  Cesta, ki bo speljana ob igrišču VVZ Trnovo bo dovozna cesta za novo sosesko Trnovo. Predvidevamo, da bo precej pro-metno obremenejna. Zaradi zaščite igrišča in samega objekta pred hrupom bo moral investitor ob igrišču napraviti nasip ali pa postaviti protihrupno betonsko ograjo, ki mora biti izvedena soča-sno z izgradnjo ceste. Investitor ne more dobiti gradbenega dovo-Ijenja, če ne izpolni tega pogoja in vnese postavitve ograje v fi-nančni program izgradnje ceste.
2.  Za obstoječi WZ Trnovo zaenkrat ni predvideno pridobi-vanje novih površi n, ker je to povezano z visokimi f inančnimi sred-stvi, še zlasti če so na zemljišču objekti, ki bi jih bilo potrebno od-kupiti ali rušiti.
Za nov VVZ Trnovo za 140 otrok pa je lokacija po urbanističnem planu že zagotovljena blizu doma TVD Partizan. Na razpolago je zemljišče v velikosti veljavnih normativov.
Načelnik oddelka
za združbene službe in splošne zadeve Anton BREGAR, I. r.
Oddelek za gospodarstvo
KS Malči Belič
Vprašanje:
Krajevno skupnost Malči Belič zanima, kaj je z delovnimi orga-nizacijami, ki izkazujejo izgube, predvsem z delovno organizacijo Ljubljanske mlekarne TOZD Posestvo.
Odgovor:
Po določilih 32. člena zakona o sanaciji iz Ur. I. SFRJ, št. 58-76 morajo delovne organizacije, ki so izkazale izgubo ob periodič-nem obračunu za januar—junij—september, v 15 dneh 06 dneva, ki je predpisan za predložitev periodičnega obračuna, sprejeti program ukrepov za odpravo vzrokov, zaradi katerih so nastale izgube in ga v omenjenem roku poslati pristojnemu organu druž-benopolitične skupnosti in službi družbenega knjigovodstva. Glede na določila tega zakona delovne organizacije oziroma te-meljne organizacije združenega dela, ki so poslovale z izgubo, prvo četrtletje niso bile dolžne sestavljati sanacijskega programa.
Kljub navedenemu smo zahtevali od delovnih organizacij poja-snila o vzrokih nastalih izgub. Po njihovih podatkih so glavni ra-zlogi izgub: sezonski značaj proizvodnje, visoka neplačana reali-zacija, pa tudi slaba opremljenost in nekonkurenčnost v nekaterih delovnih organizacijah.
Pri podrobnejši razlagi izgub se bomo omejili na Ljubljanske mlekame TOZD PomsIvo, n« kat«r«ga m jt predvsem nanašalo delegatsko vprašanje.
Ljubljanske mlekarne TOZD Posestvo so zaključile prvo četrt-letje z izgubo 3.410.191 din, kljub boljšim proizvodnim rezultatom v mlečni proizvodnji, saj se je produktivnost, merjena s proizvod-njo mleka na kravo, povečala za 14%.
Kot glavna razloga izgub navaja delovna organizacija:
—  sezonski značaj proizvodnje, saj je v prvem četrtletju obra-čunana le živalska proizvodnja, medtem ko se dohodek od polje-delske, sadjarske, vrtnarske in gozdarske proizvodnje pojavlja šele v tretjem četrtletju, večino stroškov za te proizvodnje pa nstaja v začetku leta,
—  kasnitev izdaje odloka o premijah, izšel je šele v Ur. listu SRS, št. 9-25.4., zaradi česar je premija za prvo četrtletje le obra-čunana, ni pa plačana.
V delovni organizaciji menijo, da v kolikor se bodo pogoji poslo-vanja slabšali, se utegne kljub rasti produktivnosti pojaviti izguba v drugih četrtletjih letošnjega leta.
Načelnik oddelka za gospodarstvo Srečo LIPOVŠEK, I. r.
DELEGACIJA KRAJEVNE SKUPNOSTI »MALČI BELIČE-VE«:
a)  VPRAŠANJE (predlog): Delegacija krajevne skupnosti ni zadovoljna z odgovorom na postavljeno vprašanje v zvezi z uredi-tvijo odseka Jamove ulice med Čampovo in Zavetiško ulico ter dodatno predlaga, da se uredi osvetlitev na tem območju, zaradi pogostih nesreč?
ODGOVOR: V gradivu za januarsko sejo občinske skupščine je bil podan naslednji odgovor o tej problematiki:
»Na odseku Jamove ulice, med Čampovo in Zavetiško ulico so že postavljeni ustrezni prometni znaki za omejitev hitrosti na 40 km-h. S strani prometnih organov se vršijo občasne kontrole. Hodniki za pešce so na tem odseku enostranski. Ureditev in asfal-tiranje makadamskega dela hodnikov je pogojena z odstranitvijo objektov: Ločnikarjeva 14a, b in c oziroma s pričetkom gradnje noveZavetiške ulice, ki se bo kot podaljšek Koprske ulice navezo-vala na rekonstruirano Tržaško cesto in prek nje na podvoz pod notranjsko železnico v trasi Gregorinove ulice in Ceste XVII v Rožni dolini.
