Lefc> i. šter. 7 -K. L O KOLEKTIVA IZIROMO POD7IT7A »CKADIS« Sekretariat Zveze komunistov Gradisa povezuje 12 osnovnih organizacij. Lahko bi dejal, da nekatere organizacije čisto pravilno razumejo našo vlogo v podjetju ter skušajo nuditi vsestransko pomoč. So pa'seveda tudi take. ki se do tega spoznanja še niso dokopale in žive nnjrege po svoje, zaprte same vase. Naš kolektiv šteje že blizu 5000 ljudi, od tega pa je le 140 erganizi-ranih komunistov. Besedo >organi-ziranih; naglašam zato, ker je med nami prav gotovo precej tudi starejših »Gradisovcevc, ki se aktivno udejstvujejo, potemtakem delujejo kot komunisti, vendar nimajo partijske izkaznice. Med takimi, ki imajo legitimacijo, pa je tudi nekaj takih, iki tega ne zaslužijo. Na konferenci Zveze komunistov v Mariboru, ki je bila 29. oktobra, so navedli za to, da^je tako majhen odstotek našega kolektiva vpisan v Zvezo komunistov, naslednje vzroke: Komunisti smo predvsem preveč zaprti sami vase in dostikrat niti sami sebi ne zaupamo. Med nami je dosti starih, vestnih in predanih delavcev, ki se vsestransko družbeno udejstvujejo ter uresničujejo program Zv. komunistov, pa jih ni med nami. Prav tako je tudi z mladino, ki je ne znamo pritegniti, puščamo jo vnemar, največkrat pa mečemo vse v en koš, obupavamo in maje-mo z glavami, če se eden izmed njih kaj pregreši. Veliko premalo je tistega drobnega dela z ljudmi, ki je bil odlika predvojnih komunistov, ko so se zavedali, da so komunisti na vsakem koraku in ne le na sestanku osnovne organizacije, čim pa se vrata sobe, v kateri smo se zbrali, zapro, je že vse pozabljeno in marsikdo živi slabše kot kakšen malomeščan, da niti ne govorim o tem, da bi živel kot delavee-prole-tarec. Pa ne mislim pri tem na tisto čisto zasebno življenje, marveč na njegovo družbeno udejstvovanje, na njegovo mišljenje. Če nekdo zabavlja čez našo družbeno ureditev in socializem, mu takle >komunist« vpeto prikimuje in še sam udriha z njim, namesto, da bi mu zamašil usta. Če vidi, da se slabo gospodari, se takle »komunist« ne čuti dolžnega, da bi na napake opozoril in si sam prizadejal, da bi se popravile. Ne, ampak še on se prelevi v zaplotnika in za vogali nerga in udriha povprek. Spominjam se nedavnega dogodka, ki tudi po svoje. osvetli razmere marsikje pri nas. Sestal se je izvršni odbor sindikalne podružnice po občnem zboru. Na tej seji naj bi se novi odbor konstituiral. Pa je prišlo na vrsto predsedniško mesto. Predlagali so Janeza, ta pa se je branil na vse kriplje. Šef edinice pa ga je tolažil: »Kaj se braniš? Nekdo pač mora biti, vsaj zaradi formalnosti moramo imeti tudi predsednika sindikalne podružnice!« In je sprejel — zaradi formalnosti. Kakšna neki bo ta sindikalna podružnica, kako bo delal njen odbor, če imajo samo »formalnega« predsednika? Odgovora na to, mislim, ni treba posebej! S tem sem hotel opozoriti na stališče šefa edinice, saj je prav od njega v veliki meri odvisno, kako delujejo družbene organizacije in kako se uveljavlja delavsko upravljanje. Če šef razume vlogo sindikalne podružnice, sc prizadeva, da bi ona sama delovala dobro, potem so tudi razmere v kolektivu in na gradbišču čisto drugačne. Zares tesno sodelovanje vlada v gradbenem vodstvu v Mariboru. To je lahko vsem res za zgled. Kolektiv je složen in družbene organizacije se močno uve-Jjavljajo. Ko sem ob neki priložnosti to omenil nekemu članu našega kolektiva, mi je dejal, da je njim v Mariboru lahko, ko imajo PLENUM DRUŠTVA GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV LRS ja na zasedanju 18 in 19. oktobra 1958 v Dolenjskih Toplicah izrekel na podlag! kolektivnega strokovnega ogleda avtoceste in na osnovi podanih referatov tovariSev projektantov, izvajalcev In ostalih sodelavcev enoglasno PRIZNANJE GRADBENEMU PODJETJU "GRADIS” LJUBLJANA za vse prizadevanje in vložene napore, da je bila avtomobilska cesta Ljubljana - Zagreb pred postavljenim rokom visoko kvalitetno dograjena. Ljubljana 25. oktobra 1958 oti odvisna od usmerjenosti k delavskemu razredu in od črtanja pobud in navodila marksistične teorije, kajti z razpadom prejšnjega družbenega reda je padel tudi prejšnji ustavni red. In kljub izrednem težkem razdobju socialistične graditve smo dosegli uspehe, na katere smo danes lahko osi ponosni. Opravili smo pot obnooe in industrializacije, pot zoestobe socializmu. zavesti in težko pot obrambe sovje neodvisnosti ter smo'še danes o prvih vrstah borcev za mir in svobodo oseh narodov. Naj se oh tem prazniku razveselimo naših uspehov obenem pa naj se spomini vračajo na tiste težke dni naše zgodovine. Ob tej priložnosti iskreno čestitamo osem članom kolektiva. n jihovim družinam in vsemu delovnemu kolektivu širom Jugoslavije. Urednik V TEJ ŠTEVILKI REPORTAŽA 0 JESENIŠKEM KOLEKTIVU NAŠA ANKETA Naj takoj na začetku povemo, da smo imeli dober namen, ki se nam je le delno izpolnil. Po objavi članka >Več samostojnosti obratnim delavskim svetom« — to je bilo še septembra — v katerem smo posredovali, pripombe posebne komisije Republiškega sindikalnega sveta glede delavskega upravljanja pri mas, smo razposlali po nekaj predsednikom delavskih svetov in sindikalnih podružnic po dvoje vprašanj, da bi slišali njiliovo mnenje o pripombah komisije. Razen tega smo postavili nekatera vprašanja še vodilnim ljudem v našem podjetju. Ostalo pa je večidel le pri naši dobri volji. Vprašanja smo poslali v začetku oktobra, do danes pa smo dobili samo štiri odgovore kljub temu, da smo jim po dvakrat pisali in z nekaterimi tudi telefonsko govorili. Odzvala se je le četrtina anketirancev. Čisto brez koristi pa naš trud le ni bil. Tudi v dveh treh odgovorih najdemo tehtne misli in priporočila, kar bo vsekakor prispevalo k boljšemu upravljanju in delu delavskih organov upravljanja. Konec koncev je že tako, da je treba za marsikatero stvar veliko govoriti, da se premakne naprej. Ta namen pa smo dosegli. JERNEJ PERNE, predsednik osrednjega delavskega sveta. S pooblastili tudi odgovornost © Kaj je vodilo osrednji delavski svet, da doslej ni dal obratnim delavskim svetom na razpolago dela sklada skupne porabe? Kolikor je meni znano, tega doslej ni še nihče zahteval, to pa zato, ker se struktura edinic nenehno menja. Člani delavskih svetov tudi dobro vedo, da tega denarja ne more nihče zapravljati za njihovitm hrbtom. Samo po sebi pa je tudi razumljivo, da bi bile z razdelitvijo denarja razdeljene tudi družbene odgovornosti im obveznosti, ki pa včasih sklade celo presegajo. Sicer bo pa nujno, da se o tem osrednji delavski svet pogovori. Boriti pa se bomo morali nenehno proti lokalpatriotizmu in varovati moč in enotnost podjetja, ker je to tudi v interesu skupnosti. © Kako naj bi delili čisti dobiček podjetja? Dejstvo je, da hoče vsak zase najugodnejši kriterij za delitev. Pošteno pa bi bilo, da dobi priden delavec v pasivni edinici prav toliko, morda le malo manj kot v visoko aktivni. Posebej zdaj, ko se že mnogo dela v akordu in je že delno stimuliran za svoje prizadevanje. Nihče pa ni kriv, če mora delati v edinici, ki je pod težo razmer zašla v težave. © Kako bi se obratni delavski sveti še bolj uveljavili? JOŽE LORENČIČ, predsednik sin-tlikaliiiega odbora Gradisa Sem za 50 : 50 • Kaj je vodilo osrednji delavski svet, da doslej ni dal obratnim delavskem svetom na razpolago dela sklada skupne porabe? Kot mi je finančna in gospodarska problematika podjetja poznana, osrednji delavski svet ni dal dela sklada skupne porabe obratnim svetom zato, ker so bila sredstva relativno majhna in bi prišlo z razdrobljenim skladom na edinice tako malo, da bi bila uporaba neekonomska. • Kako naj bi po tvojem mnenju delili čisti dohodek podjetja? Kakršen je položaj danes, menim da je najsmotrneje, da ostanemo pri 50°/o po realizaciji in 50 %> po finančnem efektu. S tem je dano nekakšno srednje merilo, vendar pa tudi spodbuda za večjo storilnost in boljše gospodarjenje. Stremeti pa bi se moralo predvsem za tem, da stimuliramo predvsem tiste edinice, ki se trudijo in skrbe za napredek. © Kako bi se obratni delavski sveti še bolj uveljavili? Obratni delavski sveti bi se še bolj uveljavili, če bi bili vsi njihovi člana seznanjeni s celotno problematiko edinice in podjetja v celoti. Morda bi bilo umestno prirediti seminar za dane delavskih svetov, na katerem bi predavatelji iz podjetja obrazložili celotno organizacijo podjetja, način poslovanja, materialna sredstva, finančni letni plan, način finančnega poslovanja, problematiko kadrovanja in podobno. V obratne delavske svete pa je treba izbirati zares ljudi, ki bi se z veseljem lotili te družbene odgovornosti, kajti ni dovolj, da je samo dober delavec, pošten itd., ampak naj 