445 KRONIKA SPREHOD PO JUGOSLOVANSKIH IN TUJIH REVIJAH Posebna izdaja časopisa The Poetrv Mis-cellanv (št. 20), ki izhaja v mestu Chatta-nooga v ameriški zvezni državi Tennes-see, je posvečena Jugoslaviji. Največji delež v njej pripada nekaterim sodobnim slovenskim pesnikom. Veno Taufer je predstavljen s tremi pesmimi, objavljen pa je tudi pogovor z njim. Dane Zaje ima pet pesmi, ki jih tudi uvaja pogovor z njim. Aleš Debeljak je objavil pesnitev iz petih sonetov s prostim stihom ter razpravo z naslovom K poetični hagio-grafiji, in sicer o poeziji Tomaža Šalamuna. Ta sicer objavlja sedem pesmi, revija pa prinaša tudi pogovor z njim. Natisnjen je prav tako pogovor z Borisom Novakom, ki so mu objavili eno pesnitev. Kajetan Kovic se predstavlja s tremi pesmimi, Milan Jesih, Božo Vodušek, Svetlana Makarovič in Jože Udovič pa s po eno. Srečko Kosovel ima v reviji dve pesmi. Z odlomki iz svoje poezije sta predstavljena Gregor Strniša in Saša Ve-gri. Edvard Kocbek ima objavljene štiri pesmi. Poezijo slovenskih pesnikov so prevedli Michael Biggins, Anselm Hollo, Michael Scammell, Elisavietta Ritchie in Alasdair MacKinnon. S pesniki sta se pogovarjala glavni urednik Richard Jack-son in eden izmed sourednikov Chuck Scott. Tudi uvod je napisal Richard Jack-son in v njem med drugim pravi takole: »Upamo, da je tisto, za kar so se odločali modernisti - eksperiment v obliki, raznolikost v pristopih k snovi, uporabljanje tradicionalnih folklornih korenin s poznavanjem sodobnih razvojev v svetu - tukaj ustrezno podano. Sodobna jugoslovanska poezija je zavrgla preprosto pojme dadaizma, ekspresionizma, nadrealizma, realizma, romantike itd. in jih nadomestila s pluralizmom in vizijo, ki je tako vitalna in tehtna kot katerakoli druga v svetu, s poezijo, ki začenja postajati, kot je videti pri pesnikih, kakršna sta Popa in Šalamun, pomemben vpliv v svetu,« je med drugim zapisal Richard Jack-son v reviji The Poetrv Miscellanv. Četrta številka The Georgia Review, ki izhaja v kraju Athens v ameriški zvezni državi Georgia, prinaša dve pesmi srbskega rojaka Charlesa Simica. Sanford Pinsker je napisal sestavek o postopkih Roberta Benchleva in Woodyja Allena, ki si v svojih humornih delih prizadevata za odzivnost času in razmeram. V reviji zasledimo tudi razpravo Richarda Jack-sona, ki je kot Fulbrightov štipendist po-potoval po Jugoslaviji. Njegov esej Elegije v slogu obravnava tri pesniške zbirke, med njimi tudi Izbrane pesmi Tomaža Šalamuna, ki so v angleščini izšle v prevodu Charlesa Simica. Richard Jackson je med drugim zapisal: »Za Jugoslovana Tomaža Šalamuna je pesem vselej zavzeta s prizadevanjem po tistem, česar ne more izreči: ,Pesnik je lovec, ne izraže-valec,' pravi v nedavnem pogovoru. »Izražaš tisto, kar že imaš. Neizrazljivo je kot zver v gozdovih, ki jo lovec pozna le po njenih sledovih. Prav dejstvo, da je zdaj ne moremo ustrezno opisati, ko ji iščemo različne podobe in prispodobe, kaže, kako silna stvar je, kako privlačnost ima.« Izsledovanje Šalamuna obsega neizsledljivosti, protislovja, dobesedne govorne figure, pretirane zahteve, postranske nadrobnosti, napačne vzročnosti, sopostavljanje vsakdanje in zgodovinske nadrobnosti, asociativne preskoke, prečne vzporednosti in množico drugih slogovnih sredstev. Ta knjiga je končno politična, kakor je za večino pesnikov Vzhodne Evrope: kot je v svojem odlič- A. A. nem uvodu opozoril Robert Haas, preprosto ni pomembna svoboda pisanja ampak svoboda v pisanju. Salamunova poezija je izredno razsežna, pripravljena sprejeti vase svet raje z vsemi njegovimi protislovji, kot da bi tvegala kakšno izpustiti - poteza, naučena pri Whitmanu in Rimbaudu,« piše med drugim Richard Jackson. Dvanajsta številka zagrebškega Foruma prinaša med drugim tudi tri prispevke ob osemdesetletnici