SEZONA 1925/26. — 10. FEBRUARJA 1926. — ŠTEVILKA 11
i  •_________________________________________________________________________________•_______________iii_________i:ii:iiiiiiii;inM!iiniiiiiiiii;iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii;iiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiliiiiiiilliiillil
GLEDALIŠKI LIST
KR. NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI
IZHAJA 1., 10., 20. V MESECU	CENA	5	DIN
.. ..	■.	:■	:..__■	....1 ■..	•u.iittiHll i,t.-::i:..:ii.i=nmi m-»:uiinrn;t.in-: ■ livnim  
Večni mornar.
(H. Wagner.)
Če upoštevamo, da je po znanem pariškem škandalu (ko je francoski Jockei-klub zaradi pomanjkanja običajnega baleta v
11.	dejanju onemogočil izvajanje »Tannhauserja) prešlo komaj dobrih šestdeset let, in da tvori še skoraj vsa Wagnerjanska literatura (od Nietscheja in deloma Hanslicka navzdol cel kup spisov pro in contra Wagner) temelj modernejše glasbene estetike, se moramo ob konstataciji moderne, da je namreč »problem Wagner« že definitivno rešen, najresnejše zamisliti.
Danes že lahko rečemo, da so najmlajši (pa če hočete celo oni od Schonbergove šole!) na najboljši poti, da najdejo sedanjemu času primeren glasbeni izraz, in nedavni berlinski škandal, ki so ga inscenirali sodobni Hanslickovci proti Alban Bergovemu »Woz-zeku« more to tezo le potrdili.
Vpričo takih dejstev je značilno za naše razmere, da moramo po skoraj treh decenijih slovenske opere že tretjič začeti z vpri-zarjanjem Wagnerjevih del, brez katerih si zlepa ne moremo misliti popolne opere. Upajmo, da nam bo tokrat sreča milejša, da bomo vztrajnejši in da bomo prišli čez njegova mladostna dela (Večni mornar«, Tannhauser in Lohengrin) naprej do del njegove druge in tretje dobe. Vsekakor treba imeti na umu. da znači vprizarjanje Wagnerja važno etapo v razvoju našega opernega repertoarja in naše gledališke reproduktivne umetnosti.
Čeprav se naslanjajo prva Wagnerjeva dela še močno na njegove vzore (Meyerbeer. Marschner, Weber), vendar občutimo v njih moč ženija in jasno vidimo konture njegovega reformatorskega dela. Že v »Večnem mornarju«, prvem delu »novega tipa«, nahajamo karakteristike Waguerjevega »Gesammtkunst\verka«.
V	dejanju nastopa prvič jasno temeljna misel Wagnerjevih del. namreč ideja zveličanja trpečega človeka po čistosti, v glasbeni karakterizaciji se prvič dosledno vporabi »Leitmotiv« v zunanji glasbeni formi pa je to prvi poskus vdejstvovanja enotnosti dejanja, ki gre tako daleč, da spaja vsa tri dejanja v eno celoto, (brez deljenja v posamezne »številke . ki tvorijo same zase zaključeno formo).
;
Vredno je pripomniti, da je Wagner vse to jasno videl in fiksiral v času. ko je ne manj genialni Verdi (seveda v precej drugem smislu!) s svojim »Nabuccom« pričel dolgo serijo svojih »oper«, t. j. okoli leta 1842. Tedaj je Wagner konstatiral: »Vom Fliegenden Holliinder a n beginnt meine Laufbahn als Dichter. mit der ich die des Verfertigers von Operntexten verliess.
Ideja zveličanja, ki se odslej ponavlja v njegovih delih v mnogih varijantah (Tannhauser — Elizabeta, Lohengrin — Elza, Tri-stan — Isolda itd.) daje njegovim koncepcijam ono globoko etično vrednost, s katero dosega umotvor šele pravo umetniško potenco. Posebno važno za ocenitev njegovih umotvorov pa je dejstvo, da je vsaka njegova drama nastala kot produkt njegovega burnega življenja. V tem smislu lahko spoznamo v posameznih junakih njegovih dram refleks njegove lastne osebnosti.