'ma vse pogoje za nadaljnje izgrajevanje in voljo do dela v delavskih organih upravljanja. Sefi gradbišč in gradbenih vodstev bi morali bolj vzgojno vplivati na delavske svete in jim prepušča ti več samoindciative, ne pa da se k besedi oglašajo le oni. Zasedanja so tudi še preveč na redko in se izgovarjajo, da nimajo kaj razpravljati. Tudi dnevni redi niso dovolj preštudirani in največkrat sestavljeni na hitro roko. Zasedanja pa so marsikdaj utrudljiva in moreča, ker govore o samih številkah. Pomenimo se po domače, v razumljivem jeziku, kajti ni je stvari pa četudi je še tako zamotana, ki bi se je ne dalo tako raztolmačiti, da bi jo tudi poslednji delavec razumel. Razen tega pa mislim tudi, da članom delavskih svetov ne nalagamo posebnih zadolžitev v delavskem svetu, kar je slabo. Mimo tega se še sindikat premalo zanima za njihovo delo. . Ing. JOŽE URŠIČ, tehn. direktor. glo nanašati na sprejem novih, ker bi v glavnem itak morali vzeti to, kar se dobi, temveč v tem, da bi se delavski sveti edinic upirali premestitvi strokovnih kadrov iz edinice drugam. Taki primeri so že bili. Če pa bi bilo tako, potem nikoli ne bi mogli organizirati novih gradbišč, kot so n. pr. gradbišče na Avtocesti ali pa pomagali gradbiščem, ki dobe nove velike naloge. Gradis bi prenehal biti enotno podjetje. Zato po mojem mnenju mora biti centralno upravljanje vse, kar je kritično, torej tudi razporejanje teh kadrov. To nikakor ni v nasprotju z delavskim upravljanjem. Premeščanja kadrov iz edimice v edinico pa je zamotan problem, ki ga bo treba nekoč posebej obdelati. Naj ob tej priložnosti povem še svoje misli o delu delavskih svetov v edinicah. Kolikor opažam se centralni delavnicah. ski svet, prav tako pa tudi delavski sveti edinic, s proizvodnimi problemi sploh ne ukvarjajo. Saj so stalno na dnevnem redu le plače, terenski dodatki, bilančna poročila in razdelitev dobička. Proizvodni problemi so pa pri nas najčešče specifični' po edinicah. Mislim, da so prav proizvodni problemi tisti, s katerimi bi se morali delavski sveti edinic bolj ukvarjati. To so akord, nadure, organizacija dela, storilnost dela, higien-sko-tehmona zaščita,, izostanki, fiuk-tuacija, zimsko delo, boleznine, stanovanjski problemi itd. Na to polje pri nas delavsko upravljanje še ni poseglo čeprav je ravno tukaj še toliko dela, ki ga ravno ti organi morajo opraviti. Na pobudo osnovne organizacije Zveze komunistov koprskega gradbišča so se sestali sekretar partijske organizacije, izvršni odbor sindikalne podružnice ter delavski svet na skuptio posvetovanje, na katerem so se najprej pomenili o pismu Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije. Ta razprava pa jih je spodbudila, da so se pogovorili tudi o vrsti zadev, ki tarejo delavce tega gradbišča. Koristen dogovor Predvsem je treba pohvaliti pobudo osnovne organizacije komunistov, ki je priredila ta razgovor, saj se je aktivnim družbenim delavcem koprskega gradbišča ponudila priložnost, da so povedali, kaj njih in delavce teži. Sploh je treba reči, da je takih razgovorov po naših gradbiščih še dokaj malo, da delavce mnoge stvari prizadevajo, ne najdejo pa poti do sindikalnih odbornikov ali drugih družbenih delavcev na gradbišču, ki bi po-krenili, da bi se razmere tudi popravile. Potlej se samo govori okrog vogalov, zabavlja in se včasih tudi čisto brez potrebe ustvarja nerazpoloženje, saj bi se kmalu pojasnilo, da je slaba volja včasih čisto odveč. Ker pa nihče ne vpraša, tudi odgovora ne more dobiti in to daje potem povod za slabo voljo in hudo kri. Pa poglejmo, o čem so se pomenili na tem posvetovanju! Potem ko so se seznanili z vsebino pisma Centralnega komiteja, so sami naglasili prav to, kar smo v tem uvodu povedali, da so se zbrali pravzaprav zato, da bi zapažene napake javno povedali. Mimo tega pa so ugotovili še to, da je premalo povezave med posameznimi organizacijami v podjetju in med komuno, kar bi bilo treba v bodoče popraviti. Blaž Lipič, sekretar organizacije komunistov, je najprej opozoril na to, da prihajajo hladni dnevi in delavci ne najdejo prostora, kjer bi se lahko pogreli in posušili. Sef gradbišča je nato predlagal, naj bi v vsaki baraki uredili po eno sobo, postavili vanjo peč in električni kuhalnik, da bi si mogli delavci skuhati toplo pijačo. No, brž so ugotovili, da kuhanje ne bi bilo primerno, ker so barake lesene in bi bila nevarnost, da bi se vnele. Delavci lahko dobe toplo vodo v kuhinji, če pa je bolan, si lahko v kuhinji skuha čaj. Sef gradbišča je predlagal, naj bi v naselju uredili večjo sobo kot ambulantno sobo, ki bi jo pozimi tudi ogrevali. V njej bi prebivali lažji bolniki, ki jim je zdravnik odobril le nekaj dni bolovanja. Tu bi bili pod nadzorom in se ne bi moglo več dogajati, da bi hodili delavci okoli, namesto, da bi ležali, kakor jim je predpisal zdravnik. Lazar Jurinčič je grajal, ker delavcem ne izplačujejo potnih stroškov desetega v mesecu, kakor je to določeno. Sklenili so, da se je treba tega nepreklicno držati. In še je nanesla beseda na menzo. Delavci se pritožujejo, da je večerja v menzi preslaba, ob nedeljah je pa sploh ni. O tem naj razpravlja posebej kuhinjski odbor, glede večerje ob nedeljah pa naj sklepajo na sestanku abonentov. In še so sklenili, naj sindikat nabavi okvire za časopise, ki bodo na razpolago delavcem v klubski sobi, glede ozimnice pa so sklenili, da se takoj nabavi, pri čemer naj predsedniku sindikalne podružnice pomaga tovariš Žabkar. Uprava gradbišča pa bo v mejah možnosti oskrbela prevoz. . . Tako je beseda dala besedo in ob vsaki se je porodil koristen sklep. Zdaj ostane le še to, da bodo sklepi tudi zares izvršeni, o čemer bi moral skrbeti sindikat. dafrisufo v nas Ust! Nagrajeni delovodje, \ strojniki in skladiščniki 1 Na podlagi sklepa delavskega svela podjetja na zasedanju dne 9. IX. 1958. giede nagrajevanja delovodij, strojnikov in skladiščnikov za vzoren red na deloviščih in vzorno vzdrževanje strojev je tehnični kolegij odločil, da se nagrade: Farkaš Štefan, strojnik na stavbišču TE Šoštanj, gradbeno vodstvo Cel je z 8.000 H ari Peter, delovodja na stavbišču »Stolpnice«, gradbeno vodstvo Ljubljana z 10.000 Luke Žič Alojz, delovodja na stavbišču gimnazije na Jesenicah, gradbišče Jesenice z 10.000 Mihalič Viktor, strojnik na stavbišču AC Krško, Centralni obrati Ljubljana z 10.000 O b i d Ignac, strojnik na mešalcu na stavbišču gimnazije na Jesenicah, gradbišče Jesenice z 8.000 Ojsleršek Jože, delovodja na stavbišču gimnazije v Hudinji, gradbeno vodstvo Celje z 7.000 Petrič Alojz, skladiščnik, gradbišče Koper z 8.000 Škapar Ludvik, strojnik na derezini nu stavbišču Novi jašek, Velenje, gradbeno vodstvo Celje, z 8.000 Š t e g a r Avgust, strojnik na žerjavu, sedaj na stavbišču gimnazije na Jesenicah, CO Ljubljana z 10.000 Zgoraj navedeni zneski so bruto zneski in je od njih odhiti predpisane dajatve. Netto zneski so za 40 % nižji. Ker nekatere edinice niso poslale nobenih predlogov, ni z njihovih področij v gornjem spisku tovarišev iz teh edinie. Odgovor na to vprašanje sem nameraval dobiti na posvetovanju, ki ga je priredil okrajni sdnd>i1 P s I ■o .£ ■o 3 tž c Junij 71 77 J 48 1674 Julij S? 167 282 5176 Avgust 68 207 505 5112 Sept. 62 55 117 1120 Skupaj 316 536 852 6085 Delavcev Str@[ci-kovmarji na Štajerskem Predno bi začeli opisovati naše potovanje, oziroma gostovanje, mi je dolžnost, da predstavim našim kolektivom strelsko družino pod imenom »Gradis Kovinar«. Družina je bila ustanovljena leta 1953. ter registrirana pri OSO Ljubljana. Šteje 35 članov, od tega 20 aktivnih. V tem številu so všteti tudi vajenci. Z ozirom na število zaposlenih, je število članstva premajhno, toda na specifičnost dela v CO Ljubljana ni možnosti za povečanje članstva. Mnogi, ki imajo veselje do strelskega športa, so raztreseni po terenu naših edinic ter se vračajo bozno na jesen na svoje mesto. Naša SD, čeravno majhna po članstvu, je vendar dosegla lepe uspehe kljub velikim finančnim težavam. Udejstvovali smo se v vseh večjih tekmovanjih, določenih s programom Strelske zveze Slovenije ter v sorazmerju s številnimi SD v Ljubljani dosegli dobre uspehe.. Težave, ki Jih je imela naša SD so bile tudi v tem, ker nismo imeli na razpolago orožja ter smo z eno samo puško tekmovali in vadili. Letos se je bistveno spremenilo. Ob koncu lanskega leta smo dobili majhno dotacijo od Občinskega strelskega odbora Ljubljana Moste, kar nam je omogočilo nabavo dveh novih pušk. Pri tem ne smemo pozabiti na našo sindikalno podružnico, ki nam je gmotno priskočila na pomoč v zelo kritičnih časih. Levji delež pa je prispevalo podjetje ter nam zelo omogočilo naše športno delo, za kar iskrena