Do uresničitve vseh navedenih cestnih del bo prišlo v letu 1979, priprave nanje pa so se praktično že začele.«
K temu odgovoru lahko dodamo, da ni zadržkov za zgraditev javne razsvetljave na tem cestnem odseku na način, da ne bo ovi-rana predvidena izgradnja cestnega križišča, kakortudi ni zadrž-kov, da se ne bi uredil boljši pločnik v makadamski izvedbi, kot pa je zdaj.
V ta namen vam svetujemo, da v okviru Komunalne skupnosti občine, ki ima sedež na Tomažičevi 10 (Komunalno podjetje) do-sežete, da se zgraditev javne razsvetljave in ureditev pločnika v začasni izvedbi čimprej vnese v plan del.
b)  VPRAŠANJE: Delegacija prosi za naslednja pojasnila: Kako je z gradnjo podvoza na Gregorinovi, z nadaljevanjem
gradnje Večne poti In z gradnjo mostu čez Gradaščico v podaljšku Koprske in Zavetiške ulice?
ODGOVOR: Gradnja podvoza na Gregorinovi ulici pod notranj-sko železnico je predvidena z Družbenim dogovorom o združeva-nju in uporabi sredstev viška vpisanega posojila za ceste na ob-močju Ijubljanskih občin (Uradni list SRS, št. 12-77). Čeprav že obstaja projekt, z gradnjo še ni pričeto, ker s finančnimi sredstvi za ta del še ne razpolagamo, po drugi strani pa je še vedno vprašljivo ali je umestno zgraditi podvoz v že projektirani (maksimalni) izvedbi, ker se Republiška skupnost za ceste kot upravljavec ma-gistralnih in regionalnih cest še ni dokončno izrekla o tem, ali bo regionalno cesto iz Dobrove speljala do tega podvoza po tako imenovani novi Viški cesti, kar je predvideno s projektom, ali pa jo bo mimo viškega pokopališča speljala do Tržaške ceste v višini Ži-rovnikove ulice z novim nadvozom ali podvozom preko notranjske železnicfe. Namreč, če bo cestni podvoz na Gregorinovi služil le lokalnemu prometu, potem bo zgrajen v skromnejši obliki (ožji in nižji). Dogovarjanje o tej problematiki z Republiško skupnostjo za ceste je v teku.
Kar se rekonstrukcije Večne poti tiče, je odsek do živalskega vrta v sklepni gradbeni fazi, odsek od tu naprej do Podutiške ceste v Šiški pa se je začel rekonstruirat s 1. junijem in bodo dela kon-čana predvidoma do 1. septembra letos. Investitorja teh del sta Samoupravni komunalni skupnosti občin Šiška in Vič-Rudnik, izvajalec del pa je Komunalno podjetje Ljubljana. Ves čas trajanja rekonstrukcijskih del bo cesta zaprta za promet.
Odgovor v zvezi z gradnjo mostu čez Gradaščico pa je že vse-bovan v odgovoru na prejšnje vprašanje.
DELEGACIJA KRAJEVNE SKUPNOSTI DOBROVA:
VPRAŠANJE: Ponovno postavljamo vprašanje vzdrževanja in protiprašnega obdelovanja cestišča na občinski cesti Stranska vas Dobrova in Razori—Podsmreka. Če to vprašanje pristojna komunalna organizacija, pristojna za vzdrževanje občinskih cest ne reši, obstoji nevarnost, da bodo krajani za zaščito naselij pred prahom demonstrativno zaprli cesto.
ODGOVOR: Ker je za redno vzdrževanje ceste odgovorna Ko-munalna skupnost občine kot upravljavec občinskih cest, za luže-nje ceste pa Zveza komunalnih skupnosti mesta Ljubljane,vam predlagamo, da vodstvo krajevne skupnosti neposredno ali pa de-legacija krajevne skupnosti v skupščini Komunalne skupnosti vpliva na intenzivnejše vzdrževanje in luženje te ceste.
Ker pa smo seznanjeni s tem, da je na tej cesti prometna obre-menitev omejena na 6 ton-os, ta omejitev pa v praksi ni vedno spoštovana, kar povzroča gostejši in težji promet po tej cesti in s tem večjo ogroženost prebivalcev ob njej, naj krajevna skupnost zahteva od Inšpekcije javnih cest pri Upravi inšpekcijskih služb Skupščine mesta Ljubljane, da skrbneje nadzira promet po tej cesti in zoper kršitve učinkoviteje ukrepa.
Boljša pa je rešitev, da se cesta skozi naselje Podsmreka re-konstruira in modernizira. V ta namen si naj krajevna skupnost pri-zadeva, da se rekonst"-ukcijska dela vključijo v plan Komunalne skupnosti občine. V kolikor letos teh del ne bi bilo mogoče vključiti v že sprejete plane, pa se naj zagotovi vsaj izvedba pripravljalnih del (projektiranje, investicijski program...).
DELEGACIJA KRAJEVNE SKUPNOSTI ROŽNA DOLINA:
VPRAŠANJE: V glasilu OK SZDL Ljubljana Vič-Rudnik »Naša komuna« se objavi odgovor v zvezi z urbanistično ureditvijo parka OF med Večno potjo in Cesto na Rožnik glede na skorajšnji priče-tek gradnje vzgojnovarstvenega zavoda na tem območju!
ODGOVOR: Del odgovora na to vprašanje je podan že v maj-skih Rožnodolinskih novicah.