»Večni mornar : je ustvarjen v Parizu, kjer je Wagner preživel svoje najtežavnejše dneve (1839—42). Kakor Holandec je željno pričakoval angela, ki ga bo rešil iz burnih valov življenja. V taki dispoziciji je zagledal in ustvaril »Sento«. čisto devico, ki hrepeni po izvršitvi svojega poziva: da reši bednega večnega mornarja, ki ga je obžalovala še kot otrok, ko je poslušala njegovo povest iz Ma-rvnih ust
Bajko o večnem mornarju je čul Wagner od mornarjev na burnem potovanju iz Rige preko Londona do Boulogne sur mer (1839). Idejo zveličanja (o kateri ni v bajki omenjenega ničesar), je pristavil sam Wagner, inspiriran od Heineja, ki jo je novelistično obdelal. Leta 1840. je skicirana drama v enem dejanju, od majnika do septembra 1841. leta pa je izvedena v treh dejanjih. Obenem s tekstom je nastal tudi glasbeni del. kar dokazuje, da je ta glasbena drama zares nerazdeljiva celina. Bistvo cele drame in dosledno glasba je strnjena v baladi Sente (II. dejanje), katero je Wagner najprej izdelal. In iz nje je zajel tematsko gradivo za celo opero, po-čenši od programatične uverture pa do zaključne apoteoze. Prvi tema karakterizira samega večnega mornarja, drugi slika razbrzdane elemente (vihar), tretji pa je motiv zveličanja (in Sente).
Krasno izbiro raznovrsl. pohištva
nudi Vam po izredno zmernih cenah velezaloga pohištva, tapetniških izdelkov, žime in morske trave tvrdka
Peter Kobal (Kranj), podr. Ljubljana-Kolize)
Zanesljivim plačnikom tudi na obroke.
Božična in novoletna darila vveliki in okusni izberi po nizkih cenah priporoča
M. Tičar, Ljubljana
Šelenbugova ulica 1 in Sv. Petra cesta 23
2
Čeprav se ti motivi (kakor v poznejših njegovih delih) ne spreminjajo in modificirajo po potrebi dejanja, marveč se ponavljajo skoraj nespremenjeni, kadarkoli to zahteva dramatična situacija, so vsled nenavadne enotnosti in koncentracije glavnega in edinega dejanja te dramatične balade (kar je pravzaprav »Večni mornar«), popolnoma zadostni za karakteriziranje situacije. V zavesti, da je s tem svojim delom ustvaril novi tip muzikalne drame, napisal je Wagner natančne opazke za izvajalce, v katerih je razodel, kaka naj bo izvedba njegovega dela. Na naslovno stran partiture pa je zapisal značilno:	In Nacht und Ellend. Per aspera ad astra,
llott gebe es. 11. W.<	M.	P.s-
Ana Christie.
(l)rama v treh dejanjih. Spisal Evgen ()'Neill. Premiera 13. t. m.)
Stari Kris je kapitan na čolnu za premog. Navadno vozi med Njujorkom in Bostonom. Skoro vedno je na morju. Kadar pride v njujorško luko. je stalni gost v gostilni pri Fajmoštru«. Tam zapravi ves svoj denar. Včasih, zelo redko, pride kako pismo zanj. Na zapadu, v Minesoti, ima hčerko, ki se od časa do časa oglasi. Že petnajst let je ni videl, nikoli ni znal najti prilike, da bi jo obiskal. Teda glej. iznenadoma zopet pismo od nje. Piše iz Št. Pavla. Na farmi ji ni ugajalo več. zdaj je v mestu krščenica. Prišla bo za nekaj dni k njemu. Stari Šved žari od veselja. Prišla bo! Nikoli ji ni pisal, naj pride, ampak vedno mu je neka.j reklo: nekoč bo prišla in ostala pri meni!