hvala. Po tekmovanju z brigadami na AC ter drugimi SD po Dolenjski na čast »borb na Sutjeski« in »Dneva vstaje« smo se Ekipa, ki je dosegla'lani prvo mesto na strelskem tekmovanju gradbenih podjetij Slovenije. odločili, da obiščemo strelske družine po naših gradbiščih. Na Otvoritvi našega počitniškega doma na Pohorju smo se spoznali s posameznimi predstavniki teh društev in se dogovorili za prijateljsko tekmo. Dne 18. oktobra smo obiskali SD Gradis Šoštanj. Veseli in z navdušenjem so nas sprejeli. Tekmovali smo samo v stoječem položaju z desetimi streli.'Zmagala je naša ekipa, in sicer 524 : 388. Prenočili smo v Mariboru, kar se nam je zelo prileglo, saj smo naplavili dolgo pot. V hladnem jesenskem jutru smo kre-i niK na studence, kjer so nas sprejeli tovariši CO Maribor. Za tekmovanje je bilo pripravljeno vse. Padli so prvi streli, nekomu boljše, neteomu zopet slabše. Končni rezultat je pokazal minimalno razliko desetih krogov v korist Ljubljančanov, kar pomeni, da so bili Mariborčani trd oreh. Cilj našega obiska niso bile zmage, ampak to, da se razgiba ta šport pri našem podjetju. To je šport, ki ni vezan na posebne prostore, ali drage športne rekvizite ter bi lahko sindikalna podružnica z malo propagande ustanovila vsaj družin** Ludvik Snajder Prvič v Ankaranu Lepi so moji spomini na letošnji dopust in tudi moja žena se dopusta lepo spominja. Marsikdaj sva že premišljala, da l>i tudi midva odšla v naš počitniški dom, vendar -ustavila sva se ob denarju. Na Silvestrovo lani ali ko se ie novo leto rodilo, da tako rečem, pa sva z ženo sklenila sporazum, da bova v minulem polletju od vsake plače oddelila delček za dopust. Se veri a, vedela sva, da bo to le prvi kapital, saj je treba za dopust marsikaj nakupiti. Toda naj vam zaupam. ta najina »domača« akcija je uspela. Dne 50. julija leto« sva se pripeljala v Ljubljano. Preveč bi vas nadlegoval z opisovanjem pokrajine in s svojimi skrbmi, ali bom prišel na avtobus ali ne. In v Ljubljani, kako sem bil presenečen! Tovarišica Mila nama je prijazno svetovala, naj se povzpneva v avtobus, šofer Peter je pritisnil na vzvod in že smo krenili po lepili cestah. Res, sedaj verjamem tistim, ki so mi pripovedovali, kako lepo se človek počuti, ko prvič zagleda morje. Ko smo izstopili v Ankaranu, se sam tam kar nisem znašel. Nisem vedel, ali naj bi občudoval morje ali lepo naselje našega podjetja. In sprejem! Prijazen upravnik nam je po kratkih formalnostih določal naša bodoča stanovanja. Midva z ženo sva stanovala v hišici, ki nosi naslov Medvode. Nismo se še dobro odpočili in že so nas povabili na kosilo. Obilno in okusno je bilo. O, pa ne samo prvi dan. Upravnik in Polona in druga dekleta v kuhinji so tako skrbeli za nas vse dni. In voda, kaj bi vam pripovedoval, topla, da le kaj. Še ponoči smo se kdaj hladili v morju. O c > ! o. 0) TJ •Ss 1 g Junij 40 51 71 686 Julij - 40 69 109 1137 Avgust 51 109 160 1512 Sept. 46 34 80 645 Skupaj 177 243 420 3998 Uslužbencev 3 C > n C 3 3 1 1 ■83 1 o Junij 31 46 77 988 Jtilij 45 128 73 2022 Avgust 47. 98 143 1600 Sept. 16 21 37 477 Skupaj 139 293 432 5087 Kot je iz gornjih tabel razvidno, je svoj letni dopust izkoristilo v Ankaranu 316 naših delavcev in uslužbencev s 536 družinskimi člani. Število prijav v začetku sezone pa jc bilo skoraj še enkrat tolikšno. Med letom se' jih ponavadi precej premisli, kljub temu pa je kapaciteta doma bila premajhna za vsv Zanimivo je primerjati, koliko je bilo od skupnega števila gostov delavcev in koliko uslužbencev. Gornja tabela daje te' podatke. Ge primerjamo samo člane kolektiva, je b:!o delavcev 56 “/o. uslužbencev pa (skupaj z delovodji) 44°/o. Če pa primerjamo vse goste, je bilo delavcev z družinskimi člani 49.3%, uslužbencev z družinskimi člani pa 50.7%. Ge primerjamo nočnine, odpade na delavce in njihove družine 44.1 %, na uslužbence pa 55.9 %>. Delavec je povprečno preživel v domu 9.5 dni, uslužbenec pa 11.8 dni. Iz teh številk sledi, da so delavci pogosto šli na dopust sami, brez družin. Zaradi tega je razmeroma več delavcev letovalo v domu v mesecih, ki ne pridejo v poštev za družine s šoloobveznimi otroki. V juliju pa odločno prevladujejo uslužbenci s svojimi družinami. Če primerjamo iste številke po posameznih letih, vidimo, da je letos prvič število delavskih gostov bilo \očje od števila gostov iz vrst uslužbencev in da ta odnos z leti naglo raste v pnd delavcev, saj še pred štirimi leti > Ankaranu delavca praktično ui bilo videti. Svoj letin’ dopust je preživel v Ankaranu 14. Gradisovec od tega vsak 4. iislužlKMiec in vsak 22. delavec. lu je odnos veliko slabši v škodo delavcev, vendar moramo upoštevati, da uslužbenci v ogromni večini stanujejo v mestih in le na tak način »pridejo na zrak«, dočim je od delavcev več kot polovica takih, kr imajo svoje družine na deželi in oi?-žive svoj dopust pri njih. Letos je znašala cena penziona 230 din na oselx>. lo je zelo nizka cena. če primerjamo dejanske stroške. Vendar je za člane kolektiva s šla bi m zaslužkom in številnimi družinami dom še vedno le težko dostopen. Naši delavci torej čimdalje bolj prihajajo v naš počitniški dom. I’ri-hodnje leto bo zaradi nove Pohorske koče število razpoložljivih ležišč sicer nekaj večje, vendar še daleč ne tako, da bi krilo vse potrebe. Nujno je torej, da zgradimo še dom na Pokljuki in da razširimo dom v Ankaranu. Domovi v hribih naj omogočijo izkoriščanje dopusta tudi v zimskih mesecih. Ankaran pa uaj nudi užitek na morju vsem, ki ga žele. Poleg rednih gostov sta po en dan preživeli v 'Ankaranu 402 osebi, ki si) prišle 11-krat na nedeljski izlet. Vsi so prespali pod šotori, hrano pa so dobili po režijski ceni. Razen teh so. hodili ob nedeljah na izlet v Ankaran številni posamezniki in manjše skupine. Vsi so bili gostoljubno sprejeti. Še nekaj številk o porabljenih pre-hrambenilr artiklih: Gostje so pojedli mesa in mesnih izdelkov 5458 kg, maščob 948 kg, sladkorja 567 kg. kruha 2932 kg, moke, testenin in riža 940 kg iti popili 1095 litrov mleka. Stroški za najvažnejše prehrambene artikle znašajo ca. 2.9 milijona dinarjev. Ekonomija v Ankaranu je na svoji vrtnariji pridelala- povrtnine za ca. 527.000 din. Na koncu mislim, da jc prav, če pohvalimo vse osebje počitniškega doma, ki nas je prijazno in dobro postreglo. Prav posebno pa je treba pohvaliti upravnika tov. Satlerja za njegov trud in iniciativnost. J. fi. Ali IMAMO DOIOU KAJflllEI? Naslednja tabela kaže Število vajencev po posameznih edinicah in pa njihovo število v primerjavi s številom kvalificiranih delavcev, ini sicer v oktobru letošnjega leta: Zvečer po izdatni večerji smo kegljali, nekateri balincali, gledali televizijske predstave. Nekoč pa smo se odpeljali z barko v Koper. Širi sc to naše obmorsko slovensko mesto. Velitko novih hiš grade. Še na neko prijetno stvar vas moram spomniti, dragi tovariši, namreč na tovarištvo, ki se je v našem domu razvilo v tolikšni meri, kot res nisem pričakoval. Z najrazličnejših gradbišč našega podjetja smo se znašli, se hitro med seboj spoznali, se šalili in razpravljali tudi o resnih stvareh, sprehajali in kopali. Nikoli mi ne bo žal za najino šestmesečno varčevanje, saj nama je bilo v enem tednu vse to poplačano. Sedaj se počutim na svojem delovnem mestu še bolj zdrav m spočit. . Vinko Vajt Kidričevo Edinica Gradbeno vodstvo Ljubljana Gradbeno vodstvo Celje Gradbeno vodstvo Maribor Gradbišče Jesenice Gradbišče Zalog Gradbišče Koper Gradbišče Ravne Lesni obrat Škofja Loku Otirat gradbenih polizdelkov, Ljubljana CO Ljubljana in Maribor Tabela kaže tudi podatke o številu polk val ificiraiiih na enega kvalificiranega delavca. Z ozirom na pomanjkanje kvalificiranih delavcev je skrb za naraščaj in za kvalificiranje navadnih delavcev ena osnovnih dolžnosti šefpv organizacijskih edinic im vodstva podjetja. Gornja tabela kaže, kako posamezne edinice to svojo dolžnost izvršujejo. Pred vsemi vodi gradbišče Zalog, kjer pride i»a manj kot dva kvaltfi- Število Število vajencev Število polkvalifi- ciranih na enega delavcev vaječilu občine. Vse to so zahtevne naloge, ki jih kolektiv tega gradbišča opravlja v veliko zadovoljstvo investitorjev K tolikšnim uspehom je pripomogla zlasti industrijska gradnja, ker so lanski zimski čas gradili martinovko in to celo v treh izmenah vse od začetka leta pa tja do konca maja. Od vseh prevzetih del je bilo letos 85 odstotkov gradbenih in 'e 15 odstotkov ostalih. To pomeni, da bo naslednje leto precej več obrtniških, saj bodo na stolpnici in na šoli letos gradbena dela v glavnem že končana. Posebej kaže naglasiti, da se to gradbišče odlikuje po dobri organizaciji dela in po visoki storilnosti. Koleativ sestavljajo