v.. . v! .* •v.v w.v.v •-•♦♦v - - '•♦♦v v.*< ♦ ♦ ♦ ' ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ^ • * ♦ ♦ ♦ »%V »♦♦♦♦♦♦ ♦ ♦♦♦♦♦♦ »♦♦♦♦♦♦♦ ►**v * V*V ♦ ♦ 4 ♦ ♦ 4 ► ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ►%v *%v ♦ ♦ 4 ♦ ♦ 4 ♦ ♦ 4 X. ♦ « v \v< ♦ ♦ 4 » ♦ ♦ ♦ ♦ 4 .%%: .*.v » ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ 4 ♦ « 4 ♦ A ♦ ♦ ♦ 4 4 4 »4 • 4 • .V ^4 4 !v 4^4 . .vl '4 4 4 4 4*4 V V« 4 4 4 4 4 4 4 > 4 • 4 4 4 4 4 4 44 444444 >% 4^4 v:*M‘ ...v •:*%v v.*.v 4 4 4 4 4 ♦.v*v A A A A J v: >SSS! XSSSV .v.v. yy*** v.v.v.% M ;v x 4. 44 »4 V V. ,v .%• v. >%• GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE ČIP PRAVICA — D N EVNIK IM SKUPNE SLUŽBE ZAČETEK Z NOVIM LETOM Glede na to, da že precej časa govorimo o Delovni skupnosti skupnih služb, je pravilno, da opišemo določene aktivnosti na tem področju. V letu 1978 smo sprejeli samoupravni sporazum o združevanju v DO ČTP Pravica Dnevnik. V tem sporazumu smo določili, da se bodo posamezna področja del opravljala v eni službi za celotno delovno organizacijo. Glede na to, da ravno tu prihaja do napačnih informacij, ki negativno vplivajo na nadaljnje delo, bi rad pojasnil naslednje: Iz 11. člena Samoupravnega sporazuma o združevanju v DO, je razvidno, da se bodo v Delovni skupnosti skupnih služb opravljala finančno knjigovodska planska in analitska dela, nadalje splošne in pravne zadeve. Družbeno politične organizacije obeh TOZD, pa so dale tudi predlog, da se v to delovno skupnost vključijo tudi kadrovske službe obeh TOZD, kar pa še ni sprejeto in bo v razpravi čimprej. Delavci obeh TOZD so že potrdili seznam delavcev, ki bodo združevali delo v tej delovni skupnosti, vendar bo zaradi sprememb prišlo do dopolnitve tega seznama. Od sprejetja omenjenega sporazuma do danes lahko rečem, da smo kljub manjšim oviram dosegli na tem področju določene uspehe. V najkrajšem času bo v ponovni razpravi Samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med delavci združenih TOZD in delavci delovne skupnosti. Po sklepu komisije za pripravo ostalih samoupravnih splošnih aktov za delovno skupnost, kot so: statut delovne skupnosti, Samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v delovno skupnost in pravilnik o delovnih razmerjih, bodo v razpravi meseca oktobra. Prav tako bo v tem času v pripravi katalog del in nalog za delovno skupnost ter sporazum o delitvi dohodka in osebnih dohodkov za delovno skupnost. Iz navedenih informacij lahko vidimo, da delo teče dalje in ni ovir, da delovna skupnost ne bi bila konstituirana in pričela z delom 1. 1. 1980, kot je sklenil delavski svet delovne organizacije, na svoji seji pred dnevi. Seveda s tem še niso rešeni vsi problemi, ki se pojavljajo ob organizaciji takih služb. Saj je potrebno sprejeti še nekaj samoupravnih splošnih aktov, rešiti prostorski problem ipt. Todače se zavedamo, da so nam te službe še kako potrebne, bomo s skupnim delom premagali tudi te težave in na kraju poželi uspehe, ki jih vsi pričakujemo. ALOJZ KRESNIK f "M Urednikova beseda Novost današnje številke Črno na belem, ki bo vsakomur takoj padla v oči, je nova »glava« našega glasila. Na ta račun smo že slišali pomisleke, češ, za noben časopis ni dobro da spreminja tisto, na kar so ljudje navajeni. Uredniški odbor je na svoji zadnji seji menil drugače in zato smo se odločili za takšno novost. Menimo, da nobena sprememba ni prehitra, če pomeni boljšo rešitev, kot je bila prejšnja. Upamo le, da bodo podobnega mnenja tudi naši bralci. To številko časopisa, ki je danes držite v rokah, je bilo veliko lažje pripraviti, kot prejšnjo. Oglasili so nam se številni sodelavci, predvsem iz tiskarne Ljudska pravica. Veliko manjši uspeh smo imeli v Dnevniku, čeprav so nam mnogi obljubili sodelovanje ali celo prispevke za to številko. Upamo, da v prihodnje ne bo ostalo samo pri obljubah. Želimo si čim več sodelavcev in prispevkov, saj je to edino zagotovilo, da bomo imeli bogatejši in pestrejši časopis. V_____________________J POSLOVANJE LD V PRVEM POLLETJU Manj ugoden finančni rezultat Finančni rezultat Ljubljanskega dnevnika v prvem letošnjem polletju ni bil preveč ugoden. Prišlo je do nekaterih neugodnih gospodarskih gibanj, ki jih je bilo težko predvideti na začetku leta. Nismo dobili dotacije v višini 1,712.000 dinarjev, pri ekonomski propagandi smo iztržili za blizu dva milijona dinarjev manj, kot smo predvidevali. Zaradi uporabe kakovostnejšega ofeet papirja namesto navadnega se je dohodek zmanjšal za 700.000 dinarjev, povečali so se stroški za dvojno tiskanje prilog v Nedeljskem dnevniku, povečala se je remitenda in število dolžnikov. Če ne bi prišlo do vseh nepričakovanih neugodnosti v našem gospodarjenju, bi lahko samo v prvem polletju namenili pet milijonov dinarjev za nove naložbe. Celotni prihodek LD je v prvi polovici leta znašal 83 milijonov dinarjev ali 15 odstotkov več kotvena-kem obdobju preteklega leta. Plan za prvo polletje smo uresničili v celoti, najboljše rezultate pa so dosegli v Obveščevalcu, ki so v prvih šestih mesecih uspeli povečati prihodke za 49 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem lani. Prihodki od prodaje Dnevnika so se v istem času povečali za 15 odstotkov, od prodaje Nedeljskega za 11 odstotkov, prihodki ekonomske propagande so bili za 14 odstotkov višji, prihodki IBM pa za 15 odstotkov. Prodaja Dnevnika je v prvih šestih mesecih presegla predvidevanja, pri Nedeljskem pa je bila manjša, zlasti pri kolportaži, kjer so računali na prodajo 73 tisoč izvodov, prodali pa so le 65 tisoč. Prihodki ekonomske propagande so za 16 odstotkov pod predvidevanji, prihodki Obveščevalca za 34 odstotkov nad planom, pri IBM pa so na ravni planskih predvidevanj. Potrebno je opozoriti na naraščanje zaposlovanja. Vse kaže, da se bo število novozaposlenih delavcev v naši hiši letos povečalo za 10 odstotkov, letošnja resolucija pa predvideva kvečjemu 2,5 odstotka novih delavcev v celem letu. Za pričakovati je, da bo poslovanje Ljubljanskega dnevnika imelo v četrtem