In ona je tu. V gostilni pri »Fajmoštru ga čaka v neokusni opravi, ki vsakemu na prvi pogled izda predmestno prostitutko. Kris raja. On vidi v njej samo svojo milo hčerko Ano, ki mora do konca dni ostati pri njem.
Ana je v Št. Pavlu zbolela. Hišo. kjer je služila, so uradno razpustili in vse prostitutke so zaprli, po 14 dni vsako. Iz kaznilnice je morala v bolnišnico. Od tod so jo kmalu odpustili. Vsa slaba in iznemogla se je spomnila svojega starega očeta. Vsaj streho mi bo dal in kot za odpočitek. si je mislila. — —
Stari je rajal od veselja. Čez par dni treba zopet na morje. Ani bi morski zrak dobro storil, si misli, in vzame jo s sabo. Že so plovili par dni po oceanu, ko nekega večera zaslišijo klice na pomoč. Na krov svojega čolna reši Kris tri mornarje. 48 ur so veslali. Vsa ostala posadka nesrečnega parnika je poginila. Ko so jih potegnili na krov, sta bila dva polu mrtva, eden pa, Mat, se je začel
j TONI JAGER-ČERNE & Ko. j
• TRGOVINA Z ROČNIMI DELI IN VOLNA V RAZLIČNIH BARVAH •
| LJUBLJANA, DVORNI TRG ŠTEV. 1 j
9 999*99•••••••••••••••••••«••••■•99»t**••***«*************•••••••••••••
takoj sukati okolo lepe Ane. Spočetka je mislil, da se kar tako vozi š starini. Cez par dni pa se je zaljubil v hčerko in jo snubi. Ko se pripeljejo v luko, se hoče poročiti ž njo. še isti večer. Stari je ves iz sebe. Vse drugo, samo hčerke ne da proč. Med snubcem in očetom se vname oster prepir. Eden in drugi si lasti pravice do nje. To Ano razkači in v svoji ogorčenosti nad vsemi moškimi, ki so ji doslej delali samo krivico ter si vedno lastili pravico, da razpolagajo ž njo, se izpove očetu in ljubimcu. Oba sta poražena in strta. Toda ljubezen premosti vse prepade. Mat beži od nje, ampak ljubezen ga pripelje nazaj. Ana ni nikoli ljubila moškega, objemala jih je, udajala se jim je, toda sovražila je vse in vsakega. Mata pa ljubi. In 011 ji odpusti.
To so v kratkih obrisih trije akti Ane Christie. Dobrota plava nad tem delom in ljubezen, prava krščanska ljubezen žaii iz njega.
Fran Govekar:
Okoli Danilovega jubileja.
(Nadaljevanje.)
Dne 7. aprila 1867 pa je bila poslednja redna predstava ljubljanske čitalnice, ker že 18. aprila 1867 je bilo potrjeno novo društvo za gojitev dramatske umetnosti, t. j. Dramatično društvo v Ljubljani, matica vseh dramatičnih društev in krožkov po slovenskih deželah.
Namera dramatičnemu društvu je bila:	vsestranski podpirati
in pospeševati slovensko dramatiko, prirejati gledališke predstave v najširšem pomenu besed ter skrbeti za to, da se ustanovi pod njega vodstvom stalno slovensko gledališče v Ljubljani. Dramatično društvo je imelo dolžnost, na svetlo dajati »Slovensko Talijo«, zbirko iger in libret. razpisovati nagrade za izvirna dramska dela. vzdrževati d r a m a t s k o šolo za igralski naraščaj, skrbeti za dramatsko knjižnico in gledališko garderobo ter angaževati potrebno število igralnega osobja.
Med snovatelji Dramatičnega društva so bili pisatelji Fran Levstik, Luka Svetec in prof. Josip Stare, dr. Karel Gestrin, dr. Josip Poklukar, Peter Giasselli. Josip Nolli. Fran Ravnihar. Vojteh Valenta, Drag. Žagar, Pavel Drahsler in Edv. Pour. Prvi predsednik odboru je bil Fran Levstik, blagajnik Drag. Žagar, odborniki pa Josip Jurčič, Josip Stritar. Fran Cegnar. Ivan Murnik, Jos. Nolli,
ANT. KRISPER
Mestni trg 26. — — Božična in novoletna darila.