zreli delavci, pravi proletarci, ki niso navezani na kmetije in je zato tudi razpoloženje v njem zares delavsko. Režijski stroški gradbišča so sicer večji kot jih imajo ostala podjetja, ki gradijo na Jesenicah (gradbeno podietje Nova Gorica, * J,e!fn'C' *Soren-icV!z Radovljice, »Projekt« iz Kranja ter ® e?,a> vendar so njihove cene nižje kot teh podjetii. Večji režijski stroški nastajajo v glavnem’ zaradi tega, ker je naše jeseniško gradbišče del celotnega Gradisa in nosi del stroškov centrale cesar nekatera druga podjetja na Jesenicah nimajo. Sicer so na ti stroskt mzji kot pa prejšnja leta. y Gradbišče razpolaga z enim inženirjem, ki vodi gradnjo osemletke, ter štirimi tehniki, od katerih je Vovk šef gradbišča. • In vendar smo za večja pooblastila Predsednik delavskega svetu je delovodja Jože Brešan, s tolminskega doma. Povedal je marsikaj zanimivega o delu delavskega sveta. »Letos smo se sestali že šestkrat in je ta delavski svet eden najboljših, kar jih je bilo doslej. V njem so resni in preudarni ljudje, ki se zavedajo velike odgovornosti. Uspelo ham je vzpostaviti tesen stik z organizacijami v kolektivu m občini. Posebej moram reči, da uživa delavski svet vso podporo seta gradbišča. Glede pooblastil obratnih delavskih svetov pri nas bi lahko marsikaj pripoinn.il. Poglejmo na primer nabavo materiala. Zapletli smo se zaradi vrtalnega stroja, ki ga nismo smeli kupiti...« »Ne, saj to res ne. more biti, da bi vsak kolektiv o tem odločal«, se je vmešal tov. Vovk. »Te stvari je že treba centralno urejati.« © Vsi organizirani v sindikatu Predsednik sindikalne podružnice je Rudi Pregelj. Tudi on je star Gradisovee. Ob koncu novembra bo imela podružnica občni zbor. Težave? Teh ne manjka. Če začnemo od klubske sobe, ki so jo preuredili v stanovanjsko, pa do mladine, ki so jo organizirali pred nedavnim. Letos so imeli 16 sej in priredili 8 množičnih sestankov. Priredili so večji izlet z avtobusom čez Vršič v Portorož in preko Ljubljane domov. Zlasti je razgiban kegljaški šport, saj imamo moderno urejeno kegljišče. No, zaradi njega je bilo že veliko govoric. Goje se namizni tenis, šah in odbojko, strelstvo pa do leta 1956. Sindikat je posebej skrbel za varnost pri delu in letos ni bilo težjih nesreč. Manjka pa kopalnic, kar je na Jesenicah sploh problem zase. Tri leta nazaj mladine niso imeli posebej organizirane. Po dolgih razpravah na sestankih komunistov in sindikalne podružnice so ga letos vendarle ustanovili. Danes je na gradbišču 96 mladincev, v organizacijo pa je vpisanih 23, veliko se jih namreč vozi. Glede menze ni pritožb. Delavci se s hrano pohvalijo. Zaradi nedavne podražitve so tudi v menzi podražili hrano za 500 dinarjev na mesec in stane danes hrana s pol kilograma kruha na dan 150 dinarjev. 9 Komunisti so jedro kolektiva Nedvomno je posebna odlika jeseniškega kolektiva prav v složnem sodelovanju vseh družbenih organizacij, delavskih organov upravljanja im vodstva gradbišča. Ce za kaj. se lahko komunisti Gradisove! pohvalijo s tem, da jim je uspelo vzpostaviti plodno in tovariško sožitje v kolektivu. Partijsko organizacijo vodi Stanko Kramar, po poklicu je zidar. Ou ima največ zaslug za to. da so letos obnovili mladinsko organizacijo. Določili so tudi komunista,-ki se posebej zanima za delo in življenje mladine. Komunistov je pravzaprav malo, komaj 15, letos so sprejeli dva nova, lani in še več let nazaj pa nobenega. Prav gotovo je velika selitev delavcev ena izmed ovir. da ne mo-reio vsakega posameznega človeka podrobno spoznali. Zdaj bodo za to dosti bolj skrbeli. Vendar je na Jesenicah v primeri z drugimi Gradisovimi kolektivi sorazmerno še največ komunistov, saj jih je n. pr. pri 1100 članov mariborskega 9 Perspektiva gradbišča Zaradi dokaj kratkovidme politike je družbeni standard iia Jesenicah in v bližnji okolici precej zaostal. To pomeni, da bo treba še precej graditi, s tem pa je tudi zagotovljeno celo našemu kolektivu. Razen tega so Jesenice z okolico velik industrijski bazen in se bo vedno našlo tudi dovolj Frane Vovk, šef Noiboljši Jeseničani Franc Vovk, šef gradbišča; Ignac Obid, strojnik; Alojz Lukežič, delovodja; Franc Zavratnik, strojnik; Jože Brešan, delovodja; Jakob Peter-man, delovodja; Maks Mulec, zidar; Anton Vogrinc, betoner, Štefan Vograneič, betoner; Viljem Zrini, železokrivec; Jože Zalokar, tesar; Srečko Arčon, tesar. Vlado Čelik, miner; Ivan Korači«, mizar. ____ ^ •' L**«* Zgoraj gradnja jeseniške osemletke, ki jo na Jesenicah tako nujno potrebujejo. Končana bo do začetka novega šolskega leta. — Od vrha navzdol pa so naslednje slike: gradnja rezervoarjev na Pokljuki (tesarji Mekiš, Legat in Valant), pod njimi pa je miner Furnič. Med Lescami in Bledom so letos dogradili nov most. — Spodnja slika pa kaže začetek gradnje stopnice, tudi stavbe zadaj je zgradil ta kolektiv. industrijske gradnje. V bližnji bodočnosti je taka gradnja predvidena na Lescah, na Bledu pa nizka gradnja (kanalizacija). Nuš kolektiv bo prevzel tudi gradnjo prodora iz Radovim v Blejsko jezero, kar nameravajo napraviti še to zimo in Ivo tlelo čez zimo že zagotovljeno. Razen tega bo treba do jeseni prihodnjega leta zgraditi na Bledu velikansko kinodvorano s 1200 sedeži, ker se bo puljski filmski festival preselil na Bled. Pula namreč niti nima dovolj hotelskih kapacitet niti primerne plaže in še isti čas so taki festivali v mnogo bolj znanih turističnih krajih kot «o Benetke, Cannes in tako dalje. Zimskega filmskega festivala Evropa nima. Potlej so na Bledu predvidene še velike rekonstrukcije hotelov, kar vse zagotavlja delo tudi našemu kolektivu, če bo seveda uspel na licitacijah. Seveda pa ne smemo pozabiti gradnje našega počitniškega doma na Pokljuki, ki jo je prevzel prav tako. jeseniški kolektiv. Jeseničani smatrajo gradnjo tega doma za eno izmed Prvjh nalog v prihodnjem letu in nas že vabijo na otvortev. Načrt že imajo in tudi lokacija je že določena. Stal bo v neposredni bližini hotela. * Pri kraju smo. Obisk pri tako zrelem in enotnem kolektivu je zares veliko doživetje. Toda ne mislite, da so te nesene napisane samo zastran hvale. Brez pridržkov bi napisali iudi slabe slvari in jih grajali. Na Jesenice se gremo lahko samo učit. Naj omenimo samo še neko misel, ki so jo sprožili na Jesenicah. Iz centrale sicer obiskujejo gradbišča, toda do predstavnikov delavskih organov upravljanja in družbenih organizacij ne najdejo poti. Vsi vemo. da je strokovno delo v največji meri odvisno od njihovega dela. Torej...? Vlado Jarc Ni Ceršak ampak Kapela Zadnjič je tiskarski škrat skočil med naše šale in nani zamenjal Kapelo s Ceršakom. V Kapeli so se muzali, ker so vedeli, da so pri njih pustili beton v samokolnici čez noč in si mislili: »Krompir imamo...« Naš časopis naj bo iErcolc življenja Naš vestnik že dal j časa izha ja. V prvi številki smo se že pomenili, zakaj je pravzaprav začel izhajati. Vendar velja te besede še ponoviti. V našem podjetju je manjkala vez, ki bi kolektiv še ioodj povezovala. Res, kolektiv je že povezan, da tako rečemo, po tehnični in komercialni liniji, vendar to ne zadostuje. Sindikalni odbor Gradisa je menil, da mora biti med člani kolektiva še neka d ruša vez, da bi morali imeti svoj list, v katerem bi se pomenkovali o naših nalogah ju uspehih, iz katerega bi lahko vsakdo razbral, kako žive delavci na tem ali onem gradbišču, ker bi lahko obrazložili težave,znjim prenašali razne izkušnje, se na straneh našega lista odkrito pomenkovali o slabostih, razpravljali o medsebojni pomoči, sikratka prenašali najrazličnejše izkušnje. Delavski svet je predlog sindikalnega odbora sprejel. Pred izidom prve številke našega lista smo precej razpravljali, kakšen naj bo. kdo naj v njem sodeluje, ka naj objavlja. Izšla je prva številka. Delavci z njo nismo bili zadovoljni, ker v našem vestniku nismo našli vsega tistega, kar smo pričakovali. Vendar prva Kaj je sklenil delavski svet gradbenega vodstva Ljubljana Delavski sve*t Gradbenega vodstva Ljubljana je vendarle zasedal. Med drugim je sklenil, da je treba oddajati čimveč del v akord. Za vsako delo. ki se odda v akord, pa je treba skleniti pismeno pogodbo. Delovodjem je naročil, da so dolžni opozarjati vse delavce na uporabo zaščitnih sredstev. Pri naročanju materialov morajo tisti, ki jih naročajo, paziti na to. da ne bi nastajale prekomerne zaloge. Delavski svet je imenoval tudi tričlansko komisijo in ji naročil, naj pregleda vsa skladišča na stav-biščih, skladišče na žagi Šiška in komunalno skladišče ter popiše vse zaloge materiala, ki ga to gradbeno vodstvo ne potrebuje. številka tudi ni mogla biti drugačna zaradi objektivnih težav in ker še nismo imeli izkušenj. Druga je