Način ureditve parka OF in vzporedno tudi lokacijo VVZ bo po-kazal javni natečaj, ki ga bo opravilo Društvo arhitektov Ljubljana po pogodbi z občino. Vse priprave za izvedbo tega natečaja so končane, imenovana je žirija za izvedbo natečaja, v kateri so tudi predstavniki občine in krajevne skupnosti.
Rezultati natečaja bodo znani to jesen, o čemer bo javnost ob-veščena.
DELEGACIJA KRAJEVNE SKUPNOSTI VNANJE GORICE:
VPRAŠANJE: Že v letu 1977 smo postavili delegatsko vpraša-nje glede ceste Vnanje gorice—Lukovica. Na to je bil že podan odgovor, ki pa nas ni zadovoljil. Prosimo za ponovno tolmačenje, kako je s to cesto.
ODGOVOR: Problemi, ki so nastali zaradi povečanega pro-meta po tej lokalni cesti z začetkom izgradnje avto ceste Dolgi most—Vrhnika, so rešljivi na podlagi dogovora med investitorjem AC Republiško skupnostjo za ceste in Krajevno skupnostjo. Sez-nanjeni smo, da se je v razreševanje te problematike tudi že vklju-čila Komunalna skupnost občine. Predlagamo vam tudi, dazahte-vate od Inšekcije javnih cest pri Upravi za inšpekcijske službe Skupščine mesta Ljubljane skrbnejši nadzor prometa na tej cesti.
KONFERENCA DELEGACIJ ŠT. 35
VPRAŠANJE: Družbeni plan: k točki VI — vzgoja in izobraže-vanje št. 2, stran 28, Generacijski osip
Delegacija meni, da so v naštetih nalogah za generacijski osip nasprotja, ki ne bodo zagotovila planiranega cilja. To so:
—  z večjo individualnostjo pouka. Intelektualni nivo ob vstopu v šolo je nižji, dopolnilni pouk paje z dveh prešel na 1 urotedensko,
—  s prehodom na celodnevnošolo. Do leta 1980 bo več kot po-lovica šol brez COŠ, nekatere pa bodo prešle celo v večizmenski pouk.
ODGOVOR: Po predmetniku (osnovna šola — vsebina vzgoj-noizobraževalnega dela, Zavod SRS za šolstvo, Ljubljana 1975) je dopolnilnemu pouku in dodatnemu pouku namenjenih za vseh osem razredov 8—16 ur tedensko. Iz priloge k samoupravnemu sporazumu o uresničevanju svobodne menjave dela (preglednica enot storitev) pa je na sedmi strani, kjer je prikazan izračun za enoto storitve, razvidno, da je teh 13 ur vključenih v izračun cene.
Razporeditev ur med dopolnilni in dodatni pouk opravi šola sa-mostojno glede na potrebe v skladu s Pravilnikom o organizaciji dopolnilnega pouka v osnovni šoli (Ur. list SRS, št. 4-75). Glede same individualnosti pa sodimo, da to ni samo domena dopolnil-nega pouka, ampak gre za uvajanje sodobnejših in učinkovitejših načinov in metod tudi pri rednem pouku.
Dopolnilni in dodatni pouk sta le posebni obliki dela v sistemu ukrepov za izboljšanje učnega uspeha in za polnejše uresničeva-nje nalog osnovne šole. Težiti moramo za tem, da se že pri red-nem pouku odpravlja vse, kar ovira učence pri uspešnem delu. Uvajanje sodobnejših metod dela ovirajo seveda tudi objektivni vzroki (ni dovolj sredstev za rnoderno učno tehnologijo, veliko šte-vilo učencev v oddelkih), vendar so posamezni učitelji tudi v ne ravno idealnih pogojih dosegli zavidljive uspehe.
Delegat trdi, da več kot polovica šol ne bo prišla na celodnevno delo in da bodo nekatere šole prešle v več izmenski pouk. Prvi del trditve je, žal, točen, vendar moramo delegata opozoriti, da je iz TABELE 4 razvidno, da je za leto 1980 načrtovano, da bo vključi-tev učencev v COŠ (celodnevna osrtovna šola) 10 % (ta tabela, žal, ni vključena v besedilo družbenega plana). V šolskem letu 1977—78 je bilo vključenih v COš 16 oddelkov s377 učenci, kar je 4,7%. V šolskem letu 1978—79 bo prešlo v COŠ 13 oddelkovs približno 310 učenci.
Iz podatkov je razvidno, da se približujemo zastavljenim ciljem. Širjenje programa pa zaradi omejenih sredstev, namenjenih vzgoji in izobraževanju, resnično zaostaja za načrtovanim. Izvršni odbor skupščine in skupščina občinske izobraževalne skupnosti sta sprejela stališče, da širjenje programa ne sme iti na račun zni-žanja cen storitev, ki že tako v sedanjem položaju ne zagotavljajo enakopravnega družbenoekonomskega položaja izvajalcev in uporabnikov.
Vsi organi občinske izobraževalne skupnosti pa si prizadevajo, da se drugi del delegatove trditve ne bi uresničil. Trenutno je naj-bolj kritično stanje in največji koeficient izmene (število oddelkov: število učilnic) na naslednjih šolah:
1,8 OŠ »Oskar Kovačič«
1,6 OŠ »Krimski odred« Preserje, OŠ Škofljica, OŠ Trnovo in
OŠ »Vlada Miklavca«.
S sredstvi samoprispevka II. bodo zgrajene osnovne šole v KS Krim-Rudnik, Podpeč-Preserje in Škofljici. S tem bo na teh treh šolah prostorski problem v veliki meri rešen.