trimesečju povsem drugačno podobo in da bo celoletno gospodarjenje veliko bolj ugodno kot v prvi polovici leta. S 1. avgustom smo namreč podražili časopise, računamo pa tudi na večji obseg oglasov. M. S. GOSPODARJENJE TLP V PRAVEM POLLETJU I VEČJA PROIZVODNJA OB MANJŠEM ŠTEVILU DELAVCEV Glede na potrebo dobrega seznanjanja delavcev z rezultati gospodarjenja v TLP v L polletju 1979, objavljamo poročilo še v našem glasilu, ki je po daljšem premoru spet zaživelo. Res je, da bodo kmalu znani žeprvi rezultati HI. trimesečja, vendar ni odveč in prepozno za pregled rezultatov iz I. polletja. Proizvodni plan za L polletje smo količinsko presegli za 6 odstotkov, po vrednosti pa za dobrih 5 odstotkov in tako ustvarili 3.878 ton proi-zvododv v vrednosti 113,485.645 dinarjev. Letošnja proizvodnja je v primerjavi z nekim obdobjem preteklega leta večja, količinsko skoraj za 9 odstotkov, po vrednosti za slabih 20 odstotkov. Pri tem pa je poprečna cena za tono proizvodov višja za 11 odstotkov. Naš izvoz vi. polletju je precej skromen, saj predstavlja le 1,5 odstotka celotne proizvodnje. Kljub temu pa je za 3 odstotke večji, kot v preteklem letu. Povečanje izvoza jepredvideno v drugi polovici leta. Naš proizvodni uspeh se odraža v tem, da smo omenjene rezultate dosegli s poprečno 487 zaposlenimi, kar je za 6 delavcev manj, kot jih je bilo v enakem obdobju preteklega leta. Z letnim planom smo načrtovali povečati število zaposlenih, vendar nam to ni uspelo zaradi temeljno organizacijo 62 delavcev, na novo pa se je zaposlilo 58 delavcev. Glede na strojne kapacitete, ki obstajajo, je predvsem čutiti pomanjkanje ofsettiskarjev, knjigo tiskarjev in knjigovezov. Možni delovni čas je za 0,5 odstotka večji od planiranega, čeprav je bilo skoraj za 1,5 odstotka manj zaposlenih. To se je doseglo s povečanjem nadurnega dela. Od vsega možnega časa se je za dejansko opravljene ure porabilo manj časa kot v letu 1978, kersoseznatno povečali neplačani izostanki. Kljub temu pa smo za izdelavno delo porabili več časa, kot v preteklem letu. Omembe vreden je podatek, da smo v letošnjem letu znižali plačane izostanke. Od skupnega števila 466.492 opravljenih ur odpade na izdelavno delo 223.526 ur. Razliko pa predstavlja režijsko delo Plan stvarnih izdelavnih ur je dosežen 98,4 odstotno. Nadurno delo je v primerjavi s preteklim letom večje za 2800 ur. Z letnim načrtom smo sicer predvidevali, da ga bomo zmanjšali, ker pa se je obseg proizvodnje povečal, istočasno pa se je zmanjšalo število zaposlenih, je ostala rešitev le v povečanju nadurnega dela. Pohvale vredno pa je, da se je režijsko nadurno delo zmanjšalo in tako predstavlja 31,5 odstotka vseh opravlje- nih nadur, kar je nižje od letnega plana, kakor tudi v primerjavi s preteklim letom, ko je režijsko delo obsegalo 35,4 odstotka vseh nadur. Vse to pa je pripomoglo, da se je naša produktivnost popravila za dobre 4 odstotke. Kljub temu pa ni bilo doseženo planirano. Preseg delovnih norm znaša 22.200 ur, kar je enako 10 odstotkov. Preseg v pret-klem letu je bi sicer večji, vendar ob zato nižjem izdelavnem količniku. Statistični podatki o izkoriščenosti strojev nam govore, da so bili stroji glde zmanjšanje števila zaposlenih dobro izkoriščeni. Tiskalni stroji so napravili 83,601.733 odtisov, kar predstavlja povečanje v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta za 5 odstotkov. Povečanje je pripisati predvsem ofsetti-skarskim strojem in časopisni rotaciji. Produktivnot na strojih je bila v poprečju za 1,4 indeksne točke večja, medtem ko se je dejanska izkoriščenost povečala dnevno samo za 2 minuti. Knjigoveški stroji skupaj izkazujejo višjo produktivno izkoriščenost za 1 uro in 2 minuti, produktivnost za dobrih 6 indeksnih točk, ter skupno število primerkov za 9 milijonov 241 tisoč več, kar predstavlja povečanje za 28 odstotkov v primerjavi z enakim obdbojem preteklega leta. Povečanje števila odtisov ozi- Nemalokrat se sprašujemq,na katerih področjih je mogoče prihraniti, da bi tako dosegli boljše poslovne rezultate. Z zavestnim prizadevanjem je sicer mogoče prihraniti nekaj denarja skoraj na vseh področjih, toda resnične rezerve Ljubljanskega dnevnika so predvsem v prodaji, zlasti v zmanjševanju remi-tende, ki je v zadnjem času presegla sprejemljive meje pri Dnevniku in Nedeljskem. Remitenda v »normalnih« mejah ne bi smela presegati 5 odstotkov, pri LD pa danes znaša 6,8 odstotka, pri Nedeljskem pa 7,7 odstotka. Če roma primerkov se odraža na finančnem rezultatu, doseženem v prvem polletju letošnjega leta. Celotni prihodek se je v primerjavi s preteklim letom povečal za 9,6 odstotka, dohodek za 11,9 odstotka, čisti dohodek za 14,8 odstotka, osebni dohodki za 13,2 odstotka. Osebni dohodki so rasli hitreje kot dohodek, kar pa ni v skladu z družbenim dogovorom, ki določa, da morajo osebni dohodki rasti za 10 odstotkov počasneje kot dohodek. Odstopanje med letom ni pomembno, vendar jih bo treba vskladiti z družbenim dogovorom do konca leta, to je ob zaključnem računu za leto 1979. Iz obračuna dogovorjenih sredstev za osebne dohodke po grafičnem sporazumu je razvidno, da so naši osebni dohodki za okoli 1,2 milijona dinar jev manjši, kot dovoljuje sporazum. Z obzirom na navedeno in ker naši osebni dohodki niso vsklajeni s porastom življenjskih stroškov, je bilo sklenjeno, da se razlika, ki predstavlja okoli 25 odstotka poprečnega mesečnega osebnega doohdka v II. trimesečju, izplača kot poslovni uspeh, ter dase za III. trimesečje poveča bruto vrednost točke za 10 odstotkov, ki tako znaša 0,2475 dinarjev. Ob sprejetju teh sklepov pa je treba povečati prizadevanje in napore celotnega kolektiva, da bomo ob koncu leta lahko vskladili osebne dohodke s samoupravnim sporazumom in družbenim dogovorom. bi uspeli prodati celotno naklado, bi vsak mesec lahko povečali prihodek za 1 milijon dinarjev. To je sicer samo teoretična možnost, saj bo remitenda vedno obstajala v določenem obsegu, toda že samo zmanjšanje remitende v sprejemljive okvire bi