bila že boljša. V njej je bilo več sestavkov o vprašanjih, ki zanimajo naše delavce, bila je bolj življenjska jn bol j privlačna. Tretja je bila še boljša..Rečem lahko, da se z vsako številko našega lista bolj približujemo problemom, ki nas vse skupaj teže, da iz. vsake številke razberemo vrsto vprašanj, ki zanimajo nas vse, vsakega člana kolektiva. Zakaj sem napisal teh nekaj besed? Zato, da ne bi pozabili na določene slabosti v minulosti in da bi se vsi še bolj zavzeti za pestrejšo vsebino našega lista, da bi v n jem vsi kar najbolj sodelovali. Naj ob tej priložnosti zapišem nekaj predlogov, nekaj pripomb, ki so'jih izrekli številni člani našega delovnega kolektiva: Zdi se nam, da bi moral biti naš časopis obsežnejši, štiri strani so le premalo za tako obilna vprašanja, ki j": pred nami vsak dan pojavljajo. In kdorkoli piše vanj, naj bi se čimbolj'izogibal tu jk in fraz, pb sal naj bi v lepi, čisti slovenski besedi. Zdi se mi, da manjka drobnih'novic z gradbišč. Marsikaj se dogaja po raznih gradbiščih, marsikaj, kar bi zanimalo tudi druge, toda vse to pride v pozabo, ker ni nikjer zapisano, ker o tem ničesar ne zvedo tovariši na delovnem mestu. Zdravi dovtipi bi list poživili. Naš vestnik bo takšen, kakršnega bomo sami ustvarjali. Ne moremo pričakovati, da bi uredniški odbor sam napolnil štiri ali več strani lista: potlej bi bil to list uredniškega odbora. V listu moramo sodelovati vsi. delavci, uslužbenci, člani delavskih svetov in upravnih odborov, sindikalni odborniki. Vsak član našega kolektiva naj vanj dopisuje, kajti s tem bo pomagal povezovati nas vse, s tem bo popestril strani našega glasila. Uredništvo pa naj sfi potrudi, da bo piscem neobjavljenih člankov svetovalo, kako naj pišejo v bodoče, jim obrazložilo, zakaj posamezni sestavki niso bili objavljeni. Ce bomo vsi skupaj upoštevali teh nekaj predlogov in pri- pomb, potem se lahko nadejamo, da bo naš vestnik še boljši, privlačnejši, da bo res tista trdna vez med člani našega kolektiva, ki delajo v različnih krajih, opravljajo različno delo, vez, ki smo jo doslej pogrešali in ki jo sedaj imamo ter jo moramo še bolj utrjevati. Lo. Jo. Pripomba uredništva: Uredništvo te teh nekaj pripomb hvaležno prebralo in jili sklenilo objaviti. Kot "lahko vsak bralec vidi, je nekaj številk že obsežnejših. Osem strani imajo. V njej so sestavki s posameznih gradbišč. Člani uredniškega odbora si bodo prizadevali še izbol jšati list, in kot je tovariš zapisat, bo to hotenje uresničljivo ob pomoči vseli. Pišite nam, dragi tovariši, sporočajte nam novice, kaj delate in kako živite. Z GRADBIŠČA V RUŠAH. KIER GRADIMO MED DRUGIM TUDI V EC STANOVANJSKIH BLOKOV i lii lili nit Ul it Iti! Nedvomno je »Gradisov vestniki vsakomur dobrodošel. Z veseljem čakamo njegovega prihoda in ga radi prebiramo. Opazil pa sem, da si bralci žele, da bi bil list še boljši. Želimo, da bi list izhajal dvakrat na mesec, če je to tehnično izvedljivo. Pravtako bi list močno poživilo, če bi bilo več dopisov in člankov o življenju in delu naših edinic. Podrobneje naj bi analizirali uspehe, prav tako pa tudi slabe strani v edinicab. Iz izkušenj se lahko marsikaj naučimo in vemo, da ima vsak svoj prav. In končno pomeni tako pisanje tudi tesnejšo medsebojno povezavo edinic, kar je lahko podjetju le v prid. Glasilo naj bi bilo tudi bogateje ilustrirano, zlasti pa manjkajo zanimivosti, najnovejše tehnične pridobitve, s tehničnimi nasveti. Močno bi ustregli bralcem, če bi odprli posebno rubriko z naslovom: vprašani?) in odgovori, sa i je dosti stvari, ki delavce tarejo, dosti vprašanj, na katere si ne vedo odgovo- riti. To bi bil pravzaprav pravni svetovalec. Dalje predlagam, naj bi uredništvo razni is' i lo o tem, da bi odprlo posebno »uradno« stran, na kateri bi objavljali vse važnejše sklepe in napotila osredn jega delavskega sveta, kakor tudi važnejše sklepe organov delavskega upravljanja edinic. In športna rubrika vsekakor ne bi smela manjkati. Ste morda mislili na objavljan je kakšnega podlistka? Morebiti je kdo med našimi člani, ki zna tako sukati pero? Končno smatram, da bi kazalo raz.pisati anketo o listu, kako so bralci zadovoljni z njim. kaj Še pričakujejo o listu in podobno. Uredništvo bi dobilo prav gotovo s tem obilo pobud za svoje delo. Ce pa člankov manjka, razpišite tekmovanje za kakovostno in količinsko dopisovanje, pri čemer naj bi se angažirale sindikalne podružnice. Kaj mislite o tem? Drago Kastelic, Krško Od lonca do lonca ZDAJ PA ŠE SLIKE S POPOTOVANJA OD LONCA DO LONCA PO NAŠIH MENZAH. NA PRVI SLIKI JE PRIZOR Z GRADBIŠČA PREDILNICE IN TKALNICE V MARIBORU STANOVANJSKI BLOKI, KJER HODIJO PO HRANO Z JAPANERJEM »ŠTUHEC-SISTEMAi, KOT GA ŠALJIVO IMENU!EJO. V TAKIHLE POSODAH PRIPELJEJO MALICO, IN KADAR PRISPE, NAPRAVIJO ODMOR, DA SE HRANA NE BI OHLADILA. NA DRUGI SLIKI STA KUHARICI IZ NASE MENZE V VELENJU. »KAJ NAJ SKUHAM IZ JEŠPRENJA IN FIŽOLA, CE NE RIČET.« PRAVI PRVA. TO POMENI. DA BI SE LE MORALA DOGOVORITI Z UPRAVNIKOM, KAKŠEN JEDILNI LIST BOSTA SESTAVILA ZA NEKAJ DNI NAPREJ. IN SPODAJ 30 DELAVCI IZ MARIBORA PRI MALICI (GRADBIŠČE PTM). »SAJ NE BO NIC S TO SLIKO«. SO DEJALI. ZDAJ BODO NAJBRŽ PRESENEČENI. KO SE BODO ZAGLEDALI V NAŠEM LISTU. NO, PA DOBER TEK! Opomba uredništva: Tovariš Kastelic je nadrobil obilo pobud i« smo mu prav hvaležni zanje. Pa pojdimo lepo |X> vrsti, kot so hiše r Trsti! Da bi list izhajal dvakrat na mesec? Že tako izide z veliko mujo enkrat na mesec. Saj veste, da je sedaj naša sezona in človek res ne utegne misliti še na to, kdaj bo napisal članek. Morda se 1m> po sezoni kaj razvedrilo in bo več člankov. V tiskarni najbrž' ne bi bilo tako veliko težav. dede dopisov pa je tovariš Kastelic tako napisal, kot bi vedel naše misli: Tudi mi si iih želimo in smo že večkrat ooozarjali etlinice in njihove sindikalne podružnice, naj nam pošljejo dopis, če nič drugega. vsaj kratke vesti iz življenja njihovega delovnega kolektiva. Koliko so poslali, lahko vsak sam prebere v teh petih številkah lista, kolikor jili je izšlo. Če ni, še toča ne pobije, pravi slovenski pregovor. Pomagali smo si tako, da smo listali zapisnike sej izvršnih odborov sindikalnih podružnic in zasedanj delavskili svetov. Toda kaj — ko jih ne dobivamo sproti, od večine pa sploh nič. Če je zapisnik star dva meseca, ni smiselno ponatiskovati posameznih odločitev, saj so tudi tisti. ki so bili takrat na seji, že pozabili nanje. Mi pa tudi ne vemo, ali so tisti sklep uresničili. Glede ostalih predlogov pa kaže reči, da že imamo nekatere rubrike, katere naš dopisnik predlaga. Predvsem si prizadevamo po gradivu pač, s katerim razpolagamo, oblikovati drugo stran kot nekakšno »uradno stran«. Športno rubriko nam je doslej polnil tov. Dragan Raič, s tehničnimi zanimivostmi (pod tem si zamišljamo zanimivosti iz gradbeništva), pa doslej še nismo prišli na zeleno vejo kljub dokaj velikim prizadevanjem. Nadvse pa pozdravljamo predlog, da bi uvedli pravno posvetovalnico in bralce že kar ob tej priliki pozivamo, naj pošljejo vprašanja. Na anketo smo že tudi sami mislili. vendar smo dejali, naj preteče najmanj leto, da dobi list kolikor toliko svojo podobo in bodo 'tudi bralci laže sodili o našem delu. Mi pa tudi potrebujemo časa, da uresničimo vsaj tiste zamisli, ki smo si jih v začetku postavili. II rije sestanki o deoetih dneh Izvršni odbor sindikalne podružnice v Veliki Loki je zelo delaven. V devet h dneh se je na primer kar trikrat sestal. Res je to bilo zadnje dni maja, vendar velja vseeno omeniti, kajti trije sestanki v deve-tih dneh res niso šala. Na enem izmed njih so odborniki razpravljali o prehrani. Hvalevredna stvar, saj prazna vreča ne stoji pokonci, in če delavec težko deta. potem je prav, da je hrana tečna in okusna in prav je. da o teh stvareh kdaj pa kdaj razpravlja tudi sindikat. Kot povsod, so seveda tudi v tej podružnic: razpravljali o volitvah v zavode za socialno zavarovanje in na naslednjem o ureditvi sindikalne sobe. škoda je le. da zapisniki iz tako delavne sindikalne podružnice pr-bajajo v uredništvo »Gradisovega vestnika« tako kasno in zato ne moremo bralcem postreči z novejšimi vestmi. Upamo, da bodo odborniki sami poskrbel, za nov^.P jn nara tudi oisali o svojem delu in življenju. —- - „ Friiniljini litij ii kiililltlmt dilme Pomanjkanje zidarjev in lesarjev, ki je bilo posebno občutno v letošnjem letu,-zahteva od nas, da posvetimo več skrbi vzgoji novih kadrov, kot smo to delali do sedaj. Priliv vajencev na gradbišča ni takšen, da bi dal upanje, da bomo zadostili potrebam po kvalificiranih delavcih v kratkem času. Prevzemanje novih del iri tudi pravočasna dovršitev zgradb, katere že zidamo, je največkrat odvisna od zadostnega števila zidarjev in tesarjev, dasi so naša gradbišča razmeroma močno mehanizirana. Močno povečana gradnja stanovanj v zadnjih letih pa je še stopnjevala stisko, ki je nastala zaradi nezadostnega števila kvalificiranih delavcev. Prav dela pri gradnji stanovanjskih stavb so taka, da zahtevajo mnogo več zidarjev kot druge vrste gradenj. Letos smo si pomagali iz zagate tako, da smo premestili z gradbišč, ki so lažje »počakala«, zidarje in tesarje na gradbišča, kjer je bilo treba delo nujno dokončati. To seveda ni rešitev problema, ker nastane zastoj pozneje na gradbišču, ki je moralo delovno silo oddati. Poleg tega je premeščanje delavcev vedno neprijetno, tako za gradbišča kot za delavce same. Moramo pa omeniti, da so bili naši delavci, zidarji in tesarji v vseh primerih »Gradisove!