Vsi, posebej pa še člani delegacij v vseh sredinah in na vseh ravneh si moramo prizadevati, da se zaostajanje za planom gradnje ne poveča oziroma da ne nastane, kjer ga še ni. Vsako novo zaostajanje pa bo resnično poslabšalo položaj, ki je na OŠ »Oskar Kovačič« resnično težak.
OŠ Trnovo v tem srednjeročnem obdobju ne bo razbremenje-na. Izvršni odbor je že sprejel sklepa za reševanje tega vprašanja, ki bi moralo imeti v prihodnjem planskem obdobju prednost. Pri Oš »Vlada Miklavca« Vrhovci stanje ni tako kritično, ker se je šte-vilo učencev v zadnjih treh letih celo zmanjšalo za 19, patudi sicer, po nam znanih podatkih, v prihodnjih letih ni pričakovati bistve-nega povečanja števila učencev. V primeru gradnje novih stano-vanjskih sosesk pa bo treba zgraditi tudi šole. V nasprotnem pri-meru pa se bo ponovilo stanje, ki je bilo pred zgraditvijo nove šole na Viču in prizidka k šoli na Vrhovcih.
Koeficient izmene na vseh šolah povečajo oddelki podaljša-nega bivanja (ti so povsod upoštevani pri izračunu), razen na OŠ Škofljica, ki jih nima. Z odpiranjem novih oddelkov pa se bo koefi-
cient izmene še povečal, če ne bomo zgradili tudi novih prostor-skih zmogljivosti.
Rešitev je le v večji družbeni produktivnosti vsega družbenega dela. Z njo bomo ustvarili več dohodka in bo tako sredstev za za-dovoljevanje osebnih in skupnih potreb na področju družbenih de-javnosti, torej tudi na področju vzgoje in izobraževanja, več. S sa-moprispevkom ne rešimo vseh problemov, ker z njim zgradimo objekte, ne zagotavljamo pa sredstev za financiranje programa v teh objektih.
Izobraževalna skupnost občine
Ljubljana Vič-Rudnik:
Tajnik: JANEZ RUDOLF
KONFERENCA DELEGACIJ ŠT. 35
VPRAŠANJE: Družbeni plan: ktočki 1.9. na strani 37 delegacija sprašuje naslednje: Glede na to, da je v nekaterih krajevnih skup-nostih večje število materialno ogroženih otrok, kot pa jih je bilo doslej mogoče finančno podpirati, sprašuje delegacija, če je možno povečati število teh otrok, ali pa sedanje število 1000 pre-razdeliti na krajevne skupnosti?
ODGOVOR: Skupnost socialnega skrbstva občine Ljubljana Vič-Rudnik prek strokovne službe Centra za socialno delo obrav-nava kot posebno populacijo materialno prizadete otroke. Oblike pomoči, ki so je ti otroci iz socialno ogroženih družin in družin z nizkim socialno ekonomskim statusom deležni, so razvidne iz družbenega plana razvoja občine Ljubljana Vič-Rudnik. Konkre-ten odgovor na zastavljeno vprašanje je težko precizno podati, glede na to, da je v nekaterih krajevnih skupnostih dejansko večje število materialno prizadetih otrok kot v drugHi, vendar pa preraz-delitev tega povečanega števila otrok ni mogoče prenesti na druge krajevne skupnosti. Sredstva v te namene so namreč zbrana na posebni postavki finančnega plana skupnosti in se v ta namen tudi enotno trošijo v celotnem lokalnem prostoru občine. Res je, da ta sredstva še vedno niso dovolj visoka, da bi pokrila ce-lotne potrebe na tem področju, vendar pa se skupščina skupnosti socialnega skrbstva, njeni organi in strokovna služba prizadevajo, da bi se do konca srednjeročnega plana lahko realizirale še vse odprte potrebe.
Skupnost socialnega skrbstva
občine Ljubljana Vič-Rudnik:
dipl. soc. PETER VRHUNC
DELEGACIJA KRAJEVNE SKUPNOSTI MILAN ČESNIK
VPRAŠANJE: Samoupravno interesno skupnost za otroško varstvo mesta Ljubljane prosimo, da nam pripravi poročilo glede zasedbe s kadri za novozgrajene objekte iz samoprispevka I ter poročilo o načrtovanju kadrovskih potreb za novozgrajene VVZ iz samoprispevka II.
ODGOVOR: Mestna skupnost otroškega varstva Ljubljana us-klajuje kadrovsko politiko s srednjeročnim in letnim programom razvoja družbene vzgoje in varstva otrok v vzgojnovarstveni de-javnostLOb upoštevanju normativov (pedagoških in delovnih) na-črtujemo pridobivanje ustreznega strokovnega kadra z letnim programom. Tako je v tem letu Mestna skupnost otroškega var-stva objavila razpis za 40 štipendij za vzgojitelje na Srednji vzgoji-teljski šoli v Ljubljani. Iz prejšnjih obdobij štipendiramo 16 dijakinj na vzgojiteljski šoli. S 1. septembrom 1.1. se bo po razporedu ko-misije za štipendije pri izvršnem odboru Mestne skupnosti otro-škega varstva vključilo na delo v VVZ v Ljubljani 31 diplomantk-vzgojiteljic, ki so dokončale šolanje v juniju t. I.