pomenilo pomembno povečanje prihodka. Zelo rentabilna je tudi dodatna prodaja časopisov. Stalni stroški so v naši dejavnosti zelo visoki, dejanski stroški vsakega na novo prodanega izvoda pa so le stroški papirja in prodaje. SKRITE REZERVE NEKAJ O DELU IZVRŠNEGA ODBORA OOS TLP ČLOVEŠKA PLAT PROBLEMOV Rad bi povedal nekaj o zasedanjih tiskarniškega Izvršnega odbora OOS. Vse seje so obvezno v popoldanskem času in zanimivo je, da nikoli doslej sklepčnost ni bila problem. To lahko pomeni dvoje: ali so obravnavana zelo zanimiva vprašanja in problemi, ali tudi, da se člani izvršnega odbora počutijo sproščene, lahko torej povedo vse, kar jim leži na srcu. Vodenje sej je namreč dogovorjeno tako, da vsakdo pove kaj se dogaja v njegovi sindikalni skupini in kakšne so težnje sindikalnega članstva. Pogosto so debate ostre, zve se marsikaj, kar bi sicer ostalo skrito. Sklep, ki ga potem Izvršni odbor oblikuje, je tisto, kar je potem predsednik dolžan zastopati na sejah Delavskega sveta, različnih kolegijih in posvetovanjih. Seveda se lahko vprašamo, če so vsi ti sklepi v duhu in črki naše samoupravne družbe? Bilo je že več vprašanj in ugibanj kako bo z novo rotacijo v novih prostorih, pa smo se odločili, da malo Pojasnimo tvsaj približno, kako naj bi bilo v bodoče. Ko bo montirana 5-členska rotacija v novem prostoru, bodo istočasno montirani tudi avtomatični menjalci zvitkov, kar pomeni, da med nienjavanjem zvitkov ne bo več ustavljanja stroja in s tem tudi več izvodov v določenem času. Stroj ima zniogljivost tiskanja 40 strani v črni barvi, ali pa 16 strani v večbarvnem tisku. Teoretična hitrost stroja je 40.000 izvodov na uro, jasno pa je, da je praktično nekaj manjša. Priprava je pri tem stroju daljša, ker je precej bolj zahtevna, njegova prednost pa je zelo hitro tiskanje. Kov stroj zahteva kvalitetnejši ntaterial, barve, plošče in tudi podložne gume. Zaradi že znanih deviz- PROBLEMSKA KONFERENCA Člani DS, OO ZK, IO OOS in ZSMS v tvtZD Tiskarna so 18. septembra kar Pet ur razpravljali o aktualnih problemih v rOZD. Poudarek je bil na naslednjih vprašanjih: realizacija investicijskega plana, gradnji nove poslovne stavbe, zasedenosti in prezasedenosti nekaterih kapacitet, nabavi in kvaliteti repromate-oala, remonti in popravila strojev, in-ouniranost delavcev o gospodarjenju v fluktuacija, kompliciranost obračuna osebnih dohodkov (ob primer-Dvi z drugimi tiskarnami) in pogojih Ugotovitve, sprejete na konferenci odo napotek vsem odgovornim za reše-vanje obravnavanih problemov in izhode za konkretno akcijo samoupravnih organov in družbenopolitičnih organiza-C'J v TOZD Tiskarna. Menim, da. Zakaj? Zato ker odsevajo resnično mnenje članstva, privrejo od tam. Izvršnemu odboru lahko pripisujemo veliko zrelost in zavestnost, eventuelne stranpoti ali usmeritve dobro razjasni in prede-batira na sami seji. Kar pa sploh najbolj navdušuje na teh sejah, pa je tudi vedno upoštevana človeška plat obravnavanih problemov. Nikoli se še ni pozabilo na to. Ne bi rad samo hvalil. Potrebno je povedati, da v trenutku zavlada silno nih težav tiskamo z domačimi barvami in z domačimi ploščami, tako da kakovost še ni tista s katero bi lahko bili zadovoljni. Tudi čiščenje ne smemo zanemariti, ker je prav od tega odvisna kvaliteta tiska in ohranjenost stroja. V sedanjih prostorih je marsikaj zelo težko. Ni prostora za materiale, obstaja le začasni transport (ročno nalaganje), pogoji dela na stroju so težki, papir dostavljajo z viličarjem do skladišča, potem pa ročno do samega stroja, kar nam povzroča do- dolgočasje, posebno ob obravnavah različnih samoupravnih sporazumov in bilanc. Ne spoznamo se dovolj, čeprav se zdaj tovariš Novak Sašo ponovno trudi na vse kriplje razlagati zadeve kolikor je le mogoče enostavno in poljudno. Da, na tem področju smo zelo šibki. Prav Izvršni odbor je dal iniciativo za izobraževanje na tem področju. Tudi člani Delavskega sveta so glasno in jasno menili, da se mora v tej smeri nekaj premakniti. Posebno lepo je to izpovedal tovariš Jager. Ni vrag, da bi ne po problemski konferenci izboljšali še to šibko, pravzaprav pa zelo važno plat razumevanja našega vsakdana... dame težave in zamude (samo pri ND je na primer sedemnajst menjav zvitkov med tiskom). Vse to bo v novih prostorih deloma odpadlo, razen seveda čiščenja in vzdrževanja, ki bo še temeljitejše, hitrost bo veliko večja, kvaliteta pa boljša. Lahko smo sigurni, da smo v to investicijo dobro vložili denar, čeprav ni šlo za majhno vsoto, se pa nam bo ta investicija v novem prostoru in z novim strojem v prihodnosti dobro obrestovala. Volilne konference v 00 ZK Volitve v zvezi komunistov predstavljajo pomembno idejnopolitično dejavnost članstva in osnovnih organizacij ZK. Oktobra letos poteče mandat vodstvom osnovnih organizacij ZK. V obeh osnovnih organizacijah so se že lotili priprav za uspešno izvedbo ter pomembnih nalog. Od kvalitete predvsem kadrovskih priprav je odvisen celoten uspeh in nenazadnje tudi pogoj za nadaljnjo, še uspešnejšo in bolj poglobljeno dejavnost osnovnih organizacij ZK. Poleg kadrovskih priprav je potrebno za volilne konference pripraviti analizo dosedanjega dela ter pripraviti program delovanja v bodoče. Potrebno bo priti do jasnega odgovora na vprašanje kaj je storjenega na aktivnosti v luči sklepov VIII. kongresa ZKS in XI. kongresa ZKJ in ustreznih sklepov občinske konference ZKS. Volitve je potrebno povezati s predhodno kritično oceno lastnega dela in dela posameznih članov (sprejemanje v ZK, idejnopolitično usposabljanje, sprejemanje zadolžitev, opravljanje funkcij itd.). Volitve bodo potekale v treh fazah. Evidentiranje možnih kandidatov za sekretarje in člane sekretariata bo zaključeno konec septembra, druga faza, kandidiranje bo potekalo v oktobru, volitve pa bodo v novembru mesecu. Prva faza je v osnovnih organizacijah že opravlje- na. SAŠO NOVAK Veliko hitrejši in zahtevnejši «troj. (Foto S. Rančov) ŠEFIC BOGOMIR NOVA ROTACIJA Naložba, ki se bo obrestovala Javna razprava KADROVSKE NOVICE V__________________> PRIŠLI V AVGUSTU 1979 DEMIROVIČ Dobrosav — of-settiskar, 1. 