« dn s«-brez večjih trenj sprejeli premestitev kot nujno pomoč drugim gradbiščem. Poudariti moramo, da so se na novih začasnih delovnih mestih večinoma zelo dobro izkazali. Take akcije bodo v bodoče, predvsem pa v prihodnjem letu. skoraj nemogoče, ker so naša gradbišča polno obremenjena z novimi nalogami za leto 1959. Pomanjkanje kvalificiranih delavcev bomo lahko rešili edino s pritegnitvijo tistih naših polkvalifciranih delavcev, ki že več let pomagajo kvalificiranim delavcem tako, da sami lahko izvršujejo taka dela. Tem tovarišem manjka verjetno le teoretično znanje, da bi mogli uspešno opravljati poklice kvalificiranih delavcev. To teoretično znanje pa lahko damo polkvalificiranim na posebnih tečajih, kjer jih pripravimo, da bodo po končanem tečaju lahko uspešno položili izpit pred komisijo. Gradis namerava osnovati take tečaje v mesecih januarju, februarju in marcu. Tečaje bodo vodila gradbena vodstva v Ljubljani, v Celju in Mariboru. Polkvalificirnni zidarji in tesarji iz drugih gradbišč se priključijo tečajem v teh treh središčih. Tečaji bi bili celodnevni in bi obravnavali snov teoretičnih predmetov, ki jih zahteva pravilnik o opravljanju strokovnih izpitov. Kdo se lahko prijavi k izpitu za kvalificiranega zidarja in tesarju in s tem tudi v tečaj? Po uradnem listu FLRJ št. 54 z dne 5. nov. 1952 se prizna strokovna izobrazba kvalificiranega delavca tistemu, ki je opravljal kot poikva-lificiran delavec vsaj dve leti vsa dela nekega poklica ali pa je delal pet let kot nekvalificiran delavec in je v tej dobi od časa do časa opravljal vsa glavna dela nekega poklica. Napraviti pa mora tudi predpisani izpit, ki obsega praktični in teoretični del. Pravica poglaganja izpita za nekvalificirane je ugasnila z 51. decembrom 1953, medtem ko velja za polkvalificirane še nadalje. V pravilniku o opravljanju slrokovnih izpitov za kvalificiranega in visokokvalificiranega delavca, objavljenem v Uradnem listu LRS št. 1? z dne 16. XII. 1952 pa je določeno, da lahko polagajo strokovni izpit za kvalificiranega delavca polkvalificirani delavci v podjetjih, če so najmanj tri leta opravljali vsa glavna dela poklica, iz katerega žele delati izpit. Tako velja torej za našo republiko triletna zaposlitev v poklicu polkvalificiranega delavca kot pogoj za dosego pravice do izpita. Kot dokaz o polkvalifikaciji služi odločba o prevedbi, ki jo je izdala komisija za prevedbe delavcev v L 1950 ali pa odločba upravnega odbora edinice, ki jo ta izda po splošnem navodilu o pridobitvi strokovne izobrazbe delavcev s praktičnim delom v podjetju (Ur. list FLRJ, štev. 54 od 5. XI. 1952). Dokaz o polkvalifikaciji je tudi vpis v delovni knjižici delavca. Izpit sestoji iz praktičnega in teoretičnega dela. Po uspešno završenem praktičnem izpitu je kandidat pripuščen k teoretičnemu delu izpita. Praktična naloga obsega neko določeno delo na stavbi. Nalogo določi komisija in jo da kandidatu neposredno pred začetkom izpita. Teoretični del izpita je ustmen in pismen in obsega sledeče predmete: slovenščina, računstvo, blago-znanstvo, organizacija in tehnika poslovanja, temelje gospodarskega sistema ter državna ureditev. Pismeno in ustno se polaga slovenščino in računstvo, druge predmete pa le listno. Kot že rečeno, bomo teoretični del izpita obdelali na tromesečnem tečaju v zimskih mesecih. Mislimo, da bi bilo koristno na tečaju na kratko obdelati tudi snov strokovnih predmetov, kot so tehnično risanje in gradbene elemente. Te predmete bodo predavali naši tehniki in inženirji. Za čisto teoretične predmete bomo morali pridobiti predavatelje iz osnovnh in srednjih šol. Naloga gradbenih vodstev je, da že sedaj pričnejo s pri-P ra vami za tečaj. Zbrati te treba čimvečje število polkva-lificiranih delavcev, ki se žele udeležiti tečajev in položiti izpite. Preskrbeti morajo primerne prostore za tečaj, uredili stanovanje in prehrano udeležencev ter si zagotoviti potrebno število predavateljev. Razume se, da bomo/tečaje organizirali le, če bo zanje dovolj kandidatov. Ce se bo pri posameznih gradbenih vodstvih prijavilo premalo delavcev, bomo pripravili le en skupen tečaj za vse prijavljen- ■ Smatramo, da naj bi bilo minimalno število tečajnikov od 20 do 25. Delavci, posebno tisti, ki imajo veselje za zidarski ali tesarski poklic in imajo vse pogoje, morajo sami stremeti za tem, da si pridobijo višjo kvalifikacijo. S tem koristijo predvsem sebi, v veliki meri pa tudi skupnosti. Razširiti in povečati svoje znanje ter s tem bistriti svoj um pomeni olajšati, si delo in izboljšati si življenjske pogoje. To pa mora biti končn« feznja vsakega izmed nas. Ing. Gorazd Berce Strcii - Že v eni izmed zadnjih številk Gradisovega vestnika je tov. A. V. spregovoril o vzdrževanju naše mehanizacije. Zdi se mi, da bi morali o mehanizaciji pisati več in govoriti vedno in ob vsakem času, ker je mehanizacija gradbenega podjetja eden izmed glavnih činiteljev za ceneno in kvalitetno izvršitev del. Vrednost osnovnih sredstev, ki nam jih je družim zaupala v upravljanje, je pri našem podjetju tako’ pomembna, odgovornost pa tako velika, da smo do sedaj pravzaprav vse premalo storili, da bi vse to, kar nam je zaupano, dejansko tudi pravilno upravljali. Marsikdo si predstavlja, da so osnovna sredstva, med katera prištevamo gradbene objekte, opremo in stroje, transportna sredstva, orodje in inventar, last podjetja. To preprosto ni res. Ne smemo pozabiti, da so to družbena sredstva, da nam jih je družba samo posodila in se moramo za to družbi oddolžiti z dajatvami v obliki obresti. Med osnovnimi sredstvi našega podjetja imamo tudi stroje in opremo ter transportna sredstva v vrednosti 1 milijarde 570 milijonov. Vloga gradbenih strojev je v tem, da se predvsem gradbeni delavec osvobodi težkili fizičnih del, da se pospeši izvajanje in kakovost grad- B Vse kaže, da bomo v 1. 1959 prevzeli dela na spodnjem ustroju na cesti Ljubljana—Celje, odsek na Trojanah. Tu je na približno 2.5 km dolgem odseku treba izvršiti preko 120.000 m’ temeljskih del. Dela morajo biti gotova v jeseni 1959. ■ V Kopru smo izlieitirali gradnjo stolpniee. S tem so tudi kapacitete tega gradbišča zasedene. Za potrebe gradbišča nameravamo odpreti v Črnem kalu lasten kamnolom, kjer bomo drobili kamen za beton. ■ V Šoštanju smo pričeli z gradnjo drugega 45 m visokega hladilnega stolpa. Objekt se gradi po načrtih, i>o katerih je zgrajen tudi prvi. B V Ljubljani smo začeli z gradnjo tako imenovanih malih stanovanj v Gerbičevi ulici. To bo skupa j 20 hiš za prebivalce stanovanj, ki jih bodo podrli zato. da bi Dolenjska cesta v Ljubljani dobila primeren začetek. Gradnja se vrši po načinu polmontaže in služi kot priprava za montažno gradnjo. O tem bomo še večkrat pisali. B Glavni trakt poslovne slsvbe na Titovi 3 v Ljubljani je dograjen. Kot je že znano, je to v veliki meri montirana stavba, grajena v tako imenovanem »vidnem betonu«. Zn natančno delo je investitor na likofu nagradil delovodjo tov. Vrbinca. J.U. HIŠ |§Ii«fa§l benili del. To si ponazorimo z nekaj številkami: Bager goseničar z žlico, ki drži pol kubika, zamenja delo od SO do 90 delavcev, buldožer za planiranje 100 do 120 delavcev, drobilec kamenja 10 mVh do 70 do 75 delavcev. Pomislimo samo, kako so se in se morajo še danes v nekaterih podjetjih mučiti gradbeni delavci, ki so morali nositi opeko bodisi posamezno na rami, ali pa v dvoje z nosilkami. Danes uporabljamo za ta dela razna konzolna in stavbna dvigala in pri tem današnji gradbeni delavec ne občuti teže dela, kot ga je občutil nekdaj. Toda pri tem je treba podčrtati, da je eden izmed najvažnejših pogojev za delovni uspeh ta, da so stroji ob nakupu pravilno izbrani, da so"pri delu polno izkoriščeni, da jih čimbolje vzdržujemo zato, da so čimdlje sposobni za delo. Značilna je primerjava -med mehanizacijo gradbenih del in opremo s stroji v