1
LETO II—St. 8
Jd
Domžale, 5. november 1977
PRILOGA ZA DELO DELEGATOV IN DELEGACIJ
10
PREDLOG DNEVNEGA REDA ZASEDANJ ZBOROV OBČINSKE SKUPŠČINE
Predsedniki zborov bodo sklicali ločena zasedanja zborov občinske skupščine predvidoma za 15. oz. 16. novembra 1977 z naslednjim dnevnim redom:
1. Osnutek predloga sprememb in dopolnitev družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju štipendijske politike v SR Sloveniji — obravnava samo zbor združenega dela.
2. Poročilo Komisije za izvajanje zakona o združenem delu o izvajanju zakona o združenem delu v občini.
3. Predlog odloka o ugotovitvi splošnega interesa za gradnjo 20 KW daljnovoda Krašce—TP Vrhpolje—TP Javorščica.
4. Predlog odloka o sprejetju naslednje urbanistične dokumentacije: lokacija 20 KW daljnovoda Krašce-TP Vrhpolje—TP Javorščica z odcepom za TP Tustanj.
5. Predlog odloka o potrditvi poteka lokalne ceste štev. IV/106 Šentvid—Zlato polje na odseku Šentvid—Brdo—Čeplje in poteka cest v Trzinu.
6. Predlog odloka o upravljanju, uporabi in vzdrževanju kanalizacije v občini Domžale.
7. Predlog odloka o določitvi meje pribrežnih zemljišč, načinu gospodarjenja na teh zemljiščih in čiščenja potokov, jarkov ter odprtih vodnih kanalov — Mlinščic na območju občine Domžale.
8. Predlog odloka o upravljanju stavbnih zemljišč v občini Domžale.
9. Predlog odloka o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena in o komunalnih organizacijah, ki opravljajo komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena (osnutek tega odloka so zbori občinske skupščine obravnavali na zasedanjih dne 17. maja 1977).
Predlog odloka o poslovnem času obrtno—storitvenih dejavnosti v občini Domžale (osnutek omenjenega odloka so zbori občinske skupščine že obravnavali na ločenih zasedanjih 19.julija 1977). 11. Volitve in imenovanja.
REŠEVANJE PROMETNE PROBLEMATIKE V OBČINI
DOMŽALE
Izvršni svet skupščine občine Domžale je pri Biro 71 Domžale naročil izdelavo kratkoročnega in srednjeročnega programa ureditve cestnega prometa za mesti Domžale in Mengeš. Pogodba za izdelavo omenjenega programa je bila za območje mesta Domžal sklenjena 2. decembra 1976 pod številko 354 in v višini 196.000 din. Pogodba za izdelavo programa za Mengeš, pa je bila sklenjena istega dne pod številko 355 in v višini 88.000 din.
Po obeh pogodbah je za obe mesti predvidena analiza obstoječega stanja prometa, predlog prometnega režima za leto 1977 in predlog prometnega režima do leta 1980.
Izvršni svet skupščine občine Domžale je z naročilom kratkoročnega in srednjeročnega programa ureditve cestnega prometa za Domžale in Mengeš spremenil odnos do reševanja prometne problematike v občini Domžale, saj seje k reševanju te problematike prvič pristopilo sistemsko. Izdelovalec kratkoročnega in srednjeročnega programa ureditve cestnega prometa za Domžale in Mengeš (prometne študije) je svoje delo sproti usklajeval s komisijo za varnost prometa pri Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu skupščine občine Domžale, pristojnimi službami u-pravnih in inšpekcijskih organov ter krajevnima skupnostima Domžale in Mengeš. Organizirane so bile tudi javne razprave, na katere so bili vabljeni krajani Domžal in Mengša z namenom, da se jih podrobneje seznani z rezultati dela in namenom in to, da se k dajanju pripomb vključi čim širši krog občanov. Javna razgrnitev obeh prometnih študij je trajala 45 dni in sicer od 16.7. do 1.9.1977. Sklep o javni razgrnitvi je bil objavljen v Uradnem vestniku Domžale, številka 9/77.