8. 79 NOVAK Sašo — tajnik SO, 1. 8. 1979 ULČAR Marija — knjigoveška delavka, 1. 8. 1979 HRIBOVŠEK Vitomir-Franc — čas. korektor, 8. 8. 1979 OBRADOVIČ Polona — časopisni korektor, 13. 8. 1979 DOLENC-BENKOVIČ Bojana, časopisni korektor, 14. 8. 1979 ODŠLI V AVGUSTU 1979 KAROVIČ Minka, korespon-dent, 8. 8. 1979 PUST HENRIK — čas. korektor, 8. 8. 1979 ŠABIČ Mira— knjigov. delavka, 10. 8. 1979 KRŽIŠNIK Slavko — knjigoti-skar, 14. 8. 1979 SAJE Jože — retušer-montažer, 17. 8. 1979 PETELIN Anton, skladiščni delavec, 26. 8. 1979 MIKLAVČIČ Jože — ofeestroj-nik, 31. 8. 1979 GALIČ Ivan — mizar, 31.8.1979 MIKEC Vojko — komercialist, 31. 8. 1979 ČERNE Franc — komercialist, 31. 8. 1979 V LJUBLJANSKEM DNEVNIKU SO SE NA NOVO ZAPOSLILI 1. CIGLAR Dragica — referent za pošto v PNS (za določen čas — dobo enega leta — nad. delavke v času por. dop.) 2. 7. 1979; 2. KMETIČ Franc — novinar-pripravnik v redakciji 16. 7. 1979; (. PETERKA Marija — prodajalka v kiosku v PNS (za določen čas od 16. 7. 1979 do 31. 7. 1979) 4. PREMK Janez — šofer — distributer v dostavni službi 9. 8. 1979; 5. BLATNIK Miro—ekspeditor v dostavni službi 13. 8. 1979 6. KLADUŠAN Ivan—vlagalec v dostavni službi 13. 8. 1979 7. JEREBIČ Marija — ekspeditor v dostavni službi 1. 9. 1979; 8. VALENTINČIČ Slobodan — redaktor v redakciji 16. 9. 1979; 9. ČUK Ladislav — šofer-distri-butor v dostavni službi 15. 9. 1979; 10. ČRNIČ Boris — vlagalec v dostavni službi 17. 9. 1979; 11. AVBELJ MATEJA — vla-galka v dostavni službi 17. 9. 1979; Odšli so naslednji delavci: 1. SNOJ Mira — blagajničarka v PNS 16. 7. 1979 (upokojitev) 2. GERDEN Branko — šofer-distrubutor 9. 7. 1979 (sporazum) 3. ISKRA Milan — ekspeditor 31. 5. 1979 (sporazum) 4. NAČEVSKI Predrag — propagandist 31. 7. 1979 (sporazum) 5. DURKIČ SKALE Marija — prodajalka v kiosku 31. 7. 1979 (sporazumno k podj. Tobak) 6. MANFREDA Leopolda — prodajalka v kiosku 3.7. 1979 (sporazumno k podjetju Tobak) Obrati in oddelki TOZD Tiskarna so v drugi polovici meseca septembra obravnavali in sprejeli: — predlog sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o razporejanju, združevanju in usmerjanju sredstev za stanovanjsko graditev, družbeno pomoč, rekonstrukcijo in prenovo stanovanj na območju ljubljanskih občin v obdobju 1978—1982 — samoupravni sporazum o združevanju sredstev rezerv v sklad skupnih rezerv občine Ljubljana Center in statut sklada. Prav tako so razpravljali in dali nekatere pripombe in predloge na predlog akcijskega programa za uresničevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v Ljubljani. Obvezen pripomoček, če ješ v nekaterih obratih družbene prehrane. Osebni dohodki v LD v avgustu Glavni urednik in direktor DO 20,634,60 Novinar I 12,605,25 Propagandist 10,757.00 Prodajni referent 9,811,80 Snažilka 4.360,25 Podatki o izplačanih osebnih dohodkih za avgust 1979 Poprečni mesečni osebni dohodek 8.163,40 dinarjev. Obrat Poprečni mesečni OD Najnižji izplačani OD Delovno mesto Najvišji izplačani OD Delovno mesto Ročna stavnica 7.855,95 5.317,80 strežnik 12.571,75 obratovodja Strojna stavnica 10.160,40 7.364,55 slovnični korektor 19.745,60 obratovodja Časopisna enota 10.111,00 5.213,00 kopist 20.883,90 ofsettiskar Reprodukcija 8.132,85 4.915,15 odtiskovalec klišejev 13.464,10 reprodukcijski fotograf Knjigotisk 7.185,35 5.218,10 izlagalka 13.398,40 obratovodja Ofsettisk 9.282,00 5.071,95 izlagalka 25.090,80 ofsettiskar Knjigoveznica 5.895,90 4.487,25 knjigoveška delavka 16.115,70 knjigovez Mehanična delavnica 8.118,60 6.266,20 evidentičar 12.241,15 strojni mehanik monter Expedit 6.076,85 5.334,05 odpremni delavec 11.035,40 vodja odpreme Skladišče 7.543,30 5.174,30 skladiščni delavec 11.138,85 vodja skladišča Režijska grupa 9.327,90 5.026,80 kurir 23.568,75 direktor TOZD Akcija NNNP! Kratica o tej akdji seje že tako udomačila med ljudmi, mislim da pri tem niso izvzeti naši delavci, je zaradi tega ne bi razlagal. V tem sestavku imam namen še bolj poudariti to široko akdjo, kateri je v letošnjem letu posvečena posebna pozornost po vsej Jugoslaviji. France Černe — štiri desetletja v tiskarni Že med letom smo slišali za razne aktivnosti na področju družbene samozaščite po delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih. Tudi v naši delovni organizaciji smo okrepih delo na tem področju, in sicer tako, da smo ugotavljali in odpravljali pomankljivosti na področju družbene samozaščite. V mesecu maju smo imeli skupno vajo s Krajevno skupnostjo Poljane, katero smo izvedli zelo uspešno. Kljub dodatnemu delu pri spremembah obrambnega načrta smo intenzivno preverjali usposobljenost ekip civilne zaščite in narodne zaščite. Ob teh preverjanjih smo ugotovili, da smo na področju družbene samozaščite dokaj dobro pripravljeni. V zadnjem času slišimo po delovni organizaciji, kakor tudi po vseh sredstvih javnega obveščanja, da se 29. in 30. 9. 1979 pripravlja posebna akcija, vendar po tej akciji ne sme prene- NAŠPOGOVOR Zvest črnemu poklicu Našemu črnemu poklicu se je France Černe zapisal že leta 1938. Vztrajal je čez 40 let in letos odhaja v zasluženi pokoj. To je povedano zelo na kratko, vendar pa je v tem razdobju štirih desetletij zajet del nekega plodnega življenja, iz mladeniča je postal mož, oče, poštenjak in pol, osebnost. V tiskarni »Ljudske pravice« tovariša Černeta spoštujemo že 30 let in več. S šestimi leti je mali France ostal na svetu sam. Le nekaj drobnih brezskrbnosti ga spominja na mladost, lepega ni bilo veliko. Fantiča, ntladeniča so si podajali slabi in nekaj boljši strici, ko pa se je želel učiti knjigoveštva mu ježiški župnik Priporočila za uk v Katoliški ni hotel napisati. S svojo sokolsko izkaznico je mesto vajenca France dobil kasneje v Učiteljski tiskarni. Propad kraljevine SHS je unifor-niirani mladenič doživel v Splitu. Ustašem in Nemcem je uspel pobegniti, Italijani pa so ga po izdajstvu zgrabili, okusiti mu je bilo dano barake Gonarsa, Renniccija..: »Veš, takrat je bilo najtežje. Bi je ujet, poročen komaj dober mesec nisem vedel, kako bo z menoj, odgnali so nas v neznano...