industriji. To primerjavo dobimo najbolje, če primerjamo koliko KM pogonske energije odpade pri gradbenih strojili na gradbenega delavca in koliko na industrijskega delavca. Iz tuje literature je razvidno, da je n. pr. v Angliji leta 1935. odpadlo na gradbenega delavca 0.5 KM, na industrijskega pa 2.0 KM, torej 4 krat več. V našem podjetju smo že sedaj presegli stanje, kakršno je bilo v Angliji leta 1935, če upoštevamo, da znaša celokupna moč vseh naših pogonskih strojev 5.200 KM in da imamo 4.300 gradbenih delavcev. Seveda pri tem niso upoštevana transportna sredstva. Zanimivo je tudi to, da imamo gradbenih strojev samo za zemeljska dola 42.6% ali 2.200 KM. Pripominjam pa, da je stanje teh strojev po svoji kvaliteti oziroma iztrošenosti 50% tako, da bi dejansko lahko računali na 1.1000 KM za mehanizacijo zemeljskih del. Iz teh podatkov lahko izluščimo tele podatke: — da imamo v podjetju nepravilno mehanizacijo (n. pr. mehanizacijo za gradnjo hidrocentral); — da nismo pri dosedanjih nabavah nove mehanizacije upoštevali ekonomskih računov, t. j. ali bodo stroji ekonomični, dovolj izkoriščeni oziroma ali jih bomo lahko po-sojevali drusrim zainteresiranim gradbenim podjetjem; — da ni naš vodilni kader, predvsem pa delovodje po gradbiščih, ki organizirajo delo, dovolj seznanjen z uporabo gradbenih strojev. Nekateri delovodje se tudi še navdušujejo za stare metode dela in podcenjujejo delo s stroji; — da imamo v podjetju stroje, ki niso več rentabilni zaradi zastarelosti, oziroma je njih vzdrževanje neekonomično. Pri dosedanjem delu v gradbeništvu se je predvsem pokazalo, da je veliko napak in težav nastalo zato, ker ni bilo dovolj gradbenih strojev, zaradi slabe izkoriščenosti, nepravilnega ravnanja, brezbrižnega vzdr- ževanja strojev iu nesistematičnosti popravil. Ce k temu prištejemo še slabo evidenco o obratovanju strojev, nepoznavanje delovne sposobnosti, nepravočasne preglede in opravljanje tekočih popravil, potejn si lahko predstavljamo, kakšne posledice ima lahko za podjetje takšen način upravljanja strojev. Naši operativni plani o uporabi mehanizacije so premalo preštudirani, premalo realni, da bi iz njih lahko ugotovili, kdaj in koliko časa bomo na gradbiščih potrebovali strote, kakšne zmogljivosti imajo, kdaj bomo lahko te stroje premestili iz enega delovnega mesta na drugo. Res je, da nimamo še dovolj strokovnega kadra bodisi na edinicah, ali v centrali podjetja, ki bi sestavljali i nspremljali te plane ter sodelovali pri reševanju ostalih problemov mehanizacije. Se slabše pa je, da izkušnje, ki smo jih le pridobili pri dosedanjem delu, ne znamo pravilno ocen jevati in dalje uporabl jati. Smotrna mehanizacija gradbeništva zahteva nakup strojev z vsemi znanimi karakteristikami, do katerih je prišla tehnika v razvoju proizvodnje in eksploatacije gradbenih strojev, nadalje namestitev strojnikov, ki bodo sposobni pravilno izkoristiti stroje pri delu, jih znali pravočasno vzdrževati in popraviti. Gradbena operativa zahteva spremljanje razvoja tehnične proizvodnje in eksploatacije gradbenih strojev doma in po svetu, toda istočasno tudi organizirano spremljanje dela vsa.kega stroja na našem gradbišču. Mehanizacija zahteva, da čimprej prekinemo s starimi metodami neorganiziranega dela. Vse to pa zahteva, razen že do sedaj omenjenih primerov, predvsem dobro organizacijo strojne službe, najlroljši strokovni kader, razumevanje gradbenikov za strojno službo in postavitev te službe na ekonomsko znanstveno bazo. Anton Martinšek llllllllllllllilllllllllllll!lllllllllllllllll>ll1IIIIHIIIIIII!llllllllllllllllllllllllllllllll PROGRAM DELA JE SESTAVILA TUDI SINDIKALNA PODRUŽNICA DELAVCEV V RAVNAH Na eni izmed sej sindikalne podružnica Gradisa Ravne na Koro-šikem so odborniki razpravljali o svojem bodočem delu. Odbor sicer dela kot celota, vendar so ob tej priložnosti posamezniki zadolžili za določena delovna področja. Kar se pa tiče programa dela, so sklenili, da bodo posvetili kolikor moč svoje skrbi izobraževanju, urejanju tarifne politike, gospodarjenju itd. Razmišljali so tudi o ustanovitvi strelske družine. Kot je videti, mislijo tudi na dramatiko, kajti do konca septembra so morali posamezni tovariši opraviti določene naloge. Dosedanji njihov tajnik se ni udeleževal sej. Zato je odbor to dolžnost poveril drugemu odborniku. PRAKTIČNA UPORABA epažniit vibratorjev Občutno pomanjkanje igiastih vibratorjev v podjetju se da pri vibriranju tenkih konstrukcij deloma omiliti na način, ki se ga je poslužilo gradbišče Jesenice. Kot je iz fotografije razvidno, so na tem gradbišču opremili opažni vibrator z podaljškom iz okroglega železa ca 0 36, ki ima na koncu odebeljeno glavo. Ta podaljšek sedi v brastovem čoku vpetem med čeljusti opažnega vibratorja. Ročaj na gornjem koncu vibratorja dopolnjuje to preureditev. S tako preurejenim vibratorjem je navedeno gradbišče doseglo žeto dobre rezultate pri betoniranju lupine na peronu železniške postaje na Jesenicah, pa tudi pri betoniranju stropnih plošč stolpne hiše na Jesenicah. Opažni vibrator, preurejen na navedeni način delavec enostavno z železno glavo nasloni skozi bet. maso na opaž in tako prenaša vibracijo direktno na betonsko osnovo. Vibratorji so dosti močni, da dosežejo dovoljno zgostitev betona in lepo gladke površine betona. Izsekani poizkusni komadi z tako vibrirane lupinaste strehe na peronu so pokazali dobre rezultate trdnosti in gosto strukturo betona. Vibratorji niso tako občutjivi kot iglasti vibratorji, ki se posebno pri tenkih konstrukcijah radi kvarijo in kar je glavno, lahko se na navedeni način preuredi vsak naš opažni vibrator. Ing. Alfred Peteln GRADISOV VESTNIK * Stran 7 io smo se pripravil]alt na 9800-km cfolgo z-račno pot preko Atlatskega oceana z enim izmed igU direktnih avionov na progi Pariš—New York, 1% nobeden izmed nas Jugoslovanov ni vedel Bat točno, kje se bomo vozili in koliko časa bo vožnja trajala. Osem nas je bilo med šestdesetimi potniki v štirim-otornem letalu tipa Super-Constellation, ko smo se sredi noči odlepili od evropske zemlje na pariškem letališču Orly. V skupini smo bili trije Slovenci, dva Hrvata ter po en Srb, Bosanec in Makedonec. Vsi smo bili kandidati tehnične pomoči -za specializacijo v gradnji avtocest v Združenih državah. Letalski promet preko Atlantika je razmeroma gost, saj ga vsak čas preletava trideset do štirideset avionov v oibeh smereh. Najvažnejši za varen prelet oceana so točni podatki o vremenu, katere dobivajo piloti iz različnih vremenskih postaj. Te vremenske postaje so nameščene na devetih tako imenovanih »vremenskih« ladjah, katerih naloga je javljati avionu vremenske podatke ter pomagati določevati »položaj letala. Vsaka od teh ladij ima svoje mednarodno ime, n. pr »Alfa«, »Bravo«, »Coca«, »Delta« itd. din svoje določeno mesto na oceanu. Poleg teh devetih »vremenskih ladij« dajejo podatke o vremenu tudi vremenske postaje na kopnem in sicer v Londonu. Shannonu (Irska), Islandiji, Grenlandiji ter Novi Fundlandiji. Tako vse te vremenske postaje obvladajo ogromen -prostor severnega Atlantika, ki ga omejujejo na zahodu severna Amerika in Kanada, na severu Gronland -in Island in na vzhodu Evropa. Na jugu sega do črte New York—Azori—Gibraltar. Vožnja z letalom je bila zelo mirna in le grmenje motorjev nam je dokazovalo, da letimo. Višina 'leta je okrog 6000 m, seveda se po potrebi menja tako, da letalo izkorišča zračne tokove za lažji in hitrejši let. Sredi marca smo imeli v Evropi že prav lepo in suho vreme, ko pa smo se nad Novo Fundllan-dijo obrnili proti jugu, se je za par minut pokazala pod nami zemlja, vsa pod snegom. Nad Bostonom smo imeli novo doživetje s sporočilom, da so zana-di snežnih viharjev ne moremo spustiti v New Torku, temveč da je naše pristajališče v Phi-ladelphiji, približno 190 km južneje od New Torka. Seveda teh snežnih viharjev mi nad oblaki nismo občutili. Posledice teh smo doživljali šele v Phil-adelphiji, ker nas več kot tri ure niso pustili iz letala: pri sprejemu so manjkali prvi in najvažnejši predstavniki vsake države — cariniki. Sprejemnica za prekooceanske avione je Nevv Tork, snežni viharji pa tudi carinikom v Ameriki lahjro ponagajajo. Po dobrih treh urah čakanja, smo se le izkrcali na trdna tla novega kontinenta. leta in preiskave bodo trajale do leta 1961. Izdatki so preračunani na cca 20 milijonov dolarjev ali 12 milijard, din. Kakšne so te raziskave, da zahtevajo tako fantastične stroške? Na krožni poti z avtobusom, s katerim smo — mimogrede povedano — prevozili cca 8000 km po vzhodnem delu ZDA, smo prišli v mesto La Satle v Illinoisu, okrog 130 km jugozahodno od Chicaga, v bližini katerega smo si ogledali