smrti Silvija Strahi-mira Kranjčeviča. Tako se Dragutin Ta-dijanovič v obliki dnevnika spominja novembrskih dni leta 1948, ko je kot delegat hrvaškega književniškega društva in odbora za postavitev spomenika Silviju Strahimiru Kranjčeviču v Sarajevu zbiral dodatno gradivo o njem. Dubravko Jel-čič v svojem sestavku odkriva ironijo v Kranjcevičevih delih. Tomislav Sabljak pa objavlja svoje predavanje, ki ga je imel na zborovanju Živi Kranjčevič, v katerem se dotika Kranjčevičevega dela, kakor ga je razumeval Janko Polič Kamov. * V dvojni številki sarajevskega Izraza (11-12) zasledimo tri prispevke ob stoletnici bosanskohercegovskega dramatika Vladislava Veselinoviča Tmuše. Josip Lešič piše o njegovem obsežnem delu, ki pa so ga poklicna gledališča malo uprizarjala. Gordana Muzaferija piše o odmevu balade Hasanaginica, ki je navdihovala dramsko delo Vladislava Veselinoviča Tmuše. Vojislav Maksimovič pa je napisal sestavek o njegovih esejističnih besedilih in člankih. Draško Redjep piše o nekaterih »skrivnostnih točkah« Krle-ževih Zapiskov iz Tržiča. * Dvojna številka beograjske Književnosti (1-2) prinaša četrto nadaljevanje raz- prave o postmodernističnem času, ki jo je napisal Janko Kos, prevedla pa Mi-ljenka Vitezovič. Časopis objavlja tudi štiri eseje, prebrane na lanskem štaten-berškem srečanju na temo Slovenska literatura in provinca. Objavljeni so prispevki, ki so jih napisali Andrej Blatnik, Jani Virk, Luka Novak in Marko Crnko-vič. Sicer pa je številka posvečena šest-stoletnici kosovske bitke. V tem sklopu med drugim Ljubomir Simovič objavlja svoje zapiske za pogovore z igralci, kakor je poimenoval pojasnila k svoji drami Boj na Kosovu. * V 335. številki beograjske Književne reči je objavljene nekaj poezije Tomaža Šalamuna v prevodu Milana Djordjeviča. Branko Maširevič se je pogovarjal z ameriškim mislecem kulturologom Russlom Jacobvjem. O Kosovu in okoli njega piše Dragiša Vitoševič. * V 6. številki novosadskega Letopisa Matice srpske v uvodu objavlja Branko Hofman Tri besede na zmečkanem papirju ali pisateljeva usoda, kar je prevedel Gojko Janjuševič. Andrea Zlatar piše o antičnem epu in svetopisemski pripovedi, pri čemer obravnava razmerje Ma-ruličevega dela Davidiadis Libri do predloge. Srba Ignjatovič je napisal sestavek o pripovedništvu Saša Hadži Tančica v območju bajeslovnega, čarobnega in mističnega. V 358. številki novosadskih Polj je Mirko Zurovac napisal esej z naslovom Resnica v umetnosti, pri tem med drugim ugotavlja, da je lepota umetnine poroštvo resnice v njej. Sicer pa je številka namenjena filmu in književnosti. Tako med drugim piše Bora Cosič o filmu in književnem delu, Branko Čegec pa o vi-zualnosti književnosti, pri čemer se doti- 447 ka enakopravnosti književnosti v okvirih vizualnih umetnosti, stopenj vizualizacije književnosti ter praktičnega primera, kako filmska izkušnja dopolnjuje živo poezijo. O svoji izkušnji s filmom piše književnik David Albahari, svoje spominjanje na film pa je prispeval tudi Mirko Kovač. O dvojnem tiru pri filmskem delu piše režiser in književnik Žika Pavlovič. Miloje in Žarko Radakovič pa sta svoje razmišljanje naslovila Gledanje »pošastnega«, in sicer kot filmsko razgradnjo literarnega. Aleksandar Kostič piše o razmerju kriminalistične književnosti do kriminalističnega filma. Mihajlo Pan-tič razmišlja o romanu o filmu ali romanu, ki je film. Kronika tekočih dogajanj je naslov »na filmski način« napisane pripovedi spod peresa Petra Handkeja in v prevodu Žarka Radakoviča. Sklop prispevkov o filmu in književnosti obsega tudi več sestavkov tujih piscev. * V 54. številki somborskih Dometov so objavljeni stihi Gregorja Strniša v prevodu Spira Matijeviča. Ob dvestoletnici rojstva srbskega poligrafa Platona Ata-nackoviča so izšli trije prispevki. Sava