P. Grasselli, dr. Karel Bleivveis, prof. Juri Kozina, dr. Fr. Papež, dr. Josip Poklukar, Fr. Ravnihar i. dr. Tajništvo sta opravljala Kozina in Nolli. Že nekaj mesecev po obč. zboru je Levstik odložil predsedstvo in nadomeščal ga je podpredsednik Peter Grasselli. ki je bil od 1. 1870—74 predsednik.
To novo društvo se je začelo seveda nemudoma boriti, da dobi znova prostora v deželnem gledališču za slovenske predstave. — Toda deželni odbor tej želji ni ustregel, ker odločali so Nemci. — Tako je prirejalo Dramatično društvo 1. 1867 in 1868 predstave še nadalje v tesnih čitalniških prostorih v Šelenburgovi ulici v Sou-vanovi'hiši; le 3. in 16. maja 1867 sta bili dve predstavi v gledališču.
Izmed diletantov, ki so nastopali na predstavah v čitalnični dvorani in v starem deželnem gledališču, naj navedem vsaj nekaj imen:
Co'oretto Viktor, dr. Dolenc Hinko. Drahsler PaveL, Drenik Fran. Frohlich Evgenija in Roza. Grasselli Peter. Hohuova Melanija, Hrovatin Matilda, Jentl Anton, Kobler Avgust. Nolli (Kag-nus) Ana. Nolli Josip, Hrvatica Odi jeva Dragojila, Podkrajšek Ivana. Prelili Marija. Ravnihar Fran, Šrapkova Elifa, Tisen Ivan, Toman Ema. Valenta Vojteh. Vidic Fran, Zabukovec Jakob in Žagar Klotilda. Pri večini predstav je bil sufler zdravnik dr. Karel Blei\veis vitez Trsteniški, sin dr. Janeza Bleiweisa, pozneje ljubljanski podžupan, predsednik Čitalntice in Dramatičnega društva.Šele tretje leto. 1869/70, je dovolil deželni odbor, da sme Dramatično društvo uporabljati deželno gledališče po — e n o nedeljo na mesec. Tega leta so torej igrali v deželnem gledališču devetkrat in dvakrat v čitalnici. Toda Slovenci niso niti za teh svojih 9 predstav dobili gledaliških lož na razpolago, nego je bilo 8 lož, ki so bile last gledal, fonda, praznih, zaklenjenih! . .. šele od 1. 1874 je imelo društvo na razpolago vse lože v gledališču. —
L. 1869 je dovolil deželni zbor kranjski na predlog dr. Valentina Zarnika prvo denarno podporo slovenskemu gledališču, namreč 500 gld. za vzdrževanje dramatične šole in 1100 gld. za 6 nagrad izvirnim dramatskim delom (1 žal »igro. 1 dramo iz slovenske ali slovanske zgodovine, 2 opereti in 2 libreti.) Nagrado pa je dobil
KRZNARSTVO P. SEMKO
LJUBLJANA, TURJAŠKI TRG ŠT 1.
Priporočam bogato izbiro kožuhovine. — Nizke cene.
Opero, opereto, svetovne pevce in moderne plese Vam proizvaja samo
A. Rtrcherser, Ljubljano
gramofon
Tavčarjeva (Sodna) ulica štev. S.
Tvorniška zaloga najboljših angleških aparatov znamke „Glas svojega gospoda".
5
ediiii1 Anton Foerster za svojo spevoigro »Gorenski slavček«.1 V tej ‘ dobi so stali na čelu slovenskega gledališča Peter Grasselli. Josip Nolli, Vojteh Valenta, A. Heidrich in Ant. Stockl.