Ob pridobivanju strokovnega kadra na vzgojnovarstveno de-javnost se srečujemo z izredno težkim položajem vzgojiteljev, za katere ne moremo niti s sredstvi zavodov, še manj pa s sredstvi skupnosti, pridoblti ustrezna stanovanja.
Mestna skupnost otroškega
varstva Ljubljana:
Predsednik izvršnega odbora:
BRANKO GOLOBIC
OELEGACIJA KRAJEVNE SKUPNOST1 VELIKE LAŠČE
VPRAŠANJE: Kdaj se bo pričelo z izdelavo zazidalnega načrta za kraj Velike Lašče, kar je v programu razvoja občine?
ODGOVOR: Konec meseca maja 1.1. jeZavod iskal ponudbe za izdelavo programsko-artiitektonskega dela zazidalnega načrta za območje VS-260 Velike Lašče (Predlog z. n. kot dokumentacija za razgrnitev) od LUZ — Ljubljana, Agens Projekt in Urbanističnega inštiiuta SRS.
V dogovorjenem roku je ponudbo poslal le Urbanistični inštitut, Agens projekt pa kasneje, medtem ko LUZ — Ljubljana tudi na naknadno zaprosilo ni dal nobenega odgovora.
Najugodnejši ponudnik je Urbanistični inštitut SRS, s katerim je bila20.6.1978 sklenjena pogodba in predan ves geodetski elabo-rat obravnavanega območja. O sklenitvi pogodbe in o načinu so-delovanja v času načrtovanja z. n. smo takoj pismeno obvestili KS Velike Lašče in pa oddelek za gradbene in komunalne zadeve SOb Ljubljana Vič-Rudnik.
Zavod za urejanje stavbnih
zemljišč Vič, p. o. Ljubljana
Direktor:
JERNEJ STERLE
DELEGACIJA KRAJEVNE SKUPNOSTI VRHOVCI
VPRAšANJE: Od leta 1977, ko so bili položeni PTT vodi na ob-močju KS Vrhovci, pa do danes, se stanje glede priključka novih naročnikov ni spremenilo. Zanima nas, kdaj bo PTT podjetje Ljub-Ijana pričelo & priključevanjem novih telefonskih naročnikov na območju naše krajevne skupnosti?
ODGOVOR: Ob povečavah rajonskih telefonskih central Ljub-Ijana I., Šiška in Vič v I. kvartalu 1978 je bilo načelno dogovorjeno, da je vrstni red vključevanja novih naročnikov naslednji:
1.   RATC Ljubljana I
2.   RATCŠiška
3.   RATCVič
Načelni vrstni red je bil dogovorjen predvsem zaradi:
—  izreden pritisk združenega dela po novih telefonskih kapaci-tetah na območju centra in šiške
—  pomanjkanje lastnih kadrov, da bi izgradnjo na vseh teh območjih začeli hkrati
—  RATC Vič je bil povečan v letu 1977.
Na osnovi tega je predvideno, da se z vključevanjem novih na-ročnikov naobmočju RATC Vič prične ob zaključevanju del v Cen-tru in šiški, karčasovno pomeni III. oz. IV. kvartal 1978.
Na področju KS Vrhovci bo možno vključevati nove naročnike šele po dokončani investicijski izgradnji naročniške telefonske mreže, ki bo po izjavi Investicijskega sektorja predvidoma izvr-šena konec leta 1978.
Podjetje za PTT promet Ljubljana:
Direktor podjetja:
ŽIBERT JULKA, dipl. soc.
DELEGACIJA KRAJEVNE SKUPNOSTi KOLEZIJA
VPRAŠANJE: Na območju KS Kolezija imamo veliko gradbeno področje za stanovanjsko izgradnjo Murgel. Zamočvirjeno po-dročje bo potrebno nasuti in gradbišče dvigniti nekje tudi za pol-drugi meter. Pri izgradnji Cankarjevega doma je izkopana velika količina zemlje, ki se odvaža v nam neznane deponije. Vprašuje-mo, zakaj ni možno dogovorno, koristno to zemljo naprimer, na-voziti za nasutje omenjenega gradbišča v Murglah? Nasprotno se ¦Mjvaža izkopana zemlja na veliko večje relacije, kar je verjetno
di dražje.
ODGOVOR: Izvajalca gradbenih del GP Tehnika in GIP Gradis
L Ljubljana sta naslednjega mnenja:
Izkopni material iz gradbišča Kulturnega doma Ivan Cankar v
jubljani izvajalca odvažata v že izčrpane gramoznice Fužine,
jitiSe _ stožice, ki jih na podlagi izdelanih sanacijskih programov
moramo v za to določenem roku spraviti v prvotno stanje. Ti sa-nacijski programi so potrjeni s strani občinske skupščine Bežigrad in Moste-Polje. Izvajalca smatrata, da je izkopni material iz nave-denega gradbišča — lahko gnetna glina, ki se ob deževju spre-meni skoraj v blato, neprimerna za nasip barja. Nemogoče je tudi organizirati deponije v sloju po 1,5m brez dovoznih poti za težke kamione po barjanskih tleh. Izvajalca imata že sedaj težave v prej navedenih deponijah, ki so na gramoznih tleh, saj je potrebno dnevno deponirati ca. 1000—1500 kub. m izvoznega materiala, kljub temu da njihova zasipna višina znaša 8—10m.
Kulturni dom Ivan Oankar
v ustanavljanju, Ljubljana
V. d. direktor:
MIRO KERT, dipl. ekon.
ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI DNE 18. 7. 1978
VPRAŠANJE: Kdaj bo urejen problem prezračevanja predora pod Ljubljanskim gradom?
ODGOVOR: V programu investicijskih del Komunalne skupno-sti občine Ljubljana Center za leto 1978 je tudi izvedba filtroventi-lacijskih naprav v Gr^jskem predoru. S tem v zvezi je S. O. Ljub-Ijana Center že v letu 1977 naročila in pridobila potrebno investi-cijsko tehnično dokumentacijo. Prav tako je bila že konec lan-skega leta sklenjena pogodba o dobavi filtroventilacijskih naprav, za kar so bila zagotovljena potrebna sredstva. Ker gre v glavnem za uvoženo opremo, je to še v teku, čeravno je večina opreme že uvožena.
Upoštevajoč sedanje stanje v Grajskem predoru, pa se je Ko-munalna skupnost občine Ljubljana Center odločila, da poleg montaže prezračevalnih naprav sočasno izvrši predelavo javne razsvetljave in obnovi slikopleskarska dela tako, da bl Grajski predor posodobili, predvsem pa izboljšali sedanje slabe pro-metne razmere in izgled predora.
Trenutno pridobivamo vsa potrebna soglasja k že izdelani in-vesticijski dokumentaciji, nakar imamo namen zaprositi za grad-beno dovoljenje. Z deli bomo pričeli takoj po pridobitvi gradbe-nega dovoljenja, t. j. predvidoma v mesecu oktobru. Ker gre za zahtevane posege pri obnovi predora, predvidevamo, da bo po-trebno predor za nekaj časa zapreti, kar pa moramo koordinirati s prometnimi razmerami na novem Karlovškem mostu.
Obnova predora bo zaključena do konca letošnjega leta.
Komunalna skupnost občine
Ljubljana Center:
Vodja strokovne službe:
AVSEC JOŽE
KONFERENCA DELEGACIJ DK ŠT. 2
VPRAŠANJE: Kdaj bo Večna pot dokončno asfaltirana? ODGOVOR: V zvezi z vprašanjem asfaltiranja Večne poti po-jasnjujemo, da morajo biti po pogodbi z izvajalcem Komunalnim podjetjem Ljubljana vsa dela končana do 31. 8.1978. Ker pa se zaradi predvidene gradnje podvoza na Erjavčevi cesti dela na Večni poti pospešeno izvajajo, bo Večna pot odprta za promet že 21.8.1978 s tem, da bodo ostala dela (peš pot, kolesarska steza) opravljena v roku enega meseca.
Komunalna skupnost občine
Ljubljana Vič-Rudnik:
Predsednik izvršnega odbora:
ZORN SREČO
DELEGACIJA KRAJEVNE SKUPNOSTI KOLEZIJA
VPRAŠANJE: Glede na pogostetudi hujše prometne nesreče v križišču Vipavske in Gerbičeve ulice je bila že večkrat izražena zahteva občanov, naj bi v tem križišču postavili semafore. Vpra-šujemo, če je bilo v zvezi s to zahtevo že kaj storjenega in kak šne so možnosti, da bi to križišče vendarle semaforizirali?
ODGOVOR: V za sedaj še delovnem osnutku plana investicij za leto 1979 je predvidena semaforizacija križišča Gerbičeva-Vi-pavska. Plan mora sprejeti skupščina komunalne skupnosti Ljub-Ijana Vič-Rudnik, potrditi pa občinska skupščina.
Komunalna skupnost občine
Ljubljana Vič-Rudnik:
Predsednik izvršnega odbora:
ZORN SREČO
DELEGACIJA KRAJEVNE SKUPNOSTI ROB NA DOLENJ-SKEM
VPRAŠANJE: Kdaj se bo končno pričela izgradnja ceste Raščica — Rob?
ODGOVOR: Gradnja ceste Raščica—Rob na odseku do Knejž je bila pričeta 15. 7.1978 ter naj bi bila po pogodbi z izvajalcem Cestno podjetje Ljubljana, zaključena v roku enega meseca, vendar bo zaradi nepredvidenih ovir delo končano v dveh mese-cih.
Komunalna skupnost občine
Ljubljana Vič-Rudnik:
Predsednik izvršnega odbora:
ZORN SREČO
DELEGACIJA KRAJEVNE SKUPNOSTI IG:
VPRAŠANJE: Kako je z izgradnjo vodarne na Iškem vršaju ozi-roma možnostjo pričetka gradnje stanovanjskih hiš, ki je pogo-jena z izgradnjo vodarne?
ODGOVOR: Kot nam je znano, so priprave za gradnjo vodame Brest na Iškem vršaju v sklepni fazi. .
Kar se tiče gradnje stanovanjskih hiš v varstvenem pasu vo-darne Brest, ki je opredeljen v Odloku o varstvenih pasovih vod-nih virov v Ljubljani in ukrepih za zavarovanje voda (Uradni list SRS, št. 18-77) pa moramo povedati, da gradnja novih hiš v na-jožjem varstvenem pasu z najstrožjim režimom zavarovanja in v ožjem varstvenem pasu s strogim režimom zavarovanja sploh ni možna, v širšem varstvenem pasu s sanitarnim režimom zavaro-vanja pa bo možna šele, ko bo na tem območju že zgrajeno kana-lizacijsko omrežje s čistilno napravo.