« in mirno bi lahko dejali, da ima tovariš Franc marsikaj v malem prstu: »Delo je bilo nekoč drugačno, manj administrativno zapleteno. Marsikaj smo reševali z neposrednim osebnim stikom obratovodja-tehnična pisarna^ Zdaj je vse zelo zamršeno, toda še vedno sem prepričan, da so za uspešno poslovanje podjetja najvažnejši dobri medčloveški odnosi. Bojevati bi morali prave vojne za dobro kolektivno počutje v delovni organizaciji. Morali bi se pač nekoliko bolj zanimati drug za drugega, zanesljivo je to važno in uspešno psihološko orožje«. Černe Franc je močno navezan na tiskarno. Z ljudmi je vedno dobro shajal, predvsem najbrž zato, ker v medčloveških odnosih ni bil nikoli površen... Kadar želi tovariš France povedati kaj tehtnega, pomembnega se s svojimi rjavimi očmi najprej drobno zagleda mimo sogovornika, potem pa nenadoma vanj ostro zavrta: »Srečen človek je po mojem tisti, ki sproščeno opravlja svoje vsakodnevno delo ter se dobro počuti tudi doma. Oboje mora biti, da oboje...« Franc Černe je med nami dolga leta negoval najbolj prav človeško plat našega delovanja, hvaležni smo mu. Spomladi je bil odlikovan s Srebrnim znakom Zveze sindikatov. ŠEFIC BOGOMIR hati aktivnost nas vseh na tem področju. V teh dveh dneh bomo resnično z določenimi predpostavkami praktično preverjali naše sposobnosti na področju civilne zaščite, narodne zaščite ter ljudske obrambe. V to akcijo se bomo vključili tudi mi in to vsi delavci delovne organizacije. Glede na to, da bo naša aktivnost na večih področjih, ne bi opisoval teh področij, saj jih boste lahko videli in ocenili sami. Glede na to, da takšna akcija zhteva dodatne napore delavcev, ki opravljajo dela natem področju, apeliram na vse delavce, da z razumevanjem sprejmejo dodatne naloge in jih izvajajo z vso resnostjo. Kot sem že omenil, se s tem dnem ne konča naša aktivnost na tem področju. Konča se le zaključna vaja pod geslom »Nič nas ne sme pre-netiti«. Povedati moram, da se je akcija pod istim geslom izvajal a po vsej Jugoslaviji in jo v tem mesecu končujejo še preostale republike, saj so jo nekatere že končale. Meseci oktober, november in december nam ostanejo za analize na področju krajevne skupnosti, mesta,- občine, republike in na kraju celotne Jugoslavije. Po dosedanjih informacijah nam bodo te analize na razpolago nekje v sredini meseca februarja 1980. Mislim, da nam bodo te analize še kako korisme, saj bomo na njihovi podlagi lahko ocenili dosedanjo aktivnost na področju družbene samozaščite, dobili pa bomo načrte in naloge za nadaljnje delo. Na kraju bi še enkrat apeliral na vse delavce naše delovne organizacije, da se aktivno vključujejo v delo na področju družbene samozaščite ter s svojim znanjem in delom pripomorejo k boljšim zaščitnim meram. Zavedati se moramo, da je to naša neodtuljiva pravica in dolžnost. Predsednik skupnega odbora za družbeng samozaščito in ljudsko obrambo ALOJZ KRESNIK, 1. r. Vendar je tudi v tisti pekel posijal sončni žarek, žena je rodila zdravega °troka, veselil se je naslednja: »Težki časi... Najlepše pa je bilo, k° je prišla svoboda, zadihali smo...« Leta 1948 se je znašel v »Ljudski Pravici«. V 30 letih zvestobe tiskarni je lahko opazoval njeno rast, razvoj. Zaupne so mu bile številne funkcije FRANCE! Najtežje je, kadar se moramo za vedno poslavljati od ljudi, ki so bili še včeraj polni načrtov in hotenj. Tokrat smo se ob tebi postavili v nemo vrsto. Usoda te je živlenju ugrabila nekega toplega lepega septembrskega večera. Bili smo pretreseni. Veš, tudi z nami si preživel dobršen del življenja. Kos kruha, ki smo ga v tiskarni »Ljudske pravice« skupaj ustvarjali morda res ni bil velik, vendar pa je bil pošteno zaslužen. Ustvarjal si ga na cestah, tak je bil pač tvoj poklic. Na dolgih vožnjah si hrepenel po otrokih, zelo si jih imel rad. Janko in Dušan in žena Štefka so ti pomenili vse. Spominjamo se mehkobe v tvojem glasu in pritajenega ognja v očeh, kadar si govoril o družinici. Bil si vedra mu-zikantarska duša, ki se niti prav zjeziti ni znala. Poznali smo te in bil si naš. Nikoli ne bomo zvedeli, kam in zakaj te je vodila pot tistega usodnega dne, pa zdaj tudi ni pomembno. Veš, France, tvoja pot se je iztekla, nekoč ti bomo vsi sledili, vendar pa ti obljubiamo, da tvoji ne bodo pozabljeni. Živel si polno, sočno življenje in nenadoma moramo reči: »Zapustil nas je naš tovariš...« Hvala za vse, tovariš France. ŠEFIC BOGOMIR Ne razumem! Mnogi se boste vprašali,kaj, oziroma česa ne razumem, saj vendar živimo v napredni in samoupravni družbi, ki se bori,da bi vsak njen član razumel stvari, ki se godijo okoli njega in se ga tikajo v njegovem vsakdanjem življenju. Pa ne mislite, da živim za devetimi gorami. Ne živim in delam tu med vami, pa vas vseeno ne razumem. Ne razumem, kako lahko tako neprizadeto stojite ob strani, ko imate vse možnosti, pa jih vendar ne izkoristite. Da ne bo pomote,mislim izključno na glasilo Mladi grafik. To je glasite naše OO ZSM TLP, ki je izšlo v treh številkah in bo, kot kažejo razmere v naši mladinski organizaciji, pri tem tudi ostalo. Stanje, ki je bite (in je še) na področju informiranja, je privedlo do tega, da je predsedstvo OO ZSM izdalo glasilo. Ker pa sta bili prvi dve številki fotokopirani, sta izšli v zete majhni nakladi. Naš cilj pa je bil informirati čim večje število članov kolektiva, zato smo se odločili, da glasilo tiskamo. To našo zamisel so podprle tako družbenopolitične organizacije, kot tudi samoupravni organi. Povsod smo naleteli na podporo, mi pa to ne znamo ali pa nočemo izkoristiti. To je vidite tisto, kar ne razumem in še dolgo ne bom razumel, kako lahko nekateri mladi mislijo,da bo svet, ki so nam ga zgradili starejši, ostal takšen kot je, brez našega truda in angažiranja na vseh področjih družbenega in političnega življenja. J. J. PIONIRSKI LIST NAM JE POSLAL NASLEDNJI DOPIS TO NAM NE MORE BITI V PONOS Dovolite mi, da