L. 1870/71 je smelo Dramatično društvo igrati trikrat na mesec v gledališču ter je priredilo v tej sezoni 23 predstav. Za sezono 1871/72 je prepustil deželni odbor gledališče vsak mesec štirikrat za slovenske predstave in sicer dve nedelji (ali praznika) in dva delavnika. Priredilo se je 32 predstav.
K prej navedenim požrtvovalnim diletantom, ki so kajpada deloma prenehali nastopati ali so se izselili iz Ljubljane, so se pridružili oziroma so jih nadomestili sledeči novi ljubitelji slovenske Tali je kot igralci ali pevci: G e cel j Josp (Kocelj). Peregrin Kajzelj. Štefan Filapič (tenor), Ivan Meden (tenor), Julij Šuster-š i S (Sršen), Anton J e ločni k (režiser), Avg. Pucihar, Fran Schmidt, Rus Jakob, Ivan Juvančič, Ivan Kramarič, Jakob Trdina, Andrej Jakovec, Anton Gril. Paternoster Josip in Simon. Vinko Vizjak, Antonija Neugebauerjeva, Albina Brusova (Va-Plentova), Antonija Rosova (Svetkova), Ivanka Jamnikova, Cilka Podkra jškova, Gustlka Nigrinova, Pavlina Namretova i. dr.	(Dalje	prihodnjič.)
Akademija v proslavo Prešernovega spomina.
V	sredo, dne 10. februarja t. 1. priredita v dramskem gledališču Društvo slovenskih književnikov in Narodno gledališče v Ljubljani akademijo v počeščenje Prešernovega spomina ob 1251etnici njegovega rojstva. Pri tej prireditvi bodo recitirali na dramskem odru Prešernove pesmi nekateri naši prci književniki, tako Vida Jerajeva. Župančič, Finžgar. Fran Albrecht in Joža Vidmar. Oton Župančič bo govoril tudi uvodno besedo. Vglasbene Prešernove pesmi bodo peli gg. Potučkova. Betetto in »Slovenski kvartet . Natančni spored proslave je na 8. strani tega lista.
A da kupite najcenejše FRAN LUKIČ,	li že veste, n riajlepše damske, krasne tunike, bluze in krasne zimske sukne samo pri tvrdki LJUBLJANA, PRED ŠKOFIJO 19
IVAN PERDAN, Ljubljana Veletrgovina špecerijskega blaga. Glavna zaloga Ciril in Metodovih vžigalic.	
6
VEČNI MORNAR.
(Vsebina.)
L akt. Ladja norveškega pomorskega kapitana Dalanda se je rešila pred nevihto v varen zaliv ob skalnati obali. Moštvo je utrujeno in gre kmalu počivat. Med tem pa se približa obali druga ladja. Črna, skrivnostna z rdečimi jadri — ladja Blodečega Holandca — Večnega mornarja. Ta ne pozna nevarnosti. Ni je vihre, ki bi jo pogubila, ni je kleči, ki bi jo potopila, kajti njen kapitan je proklet, da blodi večno po morjih, dokler ga zvesta žena ne reši. Vsakih sedem let sme nesrečnež stopiti na suho zemljo, da išče tisto, ki bi ga rešila prokletstva. Vendar je doslej ni našel. Zato stopa spet s strahom na suho, da bi vnovič poskusil srečo. Tu ga najde Daland in ga pozove, naj gre ž njim in si odpočije v njegovi hiši. Poln očetovskega ponosa mu tudi pripoveduje o svoji hčerki Senti, in brezdomec Večni mornar spet zasanja o rešitvi ter ponudi Dalandu vse zaklade, ki jih nosi njegova ladja. Ta je zadovoljen in ladji se pripravita za odhod v Dalandovo domačijo.
II.	akt. V sobi pri Dalandu sede dekleta in predejo. Tudi Senta je med njimi. Resna in zamišljena gleda na sliko Večnega mornarja, ki visi nad vratini. Strastno poje balado, katero je zložil preprost narod, in ki govori o njegovi usodi1. Ko vstopi Erik, njen ženin, nima zanj dobre besede. Ženin jo mora zapustiti z zlo slutnjo v srcu. Senta ostane sama. V tem se odpro vrata in oče Daland vstopi s tretjini možem, čigar bleda podoba visi nad vratini. Kot okamenela se zastrmita drug v drugega, in ko sta sama, mu priseže Senta zvestobo do smrti. —
Til. akt. Ob obali' ležita obe ladji. Krog Dalandove vlada veselje. Moštvo pije in raja. S Holandčeve ladje pa se oglase pošastne pesmi in veselje je proč. Pride Senta in za njo Erik, ki ji
RIBA“
specialna trgovina vsakovrstnih rib
J. OGRINC
Ljubljana, Gradišče polegSchumija a.	Vsaki	dan	sveže	sladkovodne in
morske ribe
1 ZAJUTRKOVALNICA	ZAJUTRKOVALNICA	\
T. MENCINGER
Ljubljana, Sv. Pelra cesta 43 | PRISTNA VINA!	NIZKE	CENE! - - j
Tu iiiiiiui n n n n n m m m ■umu um.    miiihi..	im lillllttliitllliiiiiniiiiiiliiifittliiiiMUiiiiiiii;
Cvetličarna „Niza“
LJUBLJANA, PREŠERNOVA,ULICA ŠT. 30
sprejema naročila na šopke, vence, aranžmaje i. t. d. i. t. d Priporoča se cenjenemu občinstvu. — Konkurenčne cene.
7
očita spremembo iu lidče/ pdj&snil&.' Holandec pa, ki ju pri tem razgovoru zaloti, podvomi o zvestobi Se ute. — Njegova ljubezen mu narekuje, da pobegne takoj, da se Sente ne zaplele v prokletstvo. Zato odhiti na ladjo, ki se z bliskovito naglico odpelje. Zdaj spozna Senta usodo, ki jo loči od moža. katerega ljubi in kateremu je obljubila rešitev. Vrže se s skale za njim v morje in njena ljubezen je zmagovalka. Pošastna ladja se pogrezne v globino morja in vse naokrog obda dih ljubezni, božja roka.
A K A I) E M I J A
v počeščenje Prešernovega spomina ob 125 letnici njegovega rojstva.
1. Uvodna beseda. Govori Oton Župančič.
2. Prešeren: Zdravljica. Recitira F. S. Finžgar.
3. Jeraj: Lepa Vida, melodram. Govori Vida Jerajeva, pri klavirju Kare! Jeraj.
4. Prešeren:	a) V spomin Andreja	Smoleta.	1
b) orglar.	/ Recitira	oton	Zupančič
5. A. Hajdrih: Luna sije. I
1)) Jenko:	Stranam.	Po'e	»Slovenski kvartet«
c) dr. Ipavic: Zapuščena.	I	(Hanovet''	Pečenko, ZavrSan’	ZuPa")-
ODMOR.
(i. Prešeren:	Nova pisarija.	Pisar:	Fr.	Albrecht,	Učenec:	Joža	Vidmar.
7.	a) Michl:	Pevcu.	i
b) Gerbič: Kam.	Poje	Julij	Betetto.
c) Balatka: Oči sem večkrat vprašal.
S.	Benjamin	Ipavic: Nezakonska	mati.	Poje	Božena Potučkova.
9.	Prešeren:	Sonctje nesreče.	Recitira	Oton	Župančič.
10. Vilhar: Mornar. Poje J. Betetto.
Pevske toočke spremlja na klavirju kapelnik Niko Štritof.
Pazite pri nakupu čevljev na znamko ,Peko‘
Tovarne Tržič. Podružnice: Ljubljana, Breg 20 in Aleksandrova cesta 1,
Podružnice:
Zagreb, Rackoga ulica 3 Beograd, Knez Mihaj-lova br 44
V
Najpopolnejši in najceneji domači izdelek.
polnomastno, pasterizirano in vedno sveže dostavljajo na dom
%
Združene mlekarne d d., Llubljana
Majstrova 10. — Telefon 446.
8
DRAMA.
ANA CHRISTIE.
Drama v treh dejanjih. Spisal Eugen O’ Neill.
Poslovenil O. Župančič.	Režiser:	Pavel	Golia.
Johnny, krčmar			
Dva težaka iz luke			
Larry, natakar 			
Chris Chirstopherson, čolnar		
Marthy Owtenova 			
Ana, Chrisova hči 			
Mat Burke, kurjač 			
Pismonoša , 	L		
Prvo dejanje v krčmi pri »Fajinoštru« v Novem Yorku. Drugo v kajuti na čolnu za premog; tretje na krovu.
Čas: sedanji.
Začetek ob 8.	Konec	ob	10.	uri.
MTrgovi‘„7a Fabiani & Jurjovec LJUBLJANA, STRITARJEVA ULICA ŠTEV. 5. Točna [in solidna postrežba. -— Cene zmerne.	
	
EN GROS	»ELITE d. z o. z. LJUBLJANA, PREŠERNOVA VILKA 9 - Največja konfekcijska trgovina - Mojstrsko krojena damska in moška oblačila
KONFEKCIJA LASTNA IZDELAUA	
EN DETAIL	
Najugodnejši nakup igrač in primernih daril pri tvrdki
Vaso Petričič nasl. Samec
LJUBLJANA, MESTNI TRG ŠTEV. 21. V
9
OPERA.
ZVEDAVE ŽENSKE.
Muzikalna komedija v treh dejanjih (0 slikali). Besedilo napisal po C. Goldoniju dr. L. Sugana, uglasbil E. Wolf - Ferrari. Prevel Fr. Bučar.
Diregent: A. Neffat.
Ottavio	 Rumpelj
Beatrice	.	.	.	•	Potučkova
Rozaura	Lovšetova
Colombina .....................Poličeva
Lelio.............................Janko
Eleonora.......................Ribičeva
Florindo .......................Banovec
Pantalone .......................Šubelj
Ljudstvo, gondolirji, služinčad'. Godi se v Benetkah 1750. — Deloma nove dekoracije naslikal V. Skrušny. — Prva uprizoritev 1003. v Miinchenu.
Režiser:	Fr. Bučar.
Arlecchino........................Zupan
Leandro .....................Rus	Josip
Asdrubale .......................Gostič
Almoro ........................Jelnikar
Alvise . .	. .	.	.	Rus Fran
Lunardo .........................Sekula
Momolo ........................Erklavec
Menego .............................Pip
VEČNI MORNAR.
(l)er fliegende Hollander).
Romantična x>pera v treh dejanjih. Besedilo in glasbo zložil Rihard Wagner. Poslovenil A. Štritof.
Dirigent: A. Balatka.	Režiser:	prof.	O. Šest.
Daland, norveški pomorščak................................Betetto	-	Rumpelj
Senta, njegova hči.......................................Čaletova	-	Žaludova
Erik, lovec ..................................................Knittl	- Orlov.
:Mary, Sentina pestunja ............................................Potučkova
•Datendov, krmar ............................. j ...	.	Mohorič
Holandec (Večni mornar) ........................ . . Ilolodkov
Dalandovi mornarji. Moštvo večnega mornarja. Dekleta.
Krai: Norveška obala.
Dekoracije in kostume izdelali ateljeji Narodnega gledališča.
Po prvem in drugem dejanju daljši pavzi.
/bore Holandčevih mornarjev pojo za sceno člani »Ljubljanskega zvona . Začetek ob pol 8.	Konec	po	pol 11.
Carinsko posrednišlii špetficijsbl bureau
Maribor,
Jesenice.
GROm
Ljubljana, Kolodvorska ulica 41.
10
Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani.
Drama:
Začetek ob 20. uri zvečer.