Po prej navedenem odloku so dolžne komunalne skupnosti, komunalne delovne organizacije, krajevne skupnosti in drugi zainteresirani, skleniti samoupravne sporazume o izdelavi in ure-snič itvi sanacijskih programov in programov varovanja na zava-rovanih območjih.
Programe morajo sprejeti v enem letu, to je do oktobra letos, sicer bo o tej problematiki sprejela ustrezen odlok Skupščina mesta Ljubljana.
Ker bodo šele programi določali obseg in etapnost gradnje po-sameznih komunalnih objektov, je do njihovega sprejema nemo-goče napovedati, kdaj se bo, na primer, začela graditi oziroma kdaj bo zgrajena kanalizacija za posamezno naselje ali skupino naselij na obravnavanem območju.
DELEGACIJA KRAJEVNE SKUPNOSTI KRIM-RUDNIK:
VPRAŠANJE: Glede na javno tribuno, ki so jo imeli krajani kra-jevne skupnosti skupaj s predstavniki Ljubljanskega urbanistič-nega zavoda in oddelka za gradbene zadeve Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik nas zanima, kakšno je trenutno stanje in možnost izdaje začasnih lokacijskih in gradbenih dovoljenj pred zasedanjem skupščine občine, ki bo predvidoma jeseni razprav-Ijala o legalizaciji nedovoljenih gradenj na območju med dolenj-sko železnico in Jurčkovo potjo.
ODGOVOR: Čeprav praksa izdaje začasnih lokacijskih in gradbenih dovoljenj ni običajna, bomo v posebej kritičnih primerih taka dovoljenja za samovoljno začete gradnje za obravnavano območje dali ob predhodni izpolnitvi naslednjih pogojev:
— da je lastništvo ali imetništvo pravice uporabe zemljišča pri-
dobljeno na zakonit način in da so izpolnjeni zakoniti pogoji za uveljavitev prednostne pravice uporabe zemljišča za gradhjo;
—  da bo predložena lokacijska dokumentacija vsaj v nujnem (za izdajo začasnih odločb običajnem) obsegu in
—  da bo občan sklenil pogodbo z Zavodom za urejanje stavb-nih zemljišč Vič za plačilo vseh stroškov za urejanje stavbnega zemljišča in da bo predložil dokazilo, da je že vplačana akontacija s tem v zvezi v višini vsaj 7 % od vrednosti nove hiše, preraču-nane na sedanjo vrednost.
Za gradbeno dovoljenje pa bo treba seveda predložiti še v skladu s predpisi izdelane projekte.
Ker pa je osnutek zazidalnega načrta že javno razgrnjen in je torej tik pred nami tudi že sprejem zazidalnega načrta, očigledno sploh ne bo potrebe za izjemne upravne postopke, ampak bo ob predpisanih pogojih možno izdati že kar končne odločbe.
VPRAŠANJE: Občani več ulic na območju krajevne skupno-sti Krim-Rudnik so zbrali sredstva za asfaltiranje le-teh. Ker sc ulice široke samo 3,5m (preozke), morajo občani naročiti kom-pletno dokumentacijo. Ali je možno omenjeni problem obravna-vati v smislu proti prašne ureditve in ne rekonstrukcije še posebej, ker znašajo stroški za izdelavo dokumentacije skoraj toliko kot ureditev same ulice?
ODGOVOR: Natačae odgovor na tako postavljeno vprašanje ni možen, ker podlaga za odločitev o tem, ali je v nekem primeru potrebno izdati lokacijsko in gradbeno dovoljenje, ali pa zadošča le priglasitev del, ni v tem,kakšna bo konkretna (tehnična) izvedba (širina, nosilnost, utrditev zgornjega ustroja), ampak, ali gre v danem primeru za novogradnjo ali rekonstrukcijo, ali pa le za ob-novitvena dela. Namreč, gradijo in rekonstruirajo se tudi maka-damske (kamnite, gramozne) ceste in ulice in ne samo asfaltirane in tlakovane. Nadalje je tovrstna odločitev odvisnatudi od tega, ali gre v posameznem primeru za javno cesto in utico (kategorizirano oziroma poimenovano), ali pa le za dovozne priključke in pristope na javne ceste ter za dvorišča, ki so v uporabi posameznih obča-nov ali skupine občanov oziroma delovnih organizacij.
Pomembno je tudi, ali so v posamezni javni ali interni cesti vgrajene vse predvidene komunalne naprave in napeljave (kana-lizacija, vodovod, PTT omrežje, električno omrežje, javna raz-svetljava) ali pa še ne.
Za vsak posamezen primer boste dobili podrobnejša navodila v Oddelku za gradbene in komunalne zadeve.
DELEGAT   DRUŽBENOPOLITIČNEGA   ZBORA   GABRIJEL TRČEK:
VPRAŠANJE: V vseh dokumentih je zapisano, da se v letu 1978 prične z gradnjo severne obvoznice, katere trasa gre prek krajevne skupnosti Kozarje, vendar Ijudje o tem še ne vedo nič, z njimi ni imel še nihče razgovorov glede odškodnin, preselitev. Prosimo za odgovor v Naši komuni.
ODGOVOR: Priprave za gradnjo mestne obvozne ceste od Celovške ceste do priključkov Brezovica in Vič (Dolgi most) so v sklepni fazi.