na začetku novega šolskega leta, ko se naši poslovni odnosi nadaljujejo, na osnovi dosedanjih dogovorov, ocenim naše lansko sodelovanje kot zelo uspešno in plodno in se vam zahvaljujem za vaš trud, zlasti še za dosledno spoštovanje dogovorjenih finančnih obveznosti. Prepričan sem, da bo tudi letošnje sodelovanje potekalo uspešno in v zadovoljstvu nas vseh. In prav zaradi tega, da bi vsi skupaj resnično zagotovili nadaljnjo uspešnost našega sodelovanja, mi dovolite, da vas seznanim z nekaterimi ugotovitvami ob prvih letošnjih številkah Pionirskega lista. Čeprav je zaradi začetnih propagandnih akcij in zbiranja novih naročnikov zunanji izgled prve številke izredno pomemben, nismo posredovali naših pripomb ob izidu prve številke kljub neenakomernemu in v primerjavi z zadnjimi številkami lanskega letnika slabemu in neizrazitemu tisku črnobelih, še zlasti pa barvnih strani, kjer barve izrazito odstopajo od originala. Poznavajoč dete v tiskarni smo z razumevanjem sprejeli pojasnila glede vaših tre-nutnih težav s kadri, vendar s prepričanjem in zagotovilom, da so te težave res samo začasne. Medtem ko je druga številka potrdila naša pozitivna pričakovanja, se je pri tretji žal spet ponovil slab, neenakomeren in zabrisan tisk, še zlasti na dveh straneh, na strani 4 in 17, kjer so zmaličene fotografije, del teksta pa je nečitljiv. Vemo, da so včasih za pomanjkljivosti krive tudi objektivne težave, vendar morate razumeti, da je list namenjen otrokom, kjer sta jasnost slik in besedila še pomembnejša in posledice slabe vizualne OBISKALI SMO STUBICE Velika udeležba na sindikalnem izletu v Stubice, kjer smo si ogledali veličasten spomenik »Matija Gubca«, ta uprizarja zgodnje upore kmetov, ki so živeli v nevzdržnem fevdalizmu, je bila dokaz k spoznanju »spoznaj svojo domovino in še bolj jo boš vzljubil«. Odhod treh avtobusov je bil točno po planu, vendar je nekoliko naših prijavljencev zamudilo. Že od Lavrice naprej nas je obsijalo sonce. V Stubicah smo se ustavili točno po planu, ogledali smo si prekrasen Avgustinčičev spomenik, skromno razstavo kmečkih uporov v gradu in si potešili lakoto in žejo v prijetni kleti med sodi, nekateri pa zunaj na vrtu. Vino je bilo izredne kakovosti. Pot nas je peljala naprej do Atomskih toplic, kjer se je večina okopala v »atomski« vodi, nekateri pa so se okrepčali ob atomskih cenah v novozgrajenem atomskem hotelu. Čas nas je priganjal in zopet smo sedli v avtobuse, ki so nas popeljali proti Sladkem vrhu. Zaradi maka- dama in slabe ceste smo se kilometer poti podali peš do gostišča, kjer je bilo vse pripravljeno. Posedli smo, si zavihali rokave in čakali na naše obilne porcije, vendar nas je presenetil dež in morali smo se utesniti v skromnih sobah gostišča. Jedače in pijače je bilo dovolj, za nameček smo se še zavrteli ob glasbi Franca Lesjaka, ki nam je zaigral prijetne melodije. Bilo je najlepše, ko smo se morali odpraviti proti našim avtobusom, taksiji pa so prepeljali otroke, ker je bila že tema. Vsi si želimo ponovnih takih izletov, zlasti ker ob vsem ostalem razvedrilu tudi spoznavamo našo domovino. ČILE predstavitve večje kot pri odraslih, prav tako pa smo dolžni dajati pojasnila glede tiska in zunanjega izgleda lista tudi vsem drugim sopodpisnicam družbenega dogovora o financiranju mladinskega tiska, ki izdatno prispevajo sredstva tudi za Pionirski list. Zato vas prosimo, da nam posredujete vaše mnenje, zakaj pride do takih spodrsljajev in kako se jim je mogoče v bodoče čimbolj izogniti. Prepričani smo, da bomo z obojestranskim razumevanjem lahko preprečili podobne pomanjkljivosti, predvsem seveda tiste, ki izvirajo iz subjektivnih vzrokov. Ne vem, če je v vaši moči, vendar vas prosim še za posredovanje glede distribucije Pionirskega lista na šole. Pri vseh dosedanjih številkah so namreč nastale velike zamude pri distribuciji in je večina naročnikov dobila list tudi z enotedensko zamudo. S tem je seveda nastala za nas nepopravljiva škoda, saj je prav od redne dobave odvisno število naročnikov, ki pa se formira izključno prav v septembru in oktobru. Ker vemo, da nastajajo zamude tudi pri pošti, bi nam zelo ustregli, če bi nam vse morebitne zamude, ki bi nastale zaradi tiska, sproti sporočali, da bi potem lahko ustrezno urgirali tudi pri pošti. Prosimo vas, da bi naše ugotovitve sprejeli z razumevanjem in želim, da bi se naše sodelovanje še naprej razvijate tako kot doslej. S tovariškim pozdravom! Glavni urednik Pionirskega lista VALTER SAMIDE ŽIVILSKA INDUSTRIJA KAMNIK OZIMNICA V mesecu oktobru bo organizirana prodaja ozimnice popularnih proizvodov Živilske industrije ETA Kamnik. Vsi izdelki so v steklenih kozarcih, pasterizirani ter brez kemičnih konzervansov! Vsebino ozimnice so pripravili v dveh različnih variantah: MALA OZIMNICA 12 kozarcev 185 din Kumarice 2 kom. Ajvar 1 kom. Kumarice del. 1 kom. Mešana solata 1 kom Kumarice rezane 1 kom. Kompot češnja 1 kom. Paprika paradajz 1 kom. Gorčica (Vzkg + 125g) Paprika fileti 1 kom. Rdeča pesa 2 kom VELIKA OZIMNICA 24 kozarcev 355 din Kumarice 4 kom. Kompot češnja 1 kom. Kumarice del. 2 kom. Kompot sliva 1 kom. Kumarice rezane 1 kom. Feferoni sladki 1 kom. Paprika paradajz 2 kom. Ajvar 1 kom. Paprika fileti 2 kom. Kislo zelje 1 kom. Mešana solata 2 kom. Gorčica (V* kg + 125 g) Zimska solata 1 kom. Rdeča pesa 3 kom. Paradižnikova solata 1 kom. Naročila bodo sprejemali sindikalni poverjeniki. Takšno podobo ima včasih dvorišče naše tiskarne. Resje, da pri našem delu nastanejo kupi odpadkov, toda zakaj ne bi končali v zabojih, ki so postavljeni v ta namen. (Foto S. Rančov) \7 erjetno smo vsi v naši »fabrki« v seznanjeni z novoustanovljenim planinskim društvom, zato kako, kdaj in zakaj tokrat ne bi tako podrobno pisali. O vsem tem se bomo planinci pogovorili in ob naši biland — občnem zboru, izdali zbornik o preteklem delu, kamor bomo zapisali vse prijetne anekdote, ki smo jih doživeli na izletih, pohodih in vzponih. Nekateri med nami so že v tem kratkem času z društvom ali posamično