1. febr. ponedeljek ob 15. pop. Kraljice Vidke kresna
noč. Otroška predstava po znižanih cenah....................Izven
2.	„	torek ob 15 pop Veronika Deseniška
Gostovanje g. Adolfa Pfeiferja.
		Ljudska predst. po zniž. cenah.	Izven
		ob. 20. zvečer. Naša kri. Ljudska	
		predstava po znižanih cenah .	Izven
3. „	sredo	Obrt gospe Warrenove	Red E
4. „	četrtek	Druga mladost 		Red F
5. „	petek	Koncert bolgarskega violinskega virtuoza Saše Popova.	Izven
6. „	sobota	ob 15. pop. Za narodov blagor Dijaška proslava spomina 50 letnice Cankarjevega rojstva	Izven
7. „	nedelja	ob 15. uri pop. Druga mladost. Ljudska predst. po zniž cenah.	Izven
obleke in Čevlje
kupite najceneje in najboljše v naši detajlni trgovini na Erjavčevi cesti št. 2 nasproti Dramskega gledališča.
Trpežnost, dobro blago, brezhibna izdelava in nizke cene, to je naša reklama. Državnim uslužbencem se daje proti primerni garanciji tudi na obroke. Konfekcijska tovarna Fran Derenda & Cie., Ljubljana
	Reminaton mod. 12
	najnovejši amerikanski pisalni str»j
	radio aparate In sestavne dele dobavlja samo tvrdka
	Franc Bar 'r1:;' Ljubljana
	Telefon 407 Cankarjevo nabrežje 5 Telefon 407
V. BEŠTER ATELJE „HELIOS“
Oglejte si slike, izdelane v najmodernejšem slogu! Aleksandrova cesta 5. Telefon interurb. 524.
11
7. febr. nedelja ob 20. zv. Obrt gospe Warre-
nove. Ljudska predst. po zniž. cenah.........................................Izven
8.	„	poned.	Naša krij.........................................Red	A
9.	„	torek	Zaprto.
10.	„	sreda	Akademija v počeščenje Prešer-
novega spomina................................Izven
11.	„	četrtek	Druga Mladost.....................................Red	C
12.	„	petek	Zaprto.
13.	„	sobota	Ani Christie, premiera .	.	.	Izven
14.	„	nedelja	ob 15. pop. Vdova Rošlinka.
Ljudska predst. po znižan, cenah	Izven
ob 20. uri zvečer Ani Christie.
Ljudska predst. po zniž. cenah.	Izven
15.	„	ponedeljek Henrik IV..............................................Red B
Opera:
Začetek ob pol 20. uri zvečer.
1.	febr.	ponedeljek Zaprto.
2.	„	torek	ob 15. uri pop. Rigoletto. Ljud-
ska predstava po zniž. cenah	Izven
3.	„	sreda	Orfej v podzemlju.................................Red	B
4.	„	četrtek	Zvedave ženske  ..................................Red	A
5.	„	petek	Zaprto.
6.	„	sobota	Srce iz lecta, Poziv na ples, Ca-
priccio Espagnole ....	Red	C
7.	„	nedelja	ob 15. uri pop Manon. Ljudska
predstava po znižanih cenah .	Izven
8.	„	ponedeljek Zaprto.
9.	„	torek	Manon. Gostovanje g Josipa Ri-
javca. Predstava na korist Udru-ženju gledaliških igralcev .	.	Izven
10.	„	sreda	Zaprto (generalka)
11.	„	četrtek	Zvedave ženske....................................Red	E
12.	„	petek	Večni mornar. Premiera .	.	.	Izven
13.	„	sobota	Don Juan..........................................Red	D
14.	„	nedelja	ob 15. uri pop. Zvedave ženske.
Ljudska predstava po zniž. cenah	Izven
15.	„	ponedeljek Zaprto.
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIKIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItlllllllllllKIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIfllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
Lastnik in izdajatelj: Uprava kr. Narodnega gledališča v Ljubljani. Urednik: M. Pugelj. — — Tisk tiskarne Makso Hrovatin v Ljubljani.