Tukajšnji oddelek za gradbene in komunalne zadeve je kot za urbanizem pristojen občinski upravni organ že podal v imenu ob-čine mnenje k predlagani lokacijski dokumentaciji, 17. avgusta pa je Republiški sekretariat za urbanizem, ki bo dal Republiški skup-nosti za ceste kot investitorju lokacijsko dovoljenje, že začel z lo-kacijsko razpravo.
V teku je tudi že postopek za pridobivanje zemljišč, potrebnih za gradnjo ceste. In ker bodo tudi projekti v kratkem dokončani, vsaj v obsegu, ki je potreben za začetek gradnje, bo investitor predvidoma že to jesen začel z gradnjo mestne obvozne ceste. Prva dela bodo stekla prav v Kozarjah.
Načelnik: JOŽE LEKŠAN
VPRAŠANJE DELEGACIJE KS BREZOVICA:
VPRAŠANJE: Ali ima krajevna skupnost pravico in dolžnost zastopati delovne Ijudi in občane KS v smislu varovanja človeko-vega okolja pri prostorskem planiranju in načrtovanju?
Kakšne kompetence ima KS, ki le posreduje interese zbora ob-čanov?
ODGOVOR: Osnovne pravice in dolžnosti občanov in delovnih Ijudi v krajevni skupnosti so zapopadene v 72. členu ustave SR Slovenije. Statut občine Ljubljana Vič-Rudnik v svojem 98. členu pravi: »Detovni Ijudje in občani v krajevni skupnosti odločajo o vsebini in načinu zadovoljevanja ter solidarnostnega uresničeva-nja svojih določenih osebnih in skupnih potreb, interesov in nalog na področju medsebojnih odnosov v naselju, pravice in dolžnosti krajevne skupnosti ter način njihovega uresničevanja, območje, organizacijo in organe krajevne skupnosti, naloge in način dela organov krajevne skupnosti, način urejanja odnosov z organiza-cijami združenega dela in organizacijami in skupnostmi, urejanja naselij in drugega prostora, otroškega in socialnega varstva, zdravstvenega varstva, vzgoje in izobraževanja, prosvete in kul-ture, telesne kulture ter rekreacije, varstva kulturnih ter zgodovin-skih spomenikov, spomenikov in spominskih obeležij NOB ter grobov in grobišč borcev NOV, upravljanja s stanovanji in prebi-vanja, komunalnih in drugih dejavnosti za neposredno zadovolje-vanje njihovih potreb ter potreb družin in gospodinjstev, varstva interesov potrošnikov in uporabnikov, organizacije Ijudske obrambe in družbene samozaščite, varstva naravnega okolja, upravtjanja družbenega premoženja, javnega obveščanja ter drugih področij skupnega življenja in dela.
Skupne potrebe, interese in naloge na posameznih področjih skupnega življenja in deta, samoupravno organiziranost in način izvajanja pravic in obveznosti, opredeljujejo delovni Ijudje in ob-čani v krajevni skupnosti s statutom te skupnosti v skladu z usta-vo, zakoni in statutom občine.«
Delovni Ijudje in občani, organizacije združenega dela, občina, krajevne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skup-nosti imajo pravico in dolžnost zagotavljati pogoje za smotrno iz-
koriščanje dobrin splošnega pomena ter za ohranitev in izboljša-nje naravnih in z delom pridobljenih vrednot človekovega okolja z namenom, da zagotavljajo pogoje za delo, stanovanje, počitek, kulturo in rekreacijo. Delovni Ijudje in občani, organizacije zdru-ženega dela, občina, krajevne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti imajo pravico in dolžnost preprečevati zdravju škodljive posledice, ki nastajajo v proizvodnjj, porabi in prometu.
Občani in delovni Ijudje v krajevni skupnosti uresničujejo svoje skupne interese in potrebe v smislu zgoraj citiranih določil ustave SR Slovenije in statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik s tem, da do-ločene interese uresničujejo prek krajevne skupnosti, a druge — širšega značaja, prek skupščin družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti, kjer gre kot v primeru gradnje avto ceste, za skupne širše interese krajevnih skupnosti, občine in republike in je v takem primeru potrebno v pristojni družbeno-politični skupnosti ugotoviti skupni interes.
Iz točke 2-12. člena zakona o upravnih sporih (Uradni list SFRJ, št. 4-39-77 z dne 14.1.1977 — komentar) je razvidno sle-deče:
»Tožnik v upravnem spcru ne more biti kdorkoli, ki bi menil, da je bila z upravnim aktom kršena kakšna pravica ali pravna korist. Tožnik je lahko samo tisti, ki misli, da je bila z upravnim aktom kr-šena njegova pravica ali njegova na zakon oprta neposredna osebna korist. Tožnik je torej lahko tisti posameznik (fizična oseba, pravna oseba oziroma organizacija, ki nima lastnosti pravne osebe), ki se je v upravnem postopku na njegovo zahtevo uvedel postopek,zoper katerega je tekel upravni postopek ali ki se je za varstvo svojih pravic ali pravnih koristi udeležil upravnega postopka oziroma bi za varstvo svojih pravic ali pravnih koristi moral biti udeležen v upravnem postopku.
V določenih primerih je lahko tožnik v upravnem sporu sindi-kalna organizacija, družbena organizacija... itd., zato menimo, da je Vrhovno sodišče SR Slovenije preozko tolmačilo dejansko vlogo in status krajevne skupnosti, ki je jasno in obšimo oprede-Ijena v ustavi SR Slovenije.
STATUTARNO-PRAVNA KOMISIJA