48. številka
V Ljubljani, dne 80. novembra 1918,
V. leto
Rokopisi se m vrežejo. — Inserati s enostolpnimi potit vrsticami se zaračunavajo, in sicer: pri enkratni objavi po 18 vin, pri trikratni po 16 vin., pri Šestkratni po 14 vim, pri celoletnih objavah po 12 vin., aa vsakokrat — Za razna Izjaveitd. stane petit vrstica 24 vin. — Reklam, so poSt-nine proste. — Nefrankira-na pisma se ne sprejemajo.
Delavec izhaja vsak petek a datumom naslednjega dne. — Naročnina za celo leto K 5 20, za pol leta K 2'60, za četrt leta K 1'30. Posamezna Številka 11 vin. Naročnina za Nemčijo za celo leto 5 mark, za Ameriko 2 dolarja. 1’osiljatve na uredništvo in upravništvo Ljubljana, ilirska ulica številka 22.1. nadstropje
Vsem organizacijam in naročnikom „Oelawca“
sporočamo, da je z današnjim dnem zopet Prevzel upravo »Delavca« sodrug Ivan Tokati. Vsled tega je potrebno, da se vsi dopisi, ki se tičejo uprave ali pa uredništva »Delavca«, pošiljajo odslej na naslov: Ivan Tokan, Ljubljana, Ilirska ul. številka 22. I. nadstropje.
Za strokovne organizacije.
Tako velikega zanimanja za strokovne in politične organizacije na Slovenskem Še ni bilo, kakor jc v sedanjem zgodovinskem času. Vse se giblje; delavstvo se giblje, gibljejo se pa tudi meščanski sloji in meščanske stranke ter skuša vsak rešiti, kar se da. Meščanski in privilegirani sloji svoje dosedanje pravice in predpravice, delavstvo pa hoče iz dosedanjega suženjstva in si pridobiti v novih državah več pravic, več svobode in socialne uredbe, proti katerim se je vladajoča klika v stari Avstriji tako trdovratno upirala. V novih državah mora to biti drugače; tudi v Jugoslaviji mora dobiti delavstvo popolno enakopravnost, vse socialne zahteve in take življenske pogoje, da so delavcu-človeku primerne.
Nas zanima v prvi vrsti strokovno gibanje. Delavstvo po tovarnah, po rudnikih, po obrtih in povsod drugod, kjer vstvarja delavska roka blago, imetje in dobiček zasebnemu ali javnemu kapitalu. Povsod mora delavstvo v svoje organizacije !
Razmere v Jugoslaviji bodo res nekaj drugačneje nego so bile v prejšnji državi. Jugoslavija je država, v kateri obrt in industrija še nista tako razvita. Razvoj se bo šele vršil. Zato pa bo treba, da ustvarimo močne organizacije, in sicer prvič, da spravimo v organizacije vse delavstvo, a obenem moramo tudi delati na to, da se posebno slabotnejše stroke spoje s sorodnimi. Iti moramo s tega stališča, da je le močnejša strokovna organizacija zmožna voditi uspešne mezdne boje in tudi podpirati v potrebi svoje člane. Enako se bodo morale strokovne organizacije dogovoriti glede na prispevek, članarino. Vsako društvo mora skušati uvesti kar najvišji prispevek, ker le z zadostnim prispevkom more organizacija izpolniti svoje naloge napram članom.
Sedaj, ko stopamo pred nov razvoj, bomo torej morali vsa ta vprašanja temeljito premotriti in kreniti primerno pot, da okrepimo in ojačimo naše organizacije v močno falango, ki bo kos bojem za delavske pravice. Imamo novo državo že takorekoč zagotovljeno, prav nobene gotovosti pa še nimamo, da bo delavstvo v novi državi imelo za vse to garancije, da v novi državi vse to doseže brez hudih, hudih bojev. Na te boje za svoje pravice torej moramo biti pripravljeni.
Priporočamo organizacijam, da se o v’seh teh vprašanjih posvetujejo, v strokovnih in kolikor se tiče bodočnosti delavstva tudi v političnih. Delavski zaup-
niki in organizacije se o teh stvareh že deloma posvetujejo, in ko bo stvar zrela, predlože strokovnemu kongresu, ki ga skličemo, čim nam bodo razmere dopuščale in bo položaj popolnoma jasem da sklepamo končno o odnošajih mecrablo-venskimi organizacijami in o odnošajM do delavske strokovne internacionale, k»erc člani bomo ostali tudi vbodoče. NašaJna-loga, naš neomajen namen pa mora biti v prvi vrsti, da okrepimo organizacije in da stopimo z njimi pred podjetniško javnost in pred politične upravitelje nove države kot faktor, ki ga bodo morali vsi ti faktorji vpoštevati. To je naša resna volja.
Mir in svoboda!
Premirje imamo na vseh bojnih frontah in pride mir. Avstroogrska, Turčija in Bulgarija so se zrušile pod pezo vojne iti tudi Nemčija je morala zaprositi za premirje in povedati, da se ne more več braniti. Razmere so take, da pač ni več možnosti, da bi se obnovilo tako grozovito človeško klanje, kakršna je bila ta zločinska vojna. In naj bi bili pogoji premirja in miru še tako težki, sprejeti so jih morale centralne države, ker so izkrvavele v pravem pomenu besede. .
In sedaj prihaja obračun z onimi silami, ki so povzročile to strahovito klanje. In kakšen preobrat v nekaj dneh Avstrija je razpadla, isto se godi na Ogrskem: narodi so svobodni in ustanavljajo svobodne republike. Nemška Avstrija je postala republika in se pridružila Nemčiji, v Nemčiji so prevzeli vodstvo socialni demokrati, nemški cesar je ubežal, in izkli-cali so republiko; vsi drugi nemški vladarji so odstavljeni. Svetovno sodišče deluje temeljito in kaznujoča pravičnost bo gotovo dosegla tudi še vse one nekronano zločince, ki niso prav nič manj krivi velikega zločina kakor kronani vladarji.
Od Avstroogrske so zahtevali, da kaznuje Srbijo, ker so hoteli deželo (Bosno in Hercegovino), ki jo je monarhija anektirala. Sedaj pa ni izgubila le osvojeno deželo, marveč tudi svoje dedne dežele. Kakšna ironija usode:	Avstro-
pgrska ni privoščila niti najmanjšega dohoda do morja Srbiji, sedaj pa je sama popolnoma izrinjena od morja in Srbi dobe skoro vse vzhodno obrežje Jadranskega morja!
Če bi bila pa Avstroogrska zmagala, bi to vprašanje še nikakor ne bilo rešeno: zakaj Srbi bi bili mirovali le kratek čas in v nekaj desetletjih bi bilo prišlo do nove vojne. Zato je pravzaprav dobro, da je prišlo to vprašanje že sedaj do rešitve, in s tem do razpada stare Avstrije. S tern so dosegli vsi narodi Avstrije svojo svobodo, in stari prepir in sovraštvo, ki je vedno vladal v tej nenaravni državi in sta spravila državo v žalostni položaj dolgoletnega obstoja, sta pokopana. Narodi, ki so bili proti svoji volji sklenjeni v državi, so končno osvobojeni.
Vsi narodi se vesele te rešitve, ker so se z njo osvobodili gospodstva vladajočih kast, ki so na račun nemškega ljudstva zatirali te narode. Enako kakor se
1 vsi narodi vesele tega velikega preobrata, se ga veseli tudi nemško in madžarsko ljudstvo. Edini, ki sc teh dogodkov ne vesele, so tirani, krivičniki, ki so zatirali narode in ljudstvo sploh.
S proletarci vseh narodov, s katerimi smo doslej delali za dobrobit delovnega ljudstva, bomo ostali tudi vbodoče solidarni. In prav nobenega dvoma nimamo.
: da bi delavstvo te ali one narodnosti mi-j slilo drugače: zakaj cilji proletariata se j niso spremenili. Imamo več svobode, ima-i mo možnost samolastnega razvoja, toda ; svobodo iz krempljev kapitalizma si še i nismo priborili, ne mi, ne naši sotrpini po | vesoljnem svetu. S politično osvobodit-i vijo smo si pripravili bolj gladko pot, od-j stranili smo nekaj ovir. glavno delo nas I pa še čaka. Zato smo iti ostanemo borite-lji delavskega razreda, ki bo nadaljeval svojo svetovno misijo kot svetovni prole-tarijat tudi v novi dobi. S svobodo hočemo nagleje priti k socializmu!
Kdo plača račune?
Mariborska »Straža« piše:
Vojna je povzročila strahovito škodo: na imetju, življenju in zdravju. In zdaj nastane vprašanje — kdo plača stroške? Seveda oni, ki so povzročili to vojno. To sta nemški in madžarski narod. Toda glavna krivca vendar nista ne nemški in ne madžarski narod, ampak oni, ki so v imenu teh narodov začeli to najstrahovitejšo vseh vojn, kar jih je že kdaj videl svet. To pa so predvsem: Hohenzollerji, Habsburžani, potem Tisza, Stiirgkh, Berchtold itd., oziroma njih dediči. Ti ljudje so vsi mnogokratni, da, celo stokratni milijonarji in milijarderji. Habsburžan nadvojvoda Friderik je zaslužil samo z vojnim oderuštvom milijarde. Ali ne bi bila krivica, da bi ti ljudje, ki so spravili na milijone ljudi v bedo, nesrečo in na beraško palico, ostali nekaznovani? Ali ne bi zahteval že čisto navaden čut pravičnosti, da se za pokritje vsaj malega dela vojnih stroškov pritegnejo v prvi vrsti premoženja onih, ki so zakrivili to neizmerno gorje. In če že ne preje, naj se pritegnejo premoženja teh in njih sokrivcev vsaj takrat, ko se bo reševalo vprašanje preskrbe vdov in sirot v vojni padlih ter vprašanje preskrbe vojnih invalidov. Kako pridejo nedolžni narodi do tega, da bi morali plačevati za grehe drugih. Kdor je grešil, naj dela tudi pokoro.
Zastopnike delavcev v občinske svete.
Pisali smo že o zahtevi, da naša vlada popravi krivico, ki jo je napravil delavstvu stari sistem s tem, da mu je z reakcionarnimi občinskimi volivnimi redi onemogočil sodelovanje pri občinah.
Ponavljamo to svojo zahtevo danes ponovno!
AH ni sramota, da sedi v Ljubljani v občinskem svetu toliko Nemcev —■- kapitalistov in le en zastopnik delavstva? In odpomoč bi bila tako lahka — samo naša vlada, reakcionarna in prožeta še starega nedemokratičnega duha, se ne zgane!
Prenovi naj za prehodno dobo ljubljanski občinski svet tako, kakor to odgovarja resničnemu številu delavstva v Ljubljani!
Opozarjamo na Maribor: Nemško nacionalna klika, ki je v strahu za »nemški« značaj Maribora, je poklicala 10 nemških socialistov v občinski svet. Ker so ure tega občinskega zastopa štete, opozarjamo že danes vlado na to, da pri sestavi začasnega mestnega svetovalstva v Mariboru ne pozabi na mariborsko delavstvo, slovensko in nemško!
Isto velja za Celovec in za celo vrsto drugih krajev na Slovenskem, kjer je večje število delavstva!
Občine so glavni faktor za aproviza-cijo in delavstvo, ki je izključno vezano na občinske prehranjevalne urade, ne more sodelovati!
Ali tie čutite te krivice, te sramote, ki jo z vašo brezbrižnostjo prizadevate delavstvu, gospodje pri vladi! In pravite, da ste demokratični?
Domači pregled.
^Mhnrniknm strokovnih organiz;«^5*
Sodrugi! Ko zopet prevzemam list »Delavec«, se obračam do Vas z vljudno prošnjo, da me pri delu, ki ga je treba vršiti pri listu, vsestransko podpirate. Naš list postani glasilo vsakega strokovno organiziranega delavca. Kot tako mora postati vodnikom in tolmačem ter dobrim svetovalcem vsem članom strokovnih organizacij v vseh njihovih stanovskih zadevah, gospodarskih in mezdnih vprašanjih. Veliko važnost treba polagati na socialnopolitična vprašanja v mladi Jugoslaviji. Končno bode listu treba tudi v strokovnih organizacijah samih dajati potrebne smernice itd. Veliko in obširno delo, ki nas čaka, bo treba vršiti s podvojeno močjo, da potrebam našega članstva zadostimo in da se tako vsi sotrpini dvignemo na ono stopnjo človečnosti, ki nam kot najvažnejšemu činitelju v narodu in v človeški družbi sploh gre. Primimo za delo vsi; z združenimi močmi premagamo vse tež-koče. Boja smo vajeni in v boju si bomo gradili svojo lastno bodočnost. Da v ta namen naš list »Delavec« kolikor mogoče več pripomore, naj bi se vsak izmed nas lotil dela za list. Pri sodelovanju vseh so-drugov bo list zanimiv in poučljiv. Obenem seveda pozivljem vse sodruge na neumorno delo za naše strokovne organizacije, ki naj tvorijo močno falango združenih slovenskih proletarcev v boju za pravico in resnico. Kličem vsakega so-druga, ki so mu interesi delavcev pri srcu, ti a pomoč!
Razglas glede na deputacijo rudarjev. Nasproti deputaciji zaupnikov premogovnih delavcev iz območja SHS dne 26. novembra 1918 je zavzelo poverjeništvo za javna dela dobrohotno stališče, ki ga je preciziralo v sledečih točkah: 1. Glede ureditve 8 urnega dela se že vrše priprave v uradih premogovnih lastnikov. 2. Glede minimalnih plač zastopa narodna vlada načelo, da mora dobiti delavec vsaj tako veliko plačo, da pri nprmalnem delu zasluži neki gotovi najmanjši zaslužek. Glede tega najmanjšega zaslužka se upe-ljejo takoj pogajanja z lastniki. Z ozirom na pričakovano skorajšnjo ureditev nove valute se bodo določili ti najmanjši zaslužki z nastopom nove valute. 3. Plače rokodelcem, strojnikom in tem enakih strok naj se v naprej tabelarično določijo in naj te plače rastejo po službenih letih. 4. Za rudarje, za druge delavce in delavke izven rokodelcev se naj upelje plačilni pravilnik po razredih tako, da raste plača po službenih letih v gotovih večletnih rokih. 5. Vprašanje nastanitve delavskih nadzornikov hoče narodna vlada proučiti. 6. Glede zahtev po osobnih spremembah
v	podjetjih, ki so privatna last, se zamore
narodna vlada le pogajati z lastniki, samovoljno odrejevati takih sprememb nima pravice in tudi ne more nositi odgovornosti za motenje v obratih, ki bi v nekaterih slučajih lahko ogrožalo tudi življenje stotero delavcev. V nekaterih slučajih so se na posredovanje Narodne vlade SHS že izvršile osobne izpreinembe. V naprej pa narodna vlada odklanja perse-kucije krivic pod prejšnjim sistemom, ker bi ne prišli nikoli do miru in nemotenega obratovanja, če bi hoteli sedaj kaznovati in popraviti vse krivice, ki so se dogodile pod prejšnjim sistemom. 7. Detajlna izvedba gornjega stališča in detajlna pogajanja se uvedejo takoj na podlagi od delavstva pismeno predloženih resolucij. Ljubljana, dne 27. novembra 1918. — Poverjenik za javna dela in obrt:	Ing.	V.
Remec s. r.
Razglas. Vsem nekdanjim vojakom bivše Avstroogrske armade je na prosto dano sc tekom 24 ur odstraniti iz pjo italijanskem vojaštvu zasedenega ozemlja in se ne smejo več vrniti. Vojaška italijanska oblast jim bo šla pri odhodu na roko iti potovanje olajšala. Tisti, ki se prostovoljno ne odstranijo, se bodejo začenši jutri zbrali po italijanskem vojaštvu in odpeljali v Gradiško, kjer se bodo stavili na razpolago italijanski vojaški oblasti. Kdor bode imel potrdilo od županstva, da je pristojen v občino, da je posestnik, javni uslužbenec itd. ter v občini neobhodno potreben, mu bodo vojaške oblasti v Gradiški po pregledu njegovega potrdila dovolile povratek v njegovo občino. V tem slučaju se bode moral vsak oproščenec zglasiti po enkrat ali dvakrat v tednu pri vojaškem poveljstvu.
Kolportaža prosta. Naredba poverjeništva za notranje zadeve o prosti kolpor-taži. § 23. tiskovnega zakona z dne 17. decembra 1868, štev. 6 drž. zak. iz leta 1863. se razveljavi. —V Ljubljani, dne 25. novembra 1918. — Dr. Brejc s. r.
Žepni koledarji za leto 1919 se že razpošiljajo. Cena izvodu K 2:50. V štirinajstih dneh bodo vsi razposlani. Prometne težkoče so velik zadržek.
Poverjenik za notranje zadeve dr. Brejc sprejema stranke vsak dan od 11. do 1. ure.
Društveno pravo odpravljeno. Naredba poverjeništva za notranje zadeve. Avstrijski državni zakon z dne 15. novembra 1867, drž. zak. št. 134 o društvenem pravu se razveljavi. Na njegovo mesto stopijo sledeča določila: § 1. Ustanav-ljanej društev je prosto: prepovedana so le društva, ki v svojih pravilih zasledujejo namene, nasprotujoče splošno priznanim načelom nravnosti. § 2. Društvo mora svojo ustanovitev, pravila in sedež društva ter člane vodstva tekom treh dni naznaniti pristojni oblasti. Enako je naznaniti vsakokratno izpremembo teh okolnosti. § 3. Vsako prireditev, ki ni omejena na člane društva, mora društveno vodstvo naznaniti 24 ur pred prireditvijo pristojni oblasti. § 4. Razpust društva se izvrši: a) prostovoljno; b) na odredbo vlade, ako društvo s svojim delovanjem nasprotuje splošno priznanim načelom nravnosti. § 5. Pristojna oblast je okrajno glavarstvo, v mestih z lastnim statutom magistrat. § 6. Vse vloge so proste kolka. § 7. Prestopke te naredbe kaznuje pristojna oblast z denarno globo do 1000 K ali z zaporom do enega meseca. § 8. Ta naredba stopi v veljavo z dnem razglasitve.
—	V Ljubljani, dne 25. novembra 1918.
Kdor hoče blago izvažati po železnicah Iz države SHS, naj odda izpolnjeni vozni list brez blaga na oddajni postaji, pošlje vozni list na ravnateljstvo državnih železnic, oziroma na ekspozituro južne železnice v Ljubljani v svrho Izposlo-vanja izvoznega dovoljenja pri posameznih poverjeništvih vlade, oziroma, če se vozni Ust tiče blaga v polnih vozovih.
! tudi transportnega dovoljenja s strani voznega prometnega vodstva.
Politični položaj v Jugoslaviji je deloma kritičen. Ententa je sklenila premirje z Avstro-ogrsko vlado. V premirju je seve določba, da ententne čete zasedejo ozemlje monarhije v kolikor se jem zdi po trebno. Določbe premirja tudi pravijo, da mora monarhija prehranjevati ententine čete. V tistem trenutku se je pa monarhija razbila, osnovale so se narodne države in se samostojno ustanovile. Ententa je priznala Češko, drugih samostojnih narodnih državic pa ne. Zaraditega je Italija zasedla velik del slovenske zemlje ter tudi odredila internacije, rekvizicijo itd. ker se bojimo uporov. V tem neprijetnem položaju so se odločile slovenske in hrvatske dežele za združitev s Srbijo, da bi se jih tako priznalo kot bistveni del Srbije, to je zaveznice entente in bi se tako otresli italijanske invazije in se zagotovila prehrana. Ta sklep je napravilo Narodno Vječe v Zagrebu dne 24. t. m. in je poslalo v ta namen posebno deputacijo v Belgrad, da se o vsem posvetuje in sklene pogodbo s srbsko vlado. V časopisju, zlasti slovenskem se je te dni vršila obsežna debata o tem. ali naj bo nova država monarhija ali republika. Naravnost strasten boj je to. Delavstvo stoji na stališču, da je na mestu socialna republika; tudi klerikalci so za republiko. Toda, ker bo o tem sklepala šele konstituanta; je pa združenje s Srbijo iz zgoraj navedenih razlogov nujno, so tud: socialni demokrati za ujedinjenje s Srbijo.
V ta namen, da označi soc. dem. stranka svoje stališče napram dogodkom, se vrše te tedne socialno demokratični shodi po vsem Slovenskem, na katerih se razpravlja o političnem položaju in o gospodarskih zahtevah delavstva. Vsi shodi, ki so bili doslej, so sprejeli soglasno stališče, da je delavstvo načelno slejkoprej za socialno republiko, ter da hoče v novi državi popolno enakopravnost, socialno zakonodajo, delavsko varstvo in vse dnige socialne uredbe, ki jih stara Avstrija ni poznala.
Delavski shodi v Zagrebu. V nedeljo 24. t. m. se je vršil v »Helios Kino« v Zagrebu velik delavski shod, na katerem so poročali o zahtevah delavskega ljudstva in o jugoslovanski državi sodruga Vitomir Korač iz Zagreba, Anton Kristan iz Ljubljane ter Živko Topalovič iz Belgrada. Izvajanjem govornikov se je neprestano burno pritrjevalo. Sprejela se je resolucija, ki povdarja delavske zahteve v sedanji dobi. — V soboto 23. t. m. zvečer se je vršil v hotelu Royal v Zagrebu shod Delavskega sveta za Zagreb in okolico. Govorila sta ss. Živko Topalovič in Anton Kristan o dolžnostih in nalogah delavskega razreda. Shod je končal pozno v noči.
—	V sejah Narodnega vječa nastopajo na ši sodrugi kot enotna soc. dem. frakcija. Sodrug Topalovič pride v kratkem v Ljubljano.
Uspeh mlade usnjarske organizacije.
V Ljubljani imamo veliko usnjamo gospoda Polaka, ki ima zaposlenih okolo 300 delavcev in delavk. Imeli smo v tej tovarni že večkrat precej močno organizacijo, toda vso vojno je ni bilo. Draginja je potrkala tudi na vrata teh delavcev. Mezde v tovarni so bile nizke, tako nizke, da Če primerjamo plače teh delavcev s plačami po drugih tovarnah, se nam pokaže, da so delavci Izgubili na zaslužku v tem času okolo dva milijona kron, torej posamezni delavec ali delavka na leto 4000 do 8000 kron po razmerju večjih ali manjših mezd. Res so dobivali nekaj živil in blaea. toda vse to so dobivali tudi drugod po tovarnah po Istih cenah. Naravno je, da je delavstvo v tej tovarni občutilo neznosne razmere in zbudila se je v njem želja po združitvi, po organizaciji, ker je prišlo do prepričanja, da more doseči uspehe le združeno. Komaj tri mesece je, ko se je
osnovala ta organizacija. Pristopilo je v nekaj dneh dve tretjini zaposlencev organizaciji. Pričela so se posvetovanja, izvolili so se zaupniki, ustanovilo se je društvo in sestavile so se zahteve, ki so bile razmeroma majhne, in predložile gospodu Polaku. In res, vršila so se pogajanja med zaupniki, zaupnicami in gospodom šefom. Obravnave so bile sicer precej - burne, vendar je firma uvidela potrebo, da se revidirajo plače. Po daljših razpravah so se zaupniki pogodili tako-le: 1. Delovni čas se skrajša pol ure (prej so delali 10 ur); plačilni dan se delo konča poldrugo uro prej. 2. Delo čez čas se plačuje zjutraj od 6. do 7. in od pol 6. do pol 8. zvečer s 25 odstno doklado, v ostalem nočnem času s 50 odstotno doklado. 3. Ce akordno delavstvo ni zaposleno zaradi pomanjkanja primernega dela. opravlja drugo delo in se mu jamči plača. 4. Moški tedenski zaslužki se zvišajo okroglo za 30 %, ženski za 20 %, jermenarjem za 20 %, v čevljarni (akord) za 10 %. 5. Aprovizacija ostane po možnosti dosedanja. Samci in samice, ki so dosle.i prejemali manj blaga, ga dobe odslej 1 kg več. Cena blagu ostane dosedanja. t). Firma prizna organizacijo in za-upništvo. 7. Pogodba ima nedoločen rok, vendar je odpovedljiva na mesec dni. Daši to ni velik uspeli, je vendar znaten; zakaj zaslužki so se zvišali pri najnižjih plačali za 5 K in pri najvišjih za okolo 17 K na teden. Nizke plače so se res premalo zvišale; enako so se zvišale tudi akordne plače le malenkostno, zakaj te plače se zvišajo če računamo pravilno, le za 2 do 3 krone na teden. Akordni delavci in delavke so pravzaprav dosegli le skrajšanje delovnega časa in nekaj aprovizacijskih ugodnosti, ki pa tudi niso velike. Tukaj bi pač bilo treba nekaj več uvidevnosti od strani g. šefa, ki je sklepal pogodbo z delavstvom. Upamo, da se ta pogrešek v kratkem popravi. — Ta uspel« bodi delavstvu v bodrilo, da ostane trdno v sklenjeni organizaciji, zakaj le z organizacijo bo mogoče doseči nove uspehe. Vsi delavci in delavke morajo ostati pri organizaciji in pridobiti šc vse, ki niso pri njej. Ta u-speh pa bodi tudi v opomin delavstvu drugih tovarn, drugih strok. Današnji čas je tak, da zahteva, da je vsak delavec v strokovni organizaciji.
Vseučiliščnikoni. Z uradne strani zagrebškega vseučilišča se poroča to-le: Slovenski dijaki, ki so ta semester bili že inskribirani na katerem avstrijskem vseučilišču, se po sklepu akademskega sena* ta, ki ga bo vlada brez dvojbe potrdila, sprejemajo brez kakršnekoli ovire na zagrebškem vseučilišču, tudi če nc morejo tako prinesti demisorija dotičnega avstrijskega vseučilišča. Pristojbine je seveda treba nanovo plačati, ker Avstrija pač plačanih pristojbin ne bo vrnila. — Dijaki, ki so bili vojaki, se morejo istotako vpisati, ako dokažejo, da so zares bili vojaki. V obče gre zagrebško vseučilišče slovenskim dijakom, ki so vsled vojne trpeli, v vsakem oziru na roko. Predavanja se bodo zopet začela 10. januarja 1919.
Umrl je minuli teden srbski sodrug Dušan Popovič v Londonu. Sodrug Popovič je bil tajnik srbske stranke in naj-ugledneji časnikar na Balkanu.
Nemška višja gimnazija v Celju. Celje, 24. novembra. Ljubljanska Narodna vlada je odredila, da se priključi dosedanja nemška višja gimnazija v Celju slovenski višji gimnaziji. Nemški dijaki dobe nemške paralelke v starem gimnazijskem Poslopju in sicer pod pedagoškim vodstvom dosedanjega ravnatelja Profta. Vodstvo celega zavoda je poverjeno ravnatelju Lileku.
Zastopništvo Jugoslovanov na Nemškem Štajerskem. Dne 13. novembra 1918. se je za prehodno dobo konstituiralo Jugoslovansko zastopništvo za Nemško Štajersko s sedežem v Gradcu. Zastopništvo
je sestavljeno iz predsedništva, ki ga tvorijo zastopniki troimenega jugoslovanskega naroda, ter iz 8 članov, ki zastopajo vse sloje. Predsednik je Slovenec Slavko Farkaš, prvi podpredsednik je Hrvat dr. Ivan Galenič, drugi podpredsednik je Srb Gjuro I. Kočič. Člani-poročevalci so: za vojaštvo in dijaštvo dr. Vekoslav Vršič; za uradništvo Franc Vršič; za trgovinstvo in obrtništvo Pavel Šega; za delavstvo Josip Likar in Matija Kukmati.
Srbski ministerski predsednik Pašič odstopil. Dogovor med nekaterimi člani SHS Jugoslovanskega odboia v Ženevi in srbskim ministrskim predsednikom Paši ■ čem v Ženevi ni odgovarjal razpoloženju merodajnih krogov kraljevine Srbije in jc izjavil ministrski predsednik Pašič, da ic podpisal ta dogovor proti svoji volji. Srbska vlada je temu dogovoru odrekla svoje odobren je, vsled česar je dogovor postal brezpredmeten. Pašič je iz tega položaja izvajal konsekvence ter podal svojo demisijo. Zato ostane sedaj pri edini osno-
vi	za ujedinjenje SHS merodajen sklep Narodnega Vječa od 24. t. m. — Odposlanst vo Narodnega Vječa je odpotovalo s tern sklepom v Belgrad v sredo 27. t. m. zjutraj.
Svetovni pregled.
Masaryk na potu v domovino »Tele-graphenkotnpagnie« javlja:	»Times«	po-
ročajo iz Ne\vyorka: Predsednik češkoslovaške republike dr. Tomo Masaryk se na potu v domovino ustavi na Angleškem, kjer bo zaprisežen na ustavo češko-slova-ške republike. Masaryk izjavlja, da ne zaupa nemškim socialnim demokratom, ker so bili le ti ves čas vojne stebri Viljema in njegove vlade.
Vojne izgube Avstro-Ogrske. Listi priobčujejo statistične podatke o izgubah bivše avstro-ogrske armade. Armada je izgubila na mrtvih, ranjenih in pogrešanih skupaj 4 milijone mož. Izmed teh je službeno dognano, da so mrtvi 800.000 mož. Od 310 aktivnih generalov jih je padlo le 8, od 2308 štabnih častnikov jih je padlo le 359, izmed nižjih aktivnih častnikov jih je padlo 3888, dočim jih je padlo izmed rezervnih častnikov 8970. Padlo je v celem 5 princev, med temi pa ni nobenega habsburškega ali parmskega princa.
Avstro-ogrski vjetnikl v Italiji. Število vseh vjetnikov bivše avstro-ogrske armade, ki se nahajajo v Italiji, se ceni na 700.000 mož.
Republikanci pozdravljajo kralja Petra. »Giomale de Gene ve« javlja: A Na-ville, predsednik švicarskega odbora za pomoč Srbiji, je poslal srbskemu kralju tole brzojavko: »Vaši prijatelji v Ženevi izražajo vam svoje vroče zadovoljstvo zbog osvobojenja Belgrada ter goje spoštovanje, udivljenje in simpatije za vas, za prestolonaslednika, za junaško vašo vojsko in za ves srbski narod.« Telegram je podpisalo več veleuglednih oseb v Švici.
Volilna pravica v Nemški Avstriji.
»Polit. Korrespondenz« poroča: Osnutek volilnega reda, ki ga državna pisarna najprej predloži državnemu svetu, temelji na proporcionalni volitvi in splošni, enaki, direktni in tajni glasovalni pravici vseh državljanov brez razlike spola. Število na en volilni kraj odpadajočih mandatov se ravna po številu prebivalstva, in sicer odpade približno 50.000 oseb na en mandat. Volitev se izvrši po proporcu z nepretnen-ljivo, obvezno listo. Pri tem morejo stranke postaviti toliko kandidatov, kolikor je v okraju mandatov oddati. Kandidatje, ki niso dobili- primernega števila glasov, pač pa imajo največjo manjšino, ki torej niso izvoljeni, postanejo namestniki, ki se vpokličejo, ako izvoljenec umre ali odstopi.
Likvidacija dosedanjih centralnih uradov na Dunaju. Na vabilo nemškega dr-
žavnega urada za zunanje zadeve na Dunaju je poverila Narodna vlada SHS v I.jubljni vodstvo likvidacijskih pogajanj generalnemu konzulu dr. Ivanu Schweg-lu, pooblaščencu jugoslovanske države na Dunaju ter mu dodelila okrajnega glavarja dr. Rudolfa Andrejko. V varstvo jugoslovanskih narodnih in materijalnih koristi se poživljajo vsi posamezniki, uradi in zavodi, da opozore imenovanega pooblaščenca na vse interese, ki bi prišle pri likvidaciji bivših centralnih uradov na Dunaju za državo SHS v poštev. Dopisi naj se pošljejo na naslov dr. Sch\vegla, Dunaj I., Parlament. Jugoslovanski klub.
Zmaga socialnih demokratov v Draž-danih. Pri volitvah v draždanski delavski svet so dobili neodvisni 4300 glasov, socialni demokrati pa 56.000 glasov.
Eutenta odklanja nemške proteste. Pariški »Matin« piše, da je maršal Focli izjavil enkrat za vselej, da se na proteste nemške delegacije in prošnje nemške komisije za preskrbo prebivalstva z živili nebo oziralo. Ta odločitev velja tudi za vse nadaljue korake od strani Nemčije. List pristavlja k temu, da bodo koraki nem škega državnega tajnika Solfa, ki jih je ukrenil v Haagu, brezuspešni. Vlade ali-iranih držav ne bodo nikdar dovolile, da bi se izpremenili mirovni pogoji.
Volilna pravica na Ogrskem. Ogrska narodna vlada objavlja od nje izdelano narodno postavo, člen 1. od leta 1918. o volilni pravici za narodno skupščino ter o municipalni in občinski volilni pravici. Postava obsega nastopne določbe: Volilna pravica za narodno skupščino pristaja vsakemu moškemu, ki je dovršil 21. leto in ki je najmanj 6 let ogrski državljan, ter vsaki ženski, ki je dovršila 24. leto in ki je najmanj 6 let ogrska državljanka iu ki zna v enem domačem jeziku brati iti pisati. Za člana narodne skupščine je lahko izvoljen brez razlike spola vsakdo, ki ima ob času volitve aktivno volilno pravico, ako jc dovršil 24. leto. Za člana narodne skupščine ne more biti voljen tisti, ki je izključen od aktivne volilne pravice. Vsakdo, ki je upravičen voliti, ima samo en glas. Volitev se vrši po občinah, oziroma po volitvenih okrajih neposredno in tajno. Narodna vlada mora izdati vse izvršilne določbe k tej postavi, kakor na primer dogotovitev volilnih list.
Ententa nastopa proti ruski republiki. List »Helsingin Sanomat« je izvedel baje od nekega ententnega diplomata, da se pripravljajo proti boljševizmu na Ruskem obširne odredbe. 700.000 vojakov Anglije. Francoske in Italije, ki so bili na solunski fronti, prodira skozi Rumunijo proti Moskvi. Besarabske čete korakajo proti Odesi, na drugi strani proti Kijevu. Glavne sile teh okupacijskih čet se zbirajo nod vodstvom generala Berthelota v Ru-
Društveni funkcionarji in člani, pozor!
Da vsa nerazporazumljenja od stranimo, sporočamo da je v soboto 48. tedenski prispevek t. 1. zapadel.
Vsi člani, ki majo prispevek pla čan samo do 38 tedna, se opozarjajo da ta teden zapadli prispevek vplačajo, ker drugače izgube članstvo.
Podpora se upravičenim članom le tedaj izplača, če je vsaj 37. prispe vek t. 1. že poravnan. Od izplačljive podpore pa se vsi zaostali prispevki odtegnejo.
muniji. Boljševiki bodo na ta način kmalu od vseh strani obkoljeni. Japonci stoje za Uralom, med tem ko stoje Angleži na murmanskem ozemlju. Pričakovati je na vzhodu odločilnih dogodkov.
Vse je proti sovjetski Rusiji. Socialistična »Politiken« prinaša povodom ostrih napadov proti vladi in ententi vest, da hočejo tudi skandinavske države prekiniti diplomatične odnošaje s sovjetsko Rusijo.
—	Naj posamezne vlade še tako rujejo proti ruskim sovjetom, socialistično delavstvo vsega sveta stoji trdno in odkrito na njihovi strani in bo odgovorilo na vsak dejanski napad proti delavski republiki tako. kakor bo to potreba.
Notifikacija neodvisne ujedinjene Poljske. Vrhovni poveljnik poljskih armad Pilsudski je v imenu poljske vlade naznanil vladam vseli vojujočih se in nevtralnih vlad ustanovitev ujedinjene in neodvisne Poljske. Noto je sopodpisal voditelj ministrstva za zunanje posle T. Filipovič. Eden izmed vzrokov, da je ta nota zapoznela, je bila nemška okupacija, ki je o virala vso svobodo gibanja. Vodilna ideja note je prepričanje, da bo vlada, nastala po volji celega naroda in opirajoča se na iskreno demokratičnost, delala na to, da se v državi vzdrži red in da bo vršila vse dolžnosti glede prebivalstva v duhu pravičnosti in sprave. Poljska vlada se nadeja, da nobena tuja armada ne pride v deželo brez nje vednosti in da bode v slučaju potrebe vlade tujih držav republiki dale svojo pomoč.
Vesti iz Ukrajine. V seji velikega , nemškega vojnega sveta se je na podlagi : poročil iz Petljure došlega odposlanstva j sklenilo, da se z ozirom na izzivalno po- 1 stopanje upornih čet proti nemškim posredovalcem, četam v Petljuri sporoči, da se ne bo več pogajalo. Vojni svet je še ukrenil, da se bo obnovil železniški promet v Ukrajini in normalni povratek nemških čet, ter da se bo vzdrževal red v Kijevu in v zasedenem ozemlju.
Zapadnoukrajinska ljudska republika. Ukrajinski korespondenčni urad poroča, da se je v Lvovu sklenila ustanoviti zapadnoukrajinska republika, ki naj bi obsegala vzhodnji del Galicije, del Bukovine in 7 ogrskih komitatov. Za svoj grb si je izbrala zlatega leva na modrem polju, za zastavo pa modro-žolte barve. Nova republika obljublja nemškim, židovskim in poljskim manjšinam v svojem ozemlju popolno svoboden razvoj.
Tudi v bodoče le oborožen mir? Londonski »Daily Telegraph« poroča iz Ne\v-yorka: Vkljub govoricam o omejitvi oboroževanja v zvezi z ustanovitvijo zveze narodov je mornariški tajnik Daniels včeraj v mornariški komisiji zbornice reprezentantov zahteval, da sc izvede program brodovja za dobo prihodnjih treh let. Rekel je, da bi Zedinjene države s tem skoraj dosegle Anglijo. Dogodki zadnjih treh let so preverili odgovorne osebe Amerike. da je pomorska sila zmagala.
Francozi zasedejo Dunaj. Francoski časopisi javljajo, da bodo francoske čete zasedle Dunaj ter naglašajo, da je za Francijo življensko vprašanje, da se prepreči priklopitev Nemške Avstrije k Nemčiji.
Italijanski nasveti. »La Bilancia« priporoča Jugoslovanom v svoji veliki prijateljski naklonjenosti«: »Hrvatska, Ste? vonija, Bosna, Hercegovina in oni del Dalmacije, ki je odkazan Jugoslovanom, naj pošljejo, ker se nahajajo v zvezi z en-tento svoje zakonite in pooblaščene predstavi telje, naravnost k ententi, mesto da prepuščajo neuglednim odborom po Evro-pi in Ameriki, da jih zastopajo. Ako pa hočejo priznati zasluge teh odborov za jugoslovansko stvar, naj tudi ti odbori v zapadni Evropi in Ameriki odpošljejo ententi istočasno svoje predstavnike. Na ta način bi se ustvarila jugoslovanska vlada
in Narodno Vijoče, ki bi iz svoje sredine izbralo potrebno eksekutivno oblast. S to oblastjo bi ententa lahko začela pogajanja. Tako pa postaja položaj vedno temnejši, a odnošaji med Jugoslovani in Italijani, ki bi morali biti prisrčni vzbog za-jedničke opasnosti iti potrebe, postajajo napeti in neprijateljski. Ali je to koristno za Jugoslovane?«
Italijanske grožnje. Kakor poročajo »Narodni Listy« iz Trsta, je tjakaj dospela vest, da dobe Italijani 'krst, Pulj in velik del dalmatinske obali, torej vse, kar zahtevajo. Jugoslovanom naj bi ostala le Reka. Ti pa zahtevajo zase tudi Pulj. Mesto tega naj bi dobili Jugoslovani Solun. — »Popolo d’ ftalia« se zavzema za to, naj Italija oficijalno začne politične in vojaške sovražnosti proti Jugoslaviji, ker vse sovražnosti Jugoslovanov diplomatič-nega in vojaškega značaja proti Italiji izhajajo iz jugoslovanskega Narodnega sveta, ki ima pomen državne vlade.
Angleži zasedejo Bremen. Angleži zasedejo v najkrajšem času Bremen, da vzpostavijo tamkaj mir in red.
Angleški parlament razpuščen. Zbornica se je odgodila po običajni ceremoniji. Dočim velja odgoditev nominelno do 30. decembra, se razglasi razpust parlamenta še ta mesec. Volitve se vrše 14. decembra. Izid volitev se objavi 28. decembra.
Japonski mirovni predlogi. Reuterjev urad. V tukajšnjih diplomatičnih krogih se izjavlja, da bodo japonski mirovni odposlanci predlagali nastopnih sedem temeljnih določb za mir: L Sporazum z Anglijo o prostosti morja. 2. simpatija z načrtom zaveznikov, ščititi mate narode; 3. prizna-uje potrebe za Japonsko, da vzdrži red v Sibiriji: 4. priznanje japonskega finajicijel-nega, komercijalnega in industrijalnega vplivnega delokroga v Kitajski: 5. trajna zasedba Kiaučava. 6. Japonski protektorat nad Maršalskimi otoki. Karolin in drugih nemških otokov Tihega oceana iti 7. na vzajemnosti teineljujoča ernakoprav-nost vseh japonskih državljanov na vsem svetu.
Ameriško brodovje. Po listu »Niemve Rotterdamsche Courant« poroča »Dai!y Telegraph« iz New Yorka od četrtka: Kljub govoricam o omejitvi oboroževanja v zvezi z ustanovitvijo zveze narodov je mornariški tajnik Daniels včeraj v mornariški komisiji reprezentacijske zbornice zahteval, da se izvede program brodovja za dobo prihodnjih treh let. Rekel je, da bi Zedinjene države s tem skoro dosegle Anglijo. Dogodki zadnjih treh let so preveril odgovorne osebe iz Amerike, da je morska sila zmagala.
Vojni stroški Zedinjenih držav. (Brezžično.) Celokupni vojni stroški Zedinjenih držav do podpisa premirja znašajo 21.083,680.722 dolarjev.
Izdajatelj in odgovorni urednik Ivan Tokan.
Tiska »Učiteljska tiskarna* v Ljubljani.
p-----------------------------^
Zaveden delavec in zavedna delavka storita svojo dolžnost vedno o pravem času, ker poznata koristi organizacije, ker vesta, da je organizacija nujno potrebna za dosego boljših delovnih in mezdnih razmer.
-----------  -	—	-	tD
UDU, Haiti Ilira it 6,
rcglstrovana zadruga z omejeno zavezo.
Tiskovine za šole, Županstva In urada. Na|moder> neJSe plakate in vabila za shoda in veselice.
Letne zaključke
UsliKOdirnelSa uresiba ase tiskanje listov, knjig, or©» š?er, lici.
$4ere©t8pSI®. Litografija*
Okrajna bolniška blagajna
=  v Ljubljani ===:
Pisarna: Turjaški trg štev. 4, prvo nadstropje Uradne ure so od 8. zjutraj do 2. popoldne Ob nedeljah in praznikih je blagajna zaprta
Zdravnik blagajne	Ordinira	Stanovanje
	dopol. popol.	
Bi. Rgienlaa Peter splošno zdravljenje	»/»II—1'/Sl	Turjaški trg št. 4 v okr. ! bol. blag
Dr. Ivan Zajet	‘/210—vi	Turjaški trg 11.4.
splošno zdravljenje	2-3	rran£i£kanskaul. 2. j
Dr. Viktor Breskvar splošno zdravljenje	1—2	Turjaški trg št. 4.
Dr. Alojz Kraigher splošno zdravljenje	1-3	Poljanska cesta 18.
Člani, ki potrebujejo zdravniško pomoč, so morajo zglasiti v pisarni bolniške blagajne, da se jim izstavi nakaznico za zdravnika (bolniško zglasnico); brez te ordinirajo zdravniki le v nujnih slučajih Troskov, ki nastanejo, kadar zboleli član sam pozove druge zdravnike, da ga lečijo, ne povrne bolniška blagajna. Od blagajniškega zdravnika Izpolnjeni bolniški list se mora takoj oddati v blagaj niški pisarni. Ob nedeljah in praznikih «e ordinira le v nujnih slučajih. Za vstop v bolnico je treba nakaznice. Zdravila *e dobe v vseh ljubljanskih lekarnah. Bolniščnina se izplačuje vsako soboto če je ta dan praznik, pa dan prej od 8. zjutraj dc 1. popoldne, 8 pritožbami se je obračati do načelnika okrajne bolniške bagajne.
Načelstvo.
■■■■■■■■■■■■■■■a
Ivin !ax ia sin,
Ljubljana Dunajska cesta 17
priporoča svojo bogato zalogo
Mi strojev
in tirale za Me (Strittasdiiira) za rodhiu ia Mirt
Mi iti Min.
Vozna kolesa.
Ceniki se dobe za stonj in frank«.
t JA