prehodili 300 km v naravi. Zato prosimo, da izpolnjene »trim« kartončke vrnete svojim poverjenikom društva. Nagrada za prehojene kilometre je značka »zlati čeveljček« ! Vsem članom PD priporočamo knjižico »Slovenske planinske transverzale« — to knjižico pridno izpolnjuje že 32 elanov. Enako obveščamo vse, da je v društvu ustanovljen tudi odsek pionirjev in cicibanov, da imamo za te tudi posebne dnevnike, v katere se vpisuje njihovo udejstvovanje. Odsek zelo uspešno vodi naša medicinska sestra tov. Marija Anž-lovar. Sedaj pa še nekoliko obudimo spomin na naše izlete, na katerih smo si prečistili naša pljuča in se tudi nekoliko utrdili: Stol, 17. februar Samo sedem nas je bilo, vendar je bil zimski pohod na Stol za naše društvo odločilen. Po prijetno preživetem dnevu, smehu, dobrem razpoloženju, smo v vaški krčmi zatrdno sklenili, da organiziramo lastno PD. USTANOVNI OBČNI ZBOR, 15. marec Šmarna gora, 25. marec — nedelja 16 udeležencev! Bil je začetek, skromen, tudi natolcevanja je bilo, vendar moramo povedati, da je Šmarna gora zelo lepa izletniška točka in da se bomo nanjo še povzpeli, zlasti v mesecih, ko zaradi visokega snega više ne moremo iti. Imeli smo lepo vreme, lep razgled in nekateri ob povratku tudi polne vrečke regrata. Ljubljanski grad, 14. april — sobota 20 udeležencev! Otroci so tekmovali v 'eku na 50m, nekateri so tudi risali. Ogledali smo si spomenik kmečkim upo-r°m in se ob čudovitem sončnem vremenu vsi nasmejani in zadovoljni vrnili °b 17. uri. Rožnik, 6. maj — nedelja 21 udeležencev! Lepo vreme nam je mio tudi tokrat naklonjeno. Ogledali smo si Cankarjevo sobo, igrali perjanico m nekateri uživali ob spomladanskem kramljanju. Ro poteh partizanske Ljubljane, 12. "mj — sobota . S sodelovanjem naše sindikalne orga-mzaejje nam je uspelo od skupno 100 Prijavljenih članov PD in sindikata pri-°biti 85 udeležencev. Pri tej akciji, ki je P®*0 dobro uspela, (bilo je le nekaj žu-lev) bi želel na prvem mestu pohvaliti v°dstvo naše OOS, ki je dalo za dobro Izdaja ČTP Pravica-Dnevnik — Ur Uredniški odbor: Miro Simčič (odgovo Urednik), Srečko Mrak (tehnični ur U'k), Stane Tršinar, Nada Mavrič, S Novak, Siniša Rančov — Izhaja mes n°, razen julija in avgusta — Natisnili ^karna Ljudske pravice v Ljubljani Oproščeno prometnega davka po i stojnem sklepu 421-1-72 od 21. janua IZ ŽIVLJENJA PLANINSKEGA DRUŠTVA »DRAGO BREGAR« 220 ČLANOV razpoloženje in prijeten konec vse od sebe. Še več takih podobnih akcij! Grmada, (898m), Katarina, (678m), 27. maj — nedelja 19 udeležencev! Sončno, vetrovno vreme — ja. Grmada je bila že nekoliko bolj strma, vendar je bilo volje in dobrega razpoloženja za poln nahrbtnik. Hodili smo po poteh, ki so označene s »TV« — transverzala vezistov. Na Katarini smo se ustavili tudi ob impozantnem spomeniku NOB. Zvečer smo veseli, toda nekoliko utrujeni, sedli na mestni avtobus. Velika planina, istega dne — 27. maj Planinskega izleta pobratenih PD: Delo, ČP Mariborski tisk, Prebold, Gra-fičar Zagreb in Drago Bregar LP smo se zaradi poznega obvestila in pristopa našega društva k pobratenju lahko udeležili le z delegacijo, ki je prenesla z našimi društvenimi zastavicami vsem pobratenim društvom pozdrave in jih seznanili s tem, da obstajamo, da smo delavni in da si želimo čimveč skupnih srečanj. Ob istem času smo bili ostali člani na planiranem izletu Grmada — Katarina. Komna (l520m), Bogatin (2008m), 2. do 3. junij — sobota in nedelja 41 udeležencev! Čudoviti sončno vreme, bilo je preko 2m snega, ki nas ni mogel zaustaviti. Izlet je uspel. Že na predvečer je vodnik Marjan označil celo turo do vrha Bogatina z društvenimi papirnatimi zastavicami, ki so nam dajale pogum. Pri povratku smo se razdelili v dve skupini: po zahtevnejši Komarči in po standardni serpentinasti poti do Koče pri Savici, kjer nas je pričakal naročen avtobus. Petje in dobra volja sta nas spremljala do Ljubljane. Orientacijsko rep. prvenstvo,8.—10. junij Lahko rečemo, da šepamo v tej disciplini, kar se je pokazalo na letošnjih grafičnih igrah. Republiškega prvenstva v orientaciji na Celjski koči se naši planinci niso udeležili, ker na to enostavno nismo bili pripravljeni. Prepričan sem, da bo odsek za teritorialno obrambo zaživel, zlasti sedaj, ko je načelstvo prevzel tov. Borut Nečemar. V planu so kompasi, zemljevidi in specialke, ki jih bo društvo nabavilo čimprej. Proslava 60-letnice KPJ, 16. junij — sobota V sklopu naše mladinske organizacije in sindikata smo poslali na proslavo tričlansko delegacijo, ki se je zaradi dežja in hladnega vremena vrnila na delovna mesta — pripomniti moramo, da je bila delovna sobota. Orle, 17. junij — nedelja 12 udeležencev! Bilo je prijetno, zelo prisrčno nas je sprejela gostoljubna družina Nebec (kmetija pri Nebčevih), pri katerih smo se do sitega nazobali češenj, ob povratku pa nabrali tudi borovnice. Pohorje, 22.—24. junij 12 udeležencev! Celotna pot bi bila res nekoliko naporna, zato smo jo na predčasnem sestanku upravnega odbora skrajšali na polovico. Torej »Zeleni vlak« nas je odpeljal v štajersko metropolo. Že na začetku naše poti so nas v Mariborski koči, kjer smo nočili — izredno gostoljubno sprejeli. Tamkajšnja oskrbnica tov. Lojzka Ledinek je storila vse za naše prijetno počutje. Izvedli smo naš prvi društveni krst in to za člane, ki so se 3. junija povzpeli prvič na 2008 m visok Bogatin. Dobili smo Brutusa, Marjetico, Brzinco, Ježico in še nekatere. Naslednji dan je bil naporm. Pri spomeniku padlemu Pohorskemu bataljonu smo nanj obudili spomin in položili venec. Prenočili smo na Rogli in se na- slednji dan spustili v dolino, v Lovrenc na Pohorju in nato proti domu. Dopuste smo preživeli vsak v svojem aranžmaju. Nekateri na morju, nekoliko naših članov pa ga je preživelo v gorah. Vršič, Mojstrovka (2300 m), 25. avgust — sobota 14 udeležencev! Vreme je bilo ugodno, le mraz-nas je na vrhu Mojstrovke nekoliko zmikastil. Na vrh smo se povzpeli vsi, le megla nam je zastrta pogled. V Poštarskem domu smo izvedli svoj drugi krst, dobili smo Jastreba, Kekca, Orla, Kravžlja in Šerpo. Zjasnilo se je, s prvim snegom rahlo pokriti vrhovi okoli nas so zalesketali— onemeli smo ob enkratnem pogledu na okolico. Vsi bi hoteli ostati še preko nedelje, vendar smo imeli rezervacije za povratek. Triglav, 31.