te zanimive raziskave. Ta kraj so si izbrali zaradi tega, ker nekako najbolj ustreza pogojem, ki vladajo v večini držav ZDA. Poizkusne ceste so zgrajene v šestih dvojnih pentljah, od katerih vsaka je dolga 5 -km. Tako tvorijo ravni del teh pentelj skupno cca 20 km dolga poizkusna cestišča, od teh je polovica betonskih, polovica pa asfaltnih. Vseh 20 km je razdeljenih na 836 po 24 m dolgih sektorjev, vsak z različno kombinacijo debelin podloge in cestišča. V teh cestah je vgrajenih tudi 16 poizkusnih mostov razpetine 15 m. Osem mostov ima jeklene I nosilce, štirje imajo nosilce iz armiranega betona, štirje pa so iz prej-na-petega betona. Študija mostov ima dva osnovna cilja: 9 Analizirati ponašanje mostov kratkega razpona pod ponavljajočo se prekomerno obremenitvijo -m • Določiti vplive dinamične obremenitve vozil na mostove kratkega razpona na avtocestah. Po teli poizkusnih cestiščih bodo vozili kamioni različnih obtežb z osnim pritiskom od 1 do 22 ton vsa-k dan 18 ur, 6 dni v tednu, neprestano dve leti in sicer s hitrostjo okrog 50 km na uro. Vsak sektor bo več kot milijonkrat obremenjen z osnim pritiskom različnih tonaž in razni elektronski instrumenti bodo beležili vse temperatura^ spremembe ia defomracije cestišča. V vse odseke je vgrajenih preko 800 termometrov in vsaka sprememba temperature se avtomatično beleži na posebne trakove. Poltovorni avto Fiat S 1983, ki se je pred vožnji v Ravnah nedavnim zaletel na črni V zadnjih letih, posebno pa še v letošnjem letu. je bilo v našem podjetju registriranih večje število »črnih voženj«, kjer je podjetje trpelo precejšnjo materialno škodo, krivci teh voženj pa bodo morali precej dolgo odplačevati odškodnino za povzročeno škodo. Zanimivo je to. da se vse »črne vožnje« običajno končajo s karanibolom in da so bile te vožnje izvršene samo s poltovorninii avtomobili, ki 50 v upravljanju edinic samih. Bes je, da edinice za te režijske avtomobile same sprejemajo šoferje, ki so potem v podjetju novinci in da si slej ko prej pri- budnosti od vodstva gradbišča in ZANIMIVOSTI Danes je v ZDA najmanj 5 milijonov kilometrov cest, od tega 600.000 km I. reda, ki spadajo v tako -imenovani »meddržavni sistem cest«, drugorazrednih pa preko 4 milijone kilometrov. Na teh cestah se vozi nad 60 milijonov motornih vozil in tovorni promet je čedalje večji, posebno po drugi svetovni vojni. Z vso ostrino se postavlja problem graditve vedno boljših, širših in trpežnejših cest, ki omogočajo ekonomične in varne prevoze. Modernizacija cestnega omrežja je osredotočena predvsem na »meddržavni sistem«, ki bo prevzel, ko bo dograjen, 26% vsega prometa v ZDA. Poleg velikih izboljšanj ekonomskih pogojev računajo, da bodo občutno zmanjšali število prometnih nesreč in letno rešili nadaljnjih 3300 življenj. Statistični podatki kažejo, da so ZDA izgubile v vseh svojih in tujih vojnah, v katerih so sodelovale 1,480.006 ljudi, dočim so jih v prometnih nesrečah od 1. 1900 dalje izgubile 1,530.060. Te ogromne, številke vzbujajo pomisleke, da za varnost prometa ni zadostno preskrbljeno. A to ne drži. Od leta 1925 do 1955 se je število smrtnih žrtev na leto zmanjšalo od 3 na vsakih 100 km ceste na 0,7, kar je relativno zelo nizka številka. Projektiranje novih cest in izboljšava starih, temelji na širokih izkušnjah, ki so jih amerikan-s-ki inženirji dobil; in še dobivajo iz poizkusov, ki presegajo naše evropske pojme o takih raziskavah. S poskusnimi cestami so Amerikanci začeli eksperimentirati po drugi svetovni vojni. Prve praktične preiskave na poizkusnih avtocestah so iz 1. 1950 do 1953. Stroški so znašali okrog 250.000 dolarjev (150 milijonov din). : Drugi podobni a po obsegu večji poizkusi so iz let 1932 do 1954 in so stali cca 900.060 dolarjev (540 milijonov din). Tretja in do sedaj največja serija raziskav o načinu gradnje in obnašanju cestišč pod prometom je pravkar v postopku. Prvi začetki so iz O T I SEV. AMERIKI Zanimivi so tudi podatki o gradnji spodnjega ustroja teh eksperimentalnih cest, odnosno pentelj. Od konca avgusta do srede novembra 1956 so izkopali in vgradili cca 950.000 m* zemlje t. j. 15 voščijo posebno tam, kjer ni dovolj organov samoupravljanja, razne izlete. ki se slabo končajo. Med šoferji, ki so v podjetju že dalj časa. ni bilo ugotovljeno »črnili voženj« s karanibolom. Verjetno (udi ti šoferji zavijejo na stranpota. toda ker so to starejši šoferji, znajo biti veliko bolj previdni in jih nesreča ne doleti tako kmalu kot mlajše šoferje. Prav gotovo pa je, kakor vidimo iz dnevnega časopisja, da so pogoste nesreče in karamboli vzrok v »čr-, nih vožnjah«, ki običajno nastanejo zaradi vinjenosti. Pred nekaj leti sta bili na gradbišču Šoštanj dve težji nesreči povzročeni na »črnih vožnjah-, kjer je bilo skupno 7 mrtvih, podjetju pa povzročena velika gmotna škoda. Pa si oglejmo zadnje štiri »črne vožnje«, ki so bile izvršene v zadnjih 12 mesecih, od tega 3 v preteklih 3 mesecih, katere so bilx posledica vinjenosti voznikov. — 19.000 m3 na dan. Stroški za ta zemeljska dela so znašali okrog 2 milijona dolarjev (1,2 milijarde din). - Dela so tako hitro napredovala, ker so masovno uporabljali stroje, kar je za Ameriko značilno. Pri zgoraj omenjenih zemeljskih delih je bilo zaposlenih preko 200 strojev. Produktivnost tako velikega aparata je odvisna od koordiniranega ritmičnega dela, ki so ga omogočili s pomočjo dvojne radijske zveze, ki je skrbela za hitro izmenjavo izsledkov centralnega laboratorija in odgovornih inženirjev na terenu. Nasipi so bili zgrajeni pod strogo tehnično kontrolo zaradi tega, ker so poznejši poizkusi zahtevali zelo enotno gostoto nasipa. Za kontrolo gostote nabijanja so uporabljali poleg drugih metod tudi izotope. Ko bod-o zbrani vsi podatki iz analiz in izsledkov teh obširnih raziskav, bo v veliki meri pojasnjeno, kar so hoteli doseči s temi poizkusi: katere so najboljše in najekonomičnejše vrste cestišč, ki jih bodo v bodoče gradili v ZDA in ki bodo odgo-varjale venomer se večajoči obfežbi tovornih vozil. B. V. Edinica Znamka in S št nab. vrednost povz. škoda izv. obr. Jesenice Skoda S 16(0 4,900.000 358.873 3 mesece Krško Fiat S 1984 3,500.000 323.969 3 mesece Ravne Fiat S 1983 3,500.000 250.000 3 mesece Lelika Loka Mercedes S 1052 2,972.000 80.000 2 meseca Iz pregleda sledi, da je bilo podjetju povzročeno približno 1 milijon dinarjev škode, poleg tega pa so bili oziroma bodo ti avtomobili eno leto izven obrata. Ce računamo, da plačamo za avto- ker vozilo med popravilom stoji in mora v tem času plačevati amorti- mobil Fiat 615 B t. j. 1.5 tone, ka- GRADISOVA DOBRA VOLJA—r Samo za Ptujčane? v Ljubljani imajo dvoje stranišč in se ne morejo sporazumeti, v katerega bo kdo smel. Ptujčani so »blokirali« svojega, drugi spet svojega. O tej »vroči« vojni bo moral razpravljati — pomislite! — upravni odbor! Petelnov »ljubček« — Ljubček, pejd mal sem! — Jaz nisem noben ljubček, jaz sem Janez ...! terih je največ po naših gradbiščih, mesečno najemnino 55.400.—- din in 2.162.— din zavarovanja, potem vidimo, da utrpi podjetje zaradi tega, ker vozovi ne vozijo in morapio kljub temu plačati družbene dajatve, še letno 690.744.— din dodatne škode. Pripomniti je potrebno, da vsak karambolirani avtomobil, pa .če je še tako dobro popravljen, izgubi na svoji vrednosti, kar se vedno pokaže pri nadaljnjem obratovanju s takšjiimi vozili. Vožnja z avtomobili. ki so bili karambolirani, ni nikoli več tako varna, ker ostanejo prikrite predvsem poškodbe v materialu (transmisija, šasija, volan). Res je, da ima podjetje zavarovane avtomobile pri DOZ, ki povrne stroške za povzročeno škodo na ta način, da jih iztirja prek sodišča od povzročitelja škode, toda DOZ ne plača škodo, ki nastane zaradi tega. zacijo in obresti na osnovna sredstva ter zavarovalnino. Delavski svet podjetja bo moral do takšnih primerov, kot so »črne vožnje« s karamboli, zavzeti bolj energično stališče in izvajati bolj stroge ukrepe, če nočemo, da bi morali prav vsako leto nabavl jati nove vozove. Trenutno imamo dovolj režijskih poltovornih voz tako, da ne bi bilo potrebno zopet novih nabav. Vsak član našega kolektiva dobro ve, da ima možnost režijskih voženj za lastne potrebe. Zato ni potrebe po »črnih vožnjah«, ker se vožnje lahko izvrši legalno. Upravni odbori rešujejo prošnje članov svojih edinic za njihove režijske vozove, dočim rešuje UO CO prošnje za režijske prevoze tovornih avtomobilov. V teh primerih je potrebno, da edinica priporoči prošnjo. Le na ta način bomo preprečili podjetju povzročanje materialno škode, voznikom režijskih voz pa onemogočili kakršnikoli postranski zaslužek, ali pa samovoljno izkoriščanje vozil. A. M. ® Črne ¥@