Pripombe, ki so jih na razgrnjeno prometno študijo podale krajevne' skupnosti, organizacije združenega dela ter posamezniki, so bile obravnavane na skupni seji Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri skupščini občine Domžale, komisiji izvršnega sveta za področje komunalnih zadev, vodnega gospodarstva in varstva okolja ter komisije za
področje urbanizma in gradbeništva. Stališča, ki so jih zavzele navedene komisije do danih pripomb, je izvršni svet skupščine občine obravnaval na 143. seji dne 27.10.1977 in sklenil, da posreduje prometno študijo za mesto Domžale in mesto Mengeš zborom občinske skupščine v sprejem za odlokom. Tako bodo zbori skupščine občine Domžale na eni izmed prihodnjih sej razpravljali in sklepali o obeh prometnih študijah in jih dokončno sprejeli.
Izdelava in sprejem prometne študije za Domžale in Mengeš je eden izmed prvih ukrepov, ki bodo storjeni za izboljšanje prometnega režima v občini Domžale. Sledila bo obnova in izpopolnitev vertikalne in horizontalne signalizacije, izdelava idejnih in glavnih projektov rekonstrukcije križišč in posameznih cestnih odsekov ter po zagotovitvi finančnih sredstev tudi realizacije teh rekonstrukcij.
Tako bo skupščina občine Domžale skupaj z ostalimi dejavniki na področju prometa pričela načrtno reševati naloge, ki jih določa 6. člen zakona o varnosti cestnega prometa.
Pripravil: Janez Kovač, dipl. ing. arh.
IZ DELEGATSKE SKUPŠČINE
IZVLEČEK IZ ZAPISNIKOV LOČENIH ZASEDANJ ZBOROV OBČINSKE SKUPŠČINE 25. OZIROMA 26. OKTOBRA 1977
Ločena zasedanja zborov skupščine občine Domžale so vodili predsedniki posameznih zborov. Zbori so obravnavali:
- Izvajanje delegatskega sistema in delegatskih odnosov v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter zborih občinske skupščine in skupščinah SIS.
— Program dela zborov občinske skupščine za obdobje septeml er-de-cember 1977 in poročilo o delu izvršnega sveta skupšćiik od 1.5. 1976 do 1. 5. 1977.
- Obravnava pobude družbenega pravobranilca samoupra. Ij tttjfl za uvedbo začasnih ukrepov v smislu 622. člena zakona o združenem delu v delovni organizaciji Biro 71 Domžale, ki ima v svoji sestavi TOZD Stanovanjska-komunalna dejavnost in TOZD Prostorsko planiranje in projektiranje.
— Predlog odloka o imenovanju začasnega organa v delovni organizaciji Biro 71 Domžale.
— Gospodarska gibanja v občini Domžale v prvem polletju 1977 in analiza periodičnega obračuna gospodarstva.
— Izplačilo iz rezervnega sklada.
- Predlogi in vprašanja delegatov.
Verifikacijski komisiji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti sta ugotovili: od 51 delegatskih mest v zboru združenega dela niso bila zasedena delegatska mesta naslednjih delegacij:
— Kmetijska zadruga Metlika in ostale poslovalnice,
— Peko Tržič in ostale prodajalne,
- Emona-Prašičereja Ihan, Kooperacija Domžale, Semesadika Mengeš, Veterinarski zavod, Perutnina Zalog;
— 1 delegat kmečke delegacije.
Od 32 delegatskih mest v zboru krajevnih skupnosti je bilo zasedenih 25, sedem krajevnih skupnosti pa svojih delegatov ni poslalo in sicer: Češnjice, Krašnja, Peče, Rova, Trojane, Velika vas in Zlato polje.
V družbenopolitičnem zboru je bilo navzočih 19 delegatov, 3 delegati so svojo odsotnost opravičili, 3 pa so izostali neopravičeno.
Zasedanjem so prisostvovali predsednik izvršnega sveta skupščine Viljem DRŽAN1Č, nekateri člani izvršnega sveta, predstojnikroddelkov in vodje služb upravnih organov občinske skupščine.
Brez pripomb so zbori občinske skupščine potrdili
- zapisnik 24. skupnega zasedanja zborov občinske skupščine in zborov skupščine občinske zdravstvene skupnosti z dne 29. 9. 1977,
- zapisnik 21. ločenega zasedanja zbora združenega dela z dne 19. 7. 77,
- zapisnik 22. ločenega zasedaja zbora krajevnih skupnosti z dne 19. 7. 1977,
3509
- zapisik 24. ločenega zasedanja družbenopolitičnega zbora z dne 19. 7. 1977 pa je bil potrjen s pripombo, da se v tč. 1. „Ugotovitev navzočnosti delegatov" vstavi število navzočih delegatov, kar je pomotoma izpadlo.
V uvodnih besedah k IZVAJANJU DELEGATSKEGA SISTEMA IN DELEGATSKIH ODNOSOV V TEMELJNIH SAMOUPRAVNIH ORGANIZACIJAH IN SKUPNOSTIH TER ZBORIH OBČINSKE SKUPŠČINE IN SKUPŠČINAH SIS je predsednik skupščine občine Domžale Jernej LENIČ nanizal razmišljanja, osnovna vprašanja, na katera bomo morali dati odgovore in predloge, da bomo lahko novi delegatski skupščini posredovali naše pozitivne in negativne izkušnje:
- oceniti je treba, kakšni so bili premiki naših medsebojnih odnosov;
- čimpreje je potrebno usposobiti za delo „Indok center", ker z dosedanjim informiranjem nismo zadovoljni;
- gradiva za zasedanja zborov občinske skupščine je potrebno pripravljati tako, da bodo mobilizatorsko vplivala na delegate (kratka in jedrnata, s povzetki in variantnimi predlogi);
- ali naj v bodoče še ostanejo konference delegacij (slabo je delala kmečka delegacija), ali naj bi imela vsaka TOZD svoje delegatsko mesto?
- ali so krajevne skupnosti, kot je na primer Domžale, sposobne delegatsko zaživeti?
- ne smeli bi pozabiti na našo stalno nalogo: izobraževanje delegatov, itd.
Ob razgovoru z vodji delegacij zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti je bilo ugotovljeno, da interes delegacij in delegatov pada. Vendar ni zadosti samo ugotovitev, treba je poiskati vzroke. Predsednik skupščine je menil,daje krivo med drugim informiranje, čas sklica zasedanj zborov, prenatrpani dnevni redi, preobširno in nerazumljivo gradivo, zmanjšane delegacije ob odhodu delavcev iz delovnih organizacij ali zaradi selitev (treba bo misliti na povečanje števila delegatov v posameznih delegacijah).
Opozoril je na veliko napako, ki ruši aktivnost delegatov in delegacij: silno počasno odpiranje vrat tovarniških zidov in mej krajevnih skupnosti. Na vsakem koraku namreč ugotavljamo, daje povezava celotnega življenja na določenem področju zelo nujna.
Predsednik družbenopolitičnega zbora Maks ZA.IC je na zasedanju omenjenega zbora opozoril na izkušnje, kakor tudi na vprašanja, ki so se pojavljala ob delu delegatov družbenopolitičnih organizacij in sicer:
- naloge DPZ v občinski skupščini,
- uresničevanje določb SZDL oz. DPZ pri delu delegatov v zboru.
Ena od značilnosti, ki so pogojevale naše delo je ta, da nismo imeli niti izkušenj niti poslovnika. Na predlog predsedstva občinske konference je zbor obravnaval tiste zadeve, ki jih določa ustava SRS. Skušali smo določena vprašanja v zboru reševati v duhu ustave in ustavnih funkcij DPZ. Med te štejemo: razmerja med zbori, ureditev celotne problematike zbora in skupščine, postopek pri sprejemanju stališč, podrobnejša opredelitev pristojnosti DPZ, odnose med DPZ in občinsko konferenco SZDL kot delegacijo oz. med DPZ in drugimi družbenopolitičnimi organizacijami ter še nekatera druga vprašanja.
Ocenjujoč dosedanje izkušnje v zvezi z uresničevanjem funkcij DPZ lahko ugotovimo, da je v preteklem obdobju zbor deloval kot pozitivni dejavnik v procesu razvoja delegatskega sistema in tudi v skupščini. Delegati opravljamo v skupščini številne funkcije in se tako vključujemo v celotno delo skupščine in izvajanje njene politike. Zbor je kot celota svojo funkcijo zadovoljivo opravil, upoštevajoč pri tem splošne politične razmere. Kritično pa lahko ugotovimo, da še vedno ni v celoti uresničena tista dejavnost zbora, ki je bila zamišljena ob ustavni razpravi in sprejemanju nekaterih političnih dokumentov in stališč. S svojim dosedanjim delom še nismo docela uresničili izhodiščno, idejnopolitično osnovo in delo DPZ. ki je v tem, da se v delegatskih zborih združenega dela in KS, v katerih prihajajo do izraza zelo konkretni dnevni interesi delovnih ljudi in občanov, zagotovi stalno soočanje teh interesov s širšimi skupnimi interesi in upoštevanje dolgoročne perspektive v uresničevanju interesa delavskega razreda pri socialističnem samoupravnem razvoju družbe.
Odgovornost DPZ za uresničevanje, razvoj in varstvo socialističnega samoupravnega sistema bi morala prihajati do izraza tako, da bi poleg predlogov izvršilnih in upravnih organov obravnaval aktualna družbenopolitična vprašanja, za katera bi menil, da jih je potrebno obravnavati, dajal pobudo za njihovo obravnavo v skupščini ter sodeloval pri snovanju stališč sredine in smeri za obravnavanje in reševanje.
Prav tako lahko ugotovimo, da so bili delegati premalo vključeni v obravnavanje odprtih vprašanj in dilem z izvršilnimi in drugimi organi, ki opravljajo predloge za rešitev teh vprašanj.
DPZ je premalo spremljal izvrševanje politike in aktov, zlasti uresničevanje sistemskih rešitev, ki vplivajo na družbene odnose. Odgovornost zbora se razteza vse od priprave aktov do sprejemanja in izvajanja.
V zvezi z oceno DPZ se postavlja vprašanje ali je zbor v zadostni meri zagotovil navzočnost za dvig DPO v skupščinskem odločanju in tako prispeval k uresničitvi načela, da so DPO odgovorne za najpomembnejše temeljne odločitve v skupščini. Idejne politične in akcijske vloge DPO ni mogoče ločiti od delegatskega sistema ter od njegove stabilnosti in učinkovitosti. Z neposrednim vključevanjem DPO v skupščinsko odločanje prevzemajo te organizacije neposredno in javno odgovornost za osnovne družbene rešitve v skupščini. Z obravnavanjem problematike postajajo ta vprašanja pomemben del celotne družbenopolitične aktivnosti DPO. V
tem pogledu je bilo doslej v zboru premalo storjenega, ne glede na to, da je DPZ le eden od dejavnikov vključevanja DPO v delegatski sistem.
Uresničujoč svojo ustavno funkcijo je DPZ v svojem obdobju in stališčih in z odločitvami nekajkrat pomembno posegel na različna področja družbenoekonomskega in političnega sistema.
Delegati v DPZ so dojeli svojo odgovornost pri sprejemanju stališč, saj so ta stališča odražala politični interes, ne samo delegatov v DPZ, ampak tudi delegatov v ostalih zborih. Odločitve v ostalih zborih so bile tako sprejete v skladu s stališči DPZ. Priprav stališč je bila zaupana delovnim telesom, ki so to nalogo opravljala naslanjujoč se na stališča SZDL in drugih DPO. Zdi se, da bi bilo potrebno v pripravo stališč v bodoče vključiti vse več delegatov v zboru, saj je njihov interes za tako uresničevanje vloge DPZ izkazan z živahno ustvarjalno razpravo, kadar je ta obravnavala predloge stališč, jih dopolnjevala ter dokončno sprejemala.
Glede na frontni značaj SZDL moramo izhajati iz politične prakse, da konferenca SZDL kot delegacija ne oblikuje stališč prav v vseh zadevah, o katerih odloča DPZ, pač pa oblikuje načelna stališča o pomembnejših vprašanjih nadaljnjega razvoja družbe iti socialističnih samoupravnih odnosov. Stališča posameznih DPO so usklajena v SZDL. Delegati izhajamo predvsem iz sklepov 10. kongresa ZKJ in 7. kongresa ZKS, v neposrednem delu pa se opiramo na stališča oblikovana v SZDL kot frontni organizaciji socialističnih sil.
Delegati DPZ se morajo v bodoče angažirati pri nadaljnji krepitvi organiziranosti skupščine kot celote. Zbor mora zaznati vse dobre in šibke plati delegatskih odnosov na sploh in skrbeti, da se v skupščini v največji možni meri razvijejo delegatski odnosi in delegatsko odločanje.
Glede načrtovanja je bilo storjenega kar precej. Še posebej bi podčrtal, da je načrtovanje in izvajanje delovnega programa zbora nujno še bolj uskladiti s programom občinske konference SZDL. Dobro usklajen program je pomemben dejavnik, ki bo pripomogel k temu, da se bo delo v zboru še bolj približalo ustavni in politični funkciji zbora. Program DPZ bi moral biti sestavljen v bistvu iz dveh delov: iz dela, ki je vsebinsko usklajen s programom zbora združenega dela in KS in iz dela, ki bi bil bolj odvisen od političnega trenutka i bi se stalno dopolnjeval in usklajeval s programom občinske konferei v SZDL, v katerem bi se zrcalila najpomembnejša vprašanja in dogajanj;,   naši družbi.
Delegati DPZ bi morali v prihodnjci.; razdobju usmeriti svoja prizadevanja zlasti:
— v prizadevanju za še jasnejšo opredelitev funkcij DPZ, da bo zbor bolj usmerjen k vsebinskim vprašanjem temeljev družbenopolitičnega in družbenoekonomskega sistema o/, k aktualnim družbenopolitičnim vprašanjem.
..... V poglabljanje delegatskih odnosov v zboru in skupščini, hkrati pa si
prizadevati za uveljavljanje ustavne vloge in funkcije DPZ.
— Krepiti povezanost delegatov v DPZ z Občinsko konferenco SZDL in ostalimi DPO, zlasti pri programiranju dela, oblikovanju stališč in izvajanju nalog skupnega pomena, je končal predsednik družbenopolitičnega zbora.
Zbori občinske skupščine so soglasno sprejeli Oceno izvajanja delegatskega sistema in delegatskih odnosov v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter zborih občinske skupščine in skupščinah SIS s predlaganimi sklepi in priporočili in sicer s tem, da se pod tč. 1 sklepov in priporočil rok „konec oktobra" spremeni in glasi „konec novembra".
V predloženem besedilu so delegati zborov soglasno sprejeli
- PROGRAM DELA ZBOROV OBČINSKI; SKUPŠČINE ZA OBDOBJE SEPTEMBER-DECEMBER 1977, ki je bil objavljen v Občinskem poročevalcu št. 15, z dne 28. septembra 1977, in
- POROČILO O DELU IZVRŠNEGA SVETA SKUPŠČINE OD 1. 5. 1976 do 1. 5. 1977.
Zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor sta soglasno sprejela POBUDO DRUŽBENEGA PRAVOBRANILCA SAMOUPRAVLJANJA ZA UVEDBO ZAČASNIH UKREPOV V SMISLU 622. ČLENA ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU V DELOVNI ORGANIZACIJI BIRO 71 DOMŽALE, ki jo je podal Marjan KAl.SMAN. Delegat družbenopolitičnega zbora Marjan KOPITAR je podal stališča in ugotovitve predsedstva občinskega sveta ZSS, obrazložitev Izvršnega sveta skupščine pa sta podala člana IS SOb Štefan LONCNAR in Janez KOVAČ. ■
Delegati zbora združenega dela pa so Pobudo družbenega pravobranilca samoupravljanja za uvedbo začasnih ukrepov v smislu 622. člena zakona o združenem delu v delovni organizaciji Biro 71 Domžale sprejeli z 1 vzdržanim glasom, pripombe h gradivu je podal delegat konference delegacij 21 Janez ŠAREČ.
Prav tako sta družbenopolitični zbor in zbor krajevnih skupnosti soglasno sprejela PREDLOG ODLOKA O IMENOVANJU ZAČASNEGA ORGANA V DELOVNI ORGANIZACIJI BIRO 71 DOMŽALE, zbor združenega dela pa je omenjeni odlok sprejel z 1 vzdržanim glasom.
Pripombe k predlogu odloka je podal član delegacije Biro 71 Domžale Janez ŠAREČ. Imenovani je tudi pojasnil, da ni res, da bi se delavci sestali po dvakrat na dan in meni, da je pravica vsakega delavca njihove delovne organizacije, da ve kaj se bo zgodilo.
Predsednik skupščine občine Domžale Jernej LENIČ pa je dejal:
Strinjam se, kar je rekel tovariš delegat, strinjam pa se tudi, kar ste predlagali, saj je naš cilj urediti razmere v Biroju. Predlagate, da ne bi šli takoj na ukrepe. Jaz bi vas prosil, da v obratni smeri informirate vašo delegacijo, da smo že poskušali urejati stvari BIRO, ne da bi sprejemali ukrepe.
VSEM DAVČNIM ZAVEZANCEM
Davčna uprava je začela uvajati računalniško obdelavo podatkov v letu 1974. Za opravljanje tega dela se je poslužila bližnjega računskega centra v ,,l nduplati" Jarše.
Čeprav že četrto leto teče to delo po enotnih principih, pa pri vsakdanjem delu z občani — davčnimi zavezanci — opažamo, da jim nekateri podatki tehnične narave delajo težave.
Zato ne bo odveč, če ob tem posredujemo nekaj osnovnih značilnosti tehnike dela, njeni vsebini in namenu, vse to v želji, da bi bil čim širši krog občanov s tem seznanjen.
Vsak davčni zavezanec ima svojo šifro (n. pr.04223), katera služi za vse finančne spremembe tega zavezanca, t. j. za obremeni tev z neko vrsto davka in plačilom tega. Ta šifra je zapisana tako v matični, kakor tudi v finančni kartoteki. Torej se v nobenem primeru ne menja oz. spremeni.
Vse vrste davkov in prispevkov je označenih s posebnimi znaki — slogi, ki so postavljeni pred šifro zavezanca in so nasled-
nji:	
1 -	kmetijstvo;
2 -	prispevek za starostno zavarovanje;
3 -	davek od skupnega dohodka občanov;
4 -	davek od stavb;
5 -	prispevek SIS (samoupravne interesne skupnosti
6 -	davek iz obrtne dejavnosti;
7 -	prometni davek;
8 -	davek v pavšalnem letnem znesku;
9 -	davek na cestna motorna vozila.
Tako ima zavezanec davka iz kmetijske dejavnosti označeno šifro in znak takole: 1 - 04223.
Doslej povedano velja za označitev zavezanca in vrsto davka. Plačila davkov in prispevkov pa označujemo takole:
51 — pomeni I. akontacija, ne glede za katero vrsto davka gre
pri tem;
52 — pomeni 11. akontacija;
53 — pomeni III. akontacija;
54 — pomeni IV. akontacija;
Oznaka 71 pomeni opominsko položnico, 55 letno akontacijo, 56 letno odmero, 57 stroške položnic, 58 stroške opomina, 59 rabežne stroške, 61 obresti, 62 pripis akontacije, 63 pripis odmere, 64 pripis stroškov, 65 druge pripise in 68 saldo debet - davčni dolg zavezanca.
Za primer navajamo plačilo I. akontacije davka od kmetijstva, ki ga označimo: 1 - 04223/0 - 51. Po tem primeru oz. načinu označujemo vse davčne zavezance za vse vrste davka, kakor smo jih označili na začetku.
Zaradi morebitnih nejasnosti v bodoče, predlagamo občanom, da skrbno prečitajo ta pojasnila, jih shranijo, ker bodo le na ta način takoj ob prejemu položnice ugotovili, za katero vrsto davka so prejeli položnico oz. na kaj se nanaša.
Davčna uprava
Ne pozabite člani kolektiva Biroja, da smo pred vsemi tremi zbori občinske skupščine prosili predstavnike vaše delovne organizacije, naj povedo datum, kdaj bo delo opravljeno (urbanistični načrt občine Domžale). Sprejet je bil sklep, da ob vsakem zasedanju zborov delegate obveščamo, kaj je z urbanističnim načrtom. Opešali smo pred delegati in prišli smo do današnje seje. Nismo spoštovali skupaj dogovorjenega datuma konec leta 1976.
Prosim, da kolektiv Biroja upošteva, da je bila s strani občinske skupščine odprta široka pot sodelovanja.
Mislim, da gre za veliko napako neinformiranosti in si moramo biti na jasnem, da odločamo o stvari, ki ni prijetna za Biro in ne za občino.
S temi ukrepi želimo, da se Biro uredi, da se registrira, da odpravi motnje v samoupravnem življenju, da se organizira v smislu zakona o združenem delu, da se uredijo dohodkovni odnosi, da se uredi socialna varnost delavcev.
Mi se borimo in smo dolžni - skupščina in zakon o združenem delu -zagotoviti delavcem socialno varnost. Slišali smo očitek, da bodo ljudje ostali na cesti. Mi najbrž smo vsi enotni, da prav zdaj, ko sprovajamo ideje zakona o združenem delu, ne sprejemamo govoric, da bi bili ljudje na cesti, ampak se trudimo, da jim pomagamo.
Prosim, da tudi ostali poveste svoje, da poiščete krivce zaradi slabe informiranosti članov kolektiva. Kdo je tisti, ki širi govorice, da bodo Biroju prenehali osebni dohodki? Resnica je, da bo vsaka delovna organizacija, ki do konca leta 1977 ne bo uredila samoupravnih aktov o svojih dohodkovnih odnosih, imela minimalne osebne dohodke. Težave in nepravilnosti se porajajo v kolektivu, ki smo mu poverili važne zadeve v občini kot je vodenje stanovanjske politike in stanovanjsko izgradnjo. Občinska skupščina in Biro odgovarjata za politično situacijo v občini na tem področju, zato smo dolžni tudi urejati tako, da bo politična situacija čimboljša.
Če smo se odločili za stvar, me ne moti ali smo do pike po pravnih predpisih speljali vse. Gre zato, da se zadeve uredijo, da dobijo člani kolektiva, kar jim gre po zakonu o združenem delu, ne pa dovoliti, da se to prenese na pravne spore.
Zato pa tistim, ki dobro mislijo in tistim, ki želijo, da bi delovna organizacija Biro 71 dosegla še večje uspehe, ne kaže drugega, kot da bi se s sprejetimi ukrepi čimpreje stvari uredile.
Ukrepi, je končal predsednik skupščine, kijih sprejemamo, so samo za toliko časa, da se bo delovna organizacija postavila na lastne samoupravne noge, potem pa bo sama delala naprej. Naše skupne želje so, da bi bilo to čimprej. Delegat ŠAREČ se je predsedniku skupščine zahvalil za vzpodbudne besede in zagotovil, da bo poskrbel, da se bo to preneslo na njihovo delovno skupnost.
GOSPODARSKA GIBANJA V OBČINI DOMŽALE V PRVEM POLLETJU 1977 IN ANALIZA PERIODIČNEGA OBRAČUNA GOSPODARSTVA sta bila objavljena v Biltenu št. 7 skupščine občine Domžale in Analizi poslovnega uspeha organizacij združenega dela za obdobje ja-nuar-junij 1977 SDK podružnice Ljubljana.
Poročilo sta podala član izvršnega sveta skupščine Štefan LONCNAR in predstavnik Službe družbenega knjigovodstva podružnice Ljubljana.
V razpravi vseh treh zborov je bilo ugotovljeno, da kljub velikim inve-. sticijskim vlaganjem v letošnjem letu v naše gospodarstvo, beležimo pozitivne rezultate, ki pa nas ne smejo zavesti in je kljub temu potrebno stabilizacijsko ponašanje našega gospodarstva. Posebno pozornost moramo posvetiti izvozu in uvozu, vse napore pa je potrebno vložiti za plasiranje naših izdelkov na nova zunanja tržišča.
Zbori občinske skupščine so soglasno sprejeli poročilo o gospodarskih gibanjih v prvem polletju 1977 s sklepi in priporočili izvršnega sveta skupščine, ki jih je sprejel na svoji 137. seji dne 15. 9. 1977.
Član izvršnega sveta in direktor Ljubljanske banke - podružnice Domžale Albin KLEMENC je delegate vseh zborov obvestil, da bodo Domžale dobile novo Temeljno banko.
Delegati /bora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela so soglasno odobrili izplačilo iz rezervnega sklada znesek 300.000,00 din za delno kritje stroškov pri gradnji mostu preko potoka Radomlja na cesti Lukovica—Gradišče.
I / zapisnika pripravila M.K.
RAZGLAS
Skladno z 20. in 21. členom zakona o zemljiškem katastru (Ur. list SRS 14/74) se bo izvršila razgrnitev vseh podatkov, ki so se dobili v postopku izmere dela katastrske občine Homec.
Na razgrnitev bodo vabljeni vsi tisti, ki so vpisani v zemljiški knjigi kot lastniki oz. imetniki pravice uporabe zemljišč na območju, za katerega se opravlja razgrnitev.
Razgrnitev se bo opravila v času od 3. 11. 1977 dalje v Krajevnem uradu Radomlje.
Vsak lastnik oz. imetnik pravice uporabe zemljišč na območju, za katerega se opravlja razgrnitev, bo še pismeno vabljen.
Uro in datum, kdaj se mora pozvani udeležiti razgrnitve bo razviden iz vabila.
Geodetska uprava SOb Domžale
OBVESTILO lastnikom zemljišč na plinski trasi Črnega grabna
Obveščamo lastnike zemljišč na plinski trasi, da bo cenitev škode, povzročene z gradnjo plinovoda opravljena, čim bodo zemljišča poravnana. Predvidoma bo to v mesecu novembru.
Pred pričetkom gradnje plinovoda je bil izvršen le popis kultur na trasi in ne cenitev, kot so nekateri oškodovanci in krajevne skupnosti razlagali.
Istočasno obveščamo lastnike zemljišč na trasi odcepa glavnega plinovoda — Količevo, da bo popis kultur takoj, ko bo trasa zakoličena. Prav tako bo opravljen popis kultur na trasi odcepa plinovoda Krašnja—Kresnice.
V obeh navedenih primerih bo ugotavljanje in cenitev škode opravljena po končanih delih. O času cenitve bodo oškodovanci obveščeni pismeno.
Iz pisarne inšpekcijskih služb
OGLAS
Xerox-FOTOKOPIRANJE IN RAZMNOŽEVANJE - Ljubica JOVANOVIĆ, Domžale, Ljubljanska 76.
Odlična KVALITETA in konkurenčne CENE!