Strokovni učitelj IV. MAOERL: Knjige in službe. Višjemu šolskemu svetu v preudarek. Vlada je odpravila nemške meščanske šole na slovenskem ozemlju" ter jih nadomestila s slovenskimi; v prihodnjem šolskem letu pa namerava otvoriti §e nekaj novih meščanskih šol. Ce upoštevamo dejstvo, da smo imeli doslej le eno slovensko meščansko šolo se ne bomo čudili, da nimamo sedaj za te zavode niti učnih knjig niti učnih oseb. Doslej smo imeli za meščanske šole sledeče slovenske učne knjige: Brinar — Citanka, Orožen — Zemljepis, Biinar — Zgodovina, Macher — Prirodopis, Senekovič — Fizika in kemija, Hauptmann — Računica. Od navedenih knjig so nekatere že pošle, druge pa so zastarele. Za silo bi mogli nekaj časa izhajati s slovenskimi knjigaini za spodnje razrede srednjih šol, a tudi teh ni več dobiti: Treba je torej skrbeti, da dobimo kar najprej za višje narodne (doslej meščanske) šole sledeče knjige: Slovensko čitanko, Slovensko slovnico, Slovstveno zgodovino, Učno knjigo francoskega jezika, Nemško čitanko, Nemško slovnico, Zemljepis, Zgodovino, Prirodopis, 1'iziko in kennjo, Aritmetiko, Geometrijo, Pesmarico. S spisovanjem teh učnih knjig pa ni mogoče pričeti s predpripravami za spi mogče pričeti, dokler nimamo novega šolskega zakona, ki bo določal namen višjc narodne šole. Sele tedaj bo mogoče pričeti s predpripravami za spisovanje učnih knjig. Znatno pa bl se delo pospešilo, ako bi začeli s predpripravami takoj. Višji šolski svet naj skliče anketo za spisovanje učnih knjig za višje narodne šole. Ta anketa bi imela dela več lego dovolj! Predvsem bi morala anketa določiti posameznim predmetom učni smoter in izdelati učne načrte. Ker si Slovenci ne moremo privoščiti razkošja, da bi imeli za posamezne predmete kar po več učnih knjig za višje narodne šole, bi morala anketa potom vprašalnih pol pozvedeti, kakšnih knjig oi želi učiteljstvo, ki deluje sedaj na meščanskih šolah. Doslej so natnreč slovenske učne knjige za meščanske šole daleč, daleč zaostajale za izvrstnimi in krasno opremljenimi učnimi knjigami za nemške miščanske šole. Rešiti bo zlasti vprašanje koncentričnih krogov. Temeljito bo morala anketa tudi prcštudirati vprašanje, ali naj bodo učne knjige za narodne šole v eni izaan za vse štiri razrede, ali pa za vsak razrea posebe. Anketa bi tudi nekako or^anizirala spisovanje učnih knjig, ker bi se sicer lahko pripetilo, da bi spisovalo kako učno knjigo istočasno po več strokovnjakov, ne da bi vedeli drug za drugega. (Kornu izmed matematikov je n. pr. znano, cta sestavlja priznani šolnik Dragotin Humek Geometrijo za višje narodne šole?) Kakor sem že omenil, nam primanjkuje za višje narodne šole tudi učnih oseb. Naravno je, da se, dokler nimamo kvalificiranih učnih oseb, nameščajp kot začasni strokovni učitelji ljudskcšolski učitelji, ki niso izprašani za meščanske šole. Da se pa take učne osebe nastavljajo kot začasni ravnatelji oinenjenih zavodov. je neodpustljivo. Za taka mesta bi morali prihajati v poštev edino le strokovr.i učitelji, ki so dlje časa delovali na kaki meščanski šoli.*) Ali se je že kdaj pripetilo, da bi bil kak ljudskošolski učitelj imenovan za začasnega ravnatelja kake spodnjt gimnazije ali realke? Tudi se opaža, da se pri oddajanju služb na meščanskih šolah ne ozira na kvalifikacijo in zmožnosti. Niso popolnoma neutemeljene tožbe, da iadrajo šolske oblasti v naročje — nepoti^.iu! Končno bi še omenil, da je dolnosi višjega šolskega sveta skrbno paziri. da ne bo pomanjkanje strokovnih učiieljev v prehodni dobi vplivalo na izpraševalne komisije. Od kandidata za višje narodne šole se mora prejkoslej zahtevati toliko strokovnega znanja, kakor se ga zahteva od kandidata za spodnje razrede srednjih šol.