—2. sept. 28 udeležencev! Celoten izlet je bil enkraten. Pohvaliti moramo naše vodnike: Marjana, Jožeta, Staneta, Marijo in zlasti Marka Štepica, ki so s svojim neutrudnim, vzornim vodstvom skrbeli za disciplino, zlasti za varnost, kjer so se posebej izkazali in za prijetno počutje, ki je vlivalo pogum in nam dajalo moči za naprej. Prehodili smo Prag — Staničeva koča — Triglavski dom na Kredarici — vrh Triglava — Planika (nočitev), — Koča na Doliču, kjer smo izvedli krst, dobili smo: 15 novincev: Preklo, Plavico, Klina, Oponko, Skalarja, Svedrovca, Smrekco, Kraka, Ovčko, Iglco, Jastreba, Litrčka, Ruksak, Slamco in Štrika. V gosjem redu smo jo ubrali v Trento. Udeleženci so v svoje transverzalne knjižice prejeli sedem žigov. Na izletih v naravo je do sedaj sodelovalo 280 udeležencev, lahko bi jih bilo več. V naši sejni sobi smo dvakrat vrteli filme Gabrijelove »Beležke naših gora« in Slavove »Ande«. Upravni odbor je imel do sedaj pet rednih in eno izredno sejo, na katerih smo vedno enotno sklenili kaj in kako. Seje so vedno odprtega tipa in se jih lahko udeleži vsakdo. S pomočjo sindikata smo odprli gospodarski odsek, načelnik je Marko Štepic in dobili smo našo prvo društveno opremo, ki si jo lahko izposodi vsak član PD. Imamo tudi svojo knjižnico, ki jo vodi t.v Dukarič Zdenka iz čas. enote. Knjige so na posodo vsem članom kolektiva brezplačno. Aktivno sodelujemo v akciji pionir-pla-ninec, ciciban-planinec. Na republiški tabor pionirjev planincev v Bavščico poslali tri pionirje, udeležil se ga je samo Nadrah Andrej, ki se je na njem marsikaj naučil. Sedaj smo uradno registrirano društvo, v njem je zelo dosti dela in hvaležni smo vsem, ki s svojimi predlogi, delom, lastno udeležbo na izletih in dobro voljo prispevaj ok utrjevanju naših amaterskih vezi. V vednost damo še tovarišem iz Dnevnika, ki bi naše društvo postalo še močnejše, v kolikor bi se aktivnost pri njih lahko povečala z gotovim številom novih članov, ki bi se tudi aktivno udejstvovali skupnih izletov v naravo. ČILE ŠPORT IN REKREACIJA 24. ŠPORTNE IGRE GRAFIČARJEV SLOVENIJE 7., 8. in 9. junija letos so bile v Ljubljani že 24. letne igre delavcev grafične industrije Slovenije. Na igrah, ki jih je v prelepem ambientu športnega parka Slovana organizirala Konferenca ZGP Mladinska knjiga, je nastopilo rekordno število tekmovalcev, ki je zastopalo 19 delovnih organizacij grafičarjev, založnikov, knjigotržcev in papirne industrije Slovenije. Kljub tako velikemu številu tekmovalcev, ki so nastopili v 14 disciplinah, moramo organizatorju izreči vse priznanje za odlično organizacijo. NA IGRAH USPEŠNO SODELUJE TUDI EKIPA PRAVICA-DNEVNK Z 80 ČLANI Na minulih 24. igrah je nastopala v vseh disciplinah tudi naša ekipa. Ze pre- cej let je od tega, kar smo posegli v skupni uvrstitvi po najvišjih mestih. Vendar pa smo imeli takrat vrsto aktivnih športnikov, ki so nastopali v 3 ali 4 disciplinah in pobirali prva mesta. Ni pa bil to pravi prikaz športne dejavnosti, saj 20 do 30 nastopajočih v tako veliki delovni organizaciji res ne pomeni veliko. Zato je v letošnji uspeh na igrah — osvojeno 3.—4. mesto od 19 ekip — zares uspeh dokaj množične rekreacije, ki ima vsako leto vse več privržencev. TRETJE MESTO — USPEH VSEH NASTOPAJOČIH! Čeprav menim, da je uspeh v skupni uvrstitvi prispevek vseh nastopajočih, je kljub temu treba omeniti najboljše. Razen pokala za skupno uvrstitev na 3.—4. mesto smo osvojili še 7 pokalov, in sicer: dva za dve prvi mesti, 3 za 3 druga Letošnja bera pokalov na 24. letnih igrah grahčaijev Ekipa veteranov, ki je osvojila prvo mesto na letošnjih 24. LIG. Stojijo od leve proti desni: Pogačnik, Gerbec, Nemec, Čebular, Judež,(čepijo) Gantar, Podobnik, Potočnik. Ekipi manjka še HumarFranc, ki se je v prvih dveh tekmah najbolj odlikoval in se pri tem poškodoval. Na golu ga je uspešno zamenjal Nemec. mesta v ekipnih disciplinah in 2 pokala v plavanju pri posameznikih. Med naše najboljše že po tradiciji sodijo naša dekleta, odbojkašice, ki so,kot že na več prejšnjih igrah.spet bile daleč najboljše! S 1. mestom so se odlikovali tudi naši nogometaši — veterani, ki so gladko premagali vse svoje nasprotnike. V štirih tekmah so zabili 12 golov in dobili samo 4. Sicer pa na 3 zadnjih grafičnih igrah niso izgubili nobene tekme! Še prav posebno pa smo bili veseli uspeha mladih nogometašev, saj so se po več letih spet prebili v sam vrh in zasedli v hudi konkurenci 16 ekip odlično 2. mesto. Z osvojitvijo drugih mest so se povzpeli med najboljše tudi igralci namiznega tenisa in plavalci. Razen ekipnega 2. mesta v plavanju smo tudi v štafeti osvojili 2. mesto. Dva naša člana — Škofič Peter in Kalčič Marko pa sta vsak v svoji starostni skupini osvojila med 30 tekmovalci 2. mesto. Ne gre pa podcenjevati prispevka ostalih nastopajočih na igrah, predvsem košarkarjev, ki so bili v dveh tekmah prav nesrečno poraženi s košem razlike v zadnjih sekundah. Prav tako tudi odboj-kaši, ženska ekipa v namiznem tenisu, šahisti, strelci in strelke, rokometaši, udeleženci orientacijskega pohoda. Vsi so se borili požrtvovalno in disciplinirano in s tem upravičili svoj nastop na 24. letnih igrah grafičarjev. Vsi nastopajoči člani naše ekipe pa so bili na tekmovanju deležni posebne pozornosti, saj je v pripeki, ki je bila tiste dni precej huda, še kako prav prišla osvežitev iz mrežice predsednika sinadikata, ki je skrbel, da tekmovalcem ni manjkalo osvežilnega soka, limone, jadenske ali koščka čokolade. In za konec: prav prijetno je bilo tekmovati ob tako izdatni pomoči naših navijačev, ki so vse tri dni tako vztrajno navijali in nas bodrili. Hvala jim, saj so tako tudi oni pripomogli k lepemu uspehu! Lepo je tekmovati in zmagovati, še bolj pomembno pa je sodelovati! SANDI PODOBNIK