Damjanov piše o njegovem deležu v književnosti tistega časa. Ljiljana Subotič razmišlja o Platonu Atanackoviču in njegovem vrstniku Vuku Karadžiču. Aleksandar M. Petrovič pa objavlja nekaj prispevkov k presojanju Platona Atanacko-viča. V 12. številki skopskega Spektra zasledimo sestavek Blažeta Koneskega o zapisih Jordana Hadži Konstantinova Džino-ta in Konstantina Miladinova, ki sta se sredi prejšnjega stoletja zavzemala za ponovno ustanovitev ohridske arhiepisko-pije. Gjorgi Pop-Atanasov piše o neznanem prepisu kanona, ki ga je slovanski blagovestnik Metod namenil Dimitru Solunskemu in o katerem je bilo doslej znanih šest različic. Blaže Ristovski je Sprehod po jugoslovanskih in tujih revijah naslovil svoj prispevek Po poti Koča Ra-cina; za nas je zanimiv zlasti opis Racino-ve poti z dresdenskega partijskega kongresa prek Dravograda in zapora v Radljah. * Marino Qualizza piše v 1. številki če-dajskega časopisa Dom o papeževi novoletni poslanici v luči položaja manjšin ter izraža prepričanje, da je mogoče na narodnostno mešanih območjih, kakršno je Benečija, zagotoviti mir le s spoštovanjem manjšinskega prebivalstva. Časopis Dom poroča tudi o obisku ministra za prevoz Giorgia Santuza in predsednika cestne skupnosti dežele Vene to, ki upravlja tudi avtoceste v Furlaniji-Julij-ski krajini, Giuseppa Romana Specogna v uredništvu glasila. Pogovarjali so se o nadaljnjih možnostih za gospodarski in kulturni razvoj v Benečiji z vidika ustreznejših prometnih zvez. En prispevek govori tudi o dogajanjih v matični domovini: Praznovanje božiča na Onejskem, namreč na oni strani za njih - to je pri nas. Pisec z olajšanjem ugotavlja, da je lansko praznovanje božiča končno uveljavilo dostojen prikaz tega praznika v Sloveniji, pri tem pa opaža tudi primeren delež sredstev obveščanja, posebno našega radia in televizije. Da pa so lahko prišli na račun tudi drugače misleči, so poskrbeli ljubljanski kinematografi, ki so ravno na božič začeli predvajati film Poslednja Kristusova skušnjava, piše med drugim v čedajskem Domu. V tretji številki časopisa Literatur um 11, ki izhaja v nemškem Marburgu, objavljajo poezijo tudi trije Slovenci. Janko Ferk objavlja svojo pesnitev kar v nemščini, medtem ko se Gustav Januš predstavlja s štirimi pesmimi v slovenščini in v lastnem nemškem prevodu. Tomažu Šalamunu so natisnili dve pesmi v izvirniku, ki ju je prevedel Peter Kersche. Pesmim so dodani še krajši podatki o življe- 448 A. A. nju in delu pesnikov. Uboga Miss Brew-ster je naslov noveli, ki jo je napisala Gertrud Fussenegger. Časopis River Styx, ki izhaja v St. Louisu v ameriški zvezni državi Missouri in je namenjena poeziji, pripovedništvu in grafični umetnosti, objavlja v svoji 26. številki tudi štiri pesmi, ki jih je napisal Tomaž Šalamun. Vse je prevedel Charles Simic. V 27. številki časopisa Agni, ki izhaja v Bostonu v ameriški zvezni državi Mas-sachusetts, piše WiJliam Corbett o knjigi z naslovom Pogovori in spomini Roberta Lowella, kot jo je objavil Jeffrev Mevers. Michael Milburn je napisal razpravo z naslovom Lowellovo razpoloženje. V reviji sta objavljeni tudi dve pesmi Tomaža Šalamuna v prevodu Michaela Bigginsa. Naš pesnik se pojavlja v družbi takšnih pesnikov, kakor sta Antonio Machado in Yannis Kondos. Zadnja (dvojna) številka (31-32) časopisa Ironvvood, ki izhaja v Tucsonu v ameriški zvezni državi Arizona, prinaša predavanje, ki ga je imel John Taggart na zborovanju v spomin Georgea Oppna. Nastanjanje duše je naslov prispevku Michaela Watersa o pesniški zbirki Dan telesa, ki jo je napisla Carol Frost. Sicer pa se v družbi takih pesnikov, kot so na primer Eugenio Montale, Czeslavv Mi-fosz in Ingeborg Bachmann pojavlja tudi Tomaž Šalamun, in to s pesmima, ki sta mu jih prevedla Anselm Hollo in Michael Biggins. A ¦