fštev. 36 (702)lTxiV NOVO MESTO, četrtek, 12. septembra DOLENJSKI LIST Da bo prihodnje leto več kruha Medtem, ko so kmetje letošnji pridelek žitaric povezovali v snope, so v zadrugi že začeli s pripravami na jesensko setev - Strojev, gnojil in semen bo letos dovolj! Letošnja letina kmetom, ko so si po dolgotrajni in hudi zimi ogledovali polja, ni izpolnila pričakovanj. Toliko so si obetali od pšenice, ki je jeseni prav lepo kazala, pridelek pa ni bil tak, kot so pričakovali. Je bilo temu krivo seme ali slaba umetna gnojila? Ne! Letos je bila izredna zima/ kar potrjujejo tudi meteorološki strokovnjaki, in ta je bila kriva, da kaste po spravilu pridelkov niso bile polne. Kako kaže poljedelcem v novi sezoni, nam je povedal inž. JOŽE TANKO, ki na območju kmetijske zadruge Novo mesto vodi jesensko setev. — Za proizvodne okoliše Mirna peč, Novo mesto, škoc-jan in Šentjernej imamo 16 traktorjev s potrebnimi priključki. Že zdaj jih sedem vsak danorje. Ko bodo ljudje pospravili še krompir in koruzo s polj, bodo imeli dela še več. S temi traktorji bomo lahko zadostili vsem naročilom zasebnih kmetovalcev. Zadruga ima v lastni proizvodnji 133 hektarov njiv, 233 hektarov travnikov in pašnikov, od tega 57 ha zemljišč v zakupu. Na teh površinah so strniščni posevki že preorani. Za potrebe lastne proiz- vodnje pa imamo še 2 traktorja, ki nam povsem zadoščata. Pet vagonov semen dobimo te dni — Zadruga je pravočasno mislila na jesensko setev in naročila 75 ton raznih semen za žita, ki jih pričakujemo vsak dan. Dobili bomo pšenice: san pastore, leonardo, etoile choici in našim kmetovalcem še neznano rusko pšenico »bezostaja«, ki je odporna proti zimi, poleganju in rji. Letos jo bomo preizkusili. Pravijo, da je ruska pšenica zelo dobra in da je moka iz bezostaje dosti boljša od ostalih vrst. Akcija za zamenjavo semen se bo v kratkem pričela, škoda, da se kmetovalci še vedno premalo poslužujejo te ugodnosti in da mnogi raje med seboj zamenjujejo semena, kar je samo njim v škodo. Letošnja zima ne bi smela prestrašiti kmetovalcev, ker je bila izredna. Menimo, da nam bo s pravo propagando na terenu uspelo letos zamenjati okoli 75 ton pšenice raznih sort, medtem ko smo lani zamenjali le 45 ton žitaric. Tudi umetnih gnojil bo dovolj — Za jesensko setev potrebujemo okoli 700—800 ton umetnih gnojil, naročili pa smo jih 1000 ton. Ker bodo nekatera dušična gnojila prišla šele oktobra ali novembra, nam bodo ostala v rezervi za spomladansko setev. Skladišč imamo dovolj tu v mestu in na terenu, tako da glede tega ne bo problemov. Od naročene količine gnojil smo 350 ton že dobili in precej že prodali. Potrošnja gnojil neverjetno hitro narašča. Letos bomo na primer samo na področju novomeškega proizvodnega okoliša porabili toliko gnojil, kot smo jih lani na območju vse zadruge. Glede jesenske setve, semen in vsega, kar spada zraven, bomo v prihodnjih dneh organizirali razgovore po področnih zadružnih svetih. Obenem se bomo pogovorili že za naročila gnojil za spomladansko setev. Z gnojili letos verjetno ne bomo imeli drugih težav razen te, da dobivamo največ umetnih gnojil v prahu, zrnatih pa zelo malo. Slednje je namreč laže uskladiščita. Vedno več kooperantov V avgustu smo sklenili že za 230 ha pogodb za pridelo-vanje pšenice; to pa je tako-rekoč šele dober start. Raču> namo, da bomo letos na^ manj 500 ha pšenice pridelaO v kooperaciji — kar je že 1» pa številka. Pogodbe so 1» tos sestavljene tako, da zago» tavljajo izpolnitev obveznosti za oba poslovna partnerja. Se pravi, da je kmetovalcem dobava semen in gnoji! s strani zadruge zagotovljena. Ker smo začeli s priprav* mi za jesensko setev že ob koncu maja, računamo, da bo potekala v redu, Jn upa« mo na najboljše. Rta Bačer ISKRINE TOVARNE: delo v dveft in v treh izmenah V tovarni Iskre v Žužemberku se je s 15. avgustom zaposlilo 30 ljudi na novo, v začetku septembra pa bodo spet sprejeli novih 90 delavcev. S temi, ki so se zaposlili v prvi polovici leta, bo tovarna Iskro v Žužemberku sprejela letos približno 150 novih delavcev, ker prehaja na delo v dveh izmenah. Tudi Iskrina tovarna v Šentjerneju, ki se pripravlja na proizvodnjo v treh izmenah, je sprejela 120 novih delavcev. V Novoteksu se je letos za> poslilo 60 delavk, Industi ia motornih vozni pa je vzola že več kot 200 delavcev, še vedno pa potrebuje 30 težakov. Trenutna brezposelnost v začetku letošnjega leta ed'no sposobna, seveda ob Izdatni pomni*! vcetra sveta, povrniti Skopju Uvijen le. T«™ simultani sam! — četudi z ogromnimi LJUDSKO POSOJILO ZA SKOPJE žrtvami vsega makedonskega ljudstva — ne bi zmogli cela desetletja. Zato jim je treba pomagati. # Danes je začela delati 52. konferenca Medparlamentarne unije, na kateri so se zbrale delegacije iz 60 držav. Slovesni otvoritvi je prisostvoval predsednik republike Tito, ki je pozdravil udeležence konference in jim zaželel plodno delo v korist miru in blaginje vsega človeštva. # Iz sekretariata za notranje zadeve so sporočili, da so pred nekaj dnevi prijeli devet diverzantov-teroristov, ki so jih poslale ustaške organizacije v inozemstvu, da bi pri nas počenjali diverzije in teror. V Nemčiji in Italiji so jih šolali posebej za ta namen. Njihovi učitelji so bili ustaški zločinci, ki se že ves čas po vojni odtegujejo roki pravice, ker se boje odgovarjati za storjene zločine. Ko so naši organi prijeli diverzante, so našli pri njih nekaj kilogramov eksnlo-ziva. Ob aretaciji se niso upirali. Organi oblasti so odredili kazenski postopek iri preiskovalni zapor. # V Cerknem na Primorskem je bilo v nedeljo partizansko zborovanje, kl se era je razen partizanskih briirad. sestavi i«»nlh Iz preživelih borcev XXXI. divizije, udeležilo okroar 20 tisoč Hudi. Brlerade so nrtftorakale na zborno mesto iz okoliških krajev, kjer so priredile prelšnll večer parttaartslrf« mi- tinge. Ko so prispele v Cerkno, so se poklonile spominu padlih borcev pred grobnico, ki so jo odkrili prejšnji dan. Po raportu so pripeli na brigadne zastave odlikovanja, ki jim jih je z ukazom podelil Vrhovni komandant Josip Broz Tito. Nato je zborovalcem govoril Jože Borštnar, nekdanji komandant IX. korpusa. — Velika partizanska slovesnost je bila tudi na Kozjanskem, kamor so prispele patrulje tudi iz Brežic, Vidma-Kr-škega in Sevnice. Na zborovanju je govoril nekdanji partizanski komisar Bogo Gorjan. • V soboto je predsednik Tito odprl zagrebški velesejem, na katerem razstavljajo podjetja iz Evrope, Azije, Afrike, Severne in Južne Amerike — iz 43 držav. Razstavni prostor obsega površino 150.000 kvadratnih metrov. • Okoli 4. ure zjutraj — to je bilo prejšnjo sredo — se je utrgal oblak nad lirvatinl in opustošil tamkajšnje predele. Največ škode sta utrpeli obe bolnišnici v Ankaranu in Valdoltri. — Hudo neurje je razsajalo tudi nad Subotico, kjer je padala kot kokošja jajca debela toča. Škodo cenijo na več milijard dinarjev. • Izvršni svet SRS je nedavno razpravljal o gradivu za družbeni plan, o pomoči Skopju In o pripravah za prehod na skrajšan delovni čas, glede katerih je bilo rečeno, da niso zadovoljive. Res je, da je med kolektivi ugodno razpoloženje za prehod na skrajšan delovni čas, vendar občutno zaostajajo ustrezni organizacijski ukrepi. © V poštnem prometu pripravljajo nekaj novosti, tako na primer, da paketov ne bo treba več opremljati s pečatnim vo»kom, da bodo pospešili dostavo razglednic, ki Igrajo pomembno vlogo v turizmu. In da bodo uvedli še druge izboljšave, ki bodo prlpomoele k hitrejšemu poslovanju pošt. • BRAZILSKO DRŽAVO PARANO je zajel katastrofalen požar, katerega še niso uspeli pogasiti. Veliko ljudi je našlo smrt, približno 300 Usod jih je ostalo brez strehe, delo pa je izgubilo okoli 400.000 ljudi. Ogenj je uničil poleg drugega vse kmetijske kulture na tistem področju, telegrafske drogove, šole itd. V zvezi s katastrofalnim požarom je predsednik Tito poslal predsedniku Brazilije Goulartu sožalno brzojavko. • MEDNARODNI KONGRES RDEČEGA KRIŽA v ženevi je v torek končal svoje delo. Na zaključnem zasedanju so sprejeli resolucijo, v kateri poudarjajo vlogo Rdečega križa kot činitelja miru po svetu. Za resolucijo je glasovalo 59 držav članic, delegacije LR Kitajske, Albanije ln Severne Koreje pa so se glasovanja vzdržale. • V NIKOZIJI, GLAVNEM MESTU CIPRA, k je v torek »cel« konferenca Izvršnega odbora •fli' ftko-azijske organizacije solidarnosti. Na konferenci so predstavniki 30 dežel. Kitajska delegacija sku-Sa tudi na tej konferenci pridobil' nrkatcrg delegacije za svoje ruznl-Jaške namene. Poglavitni spor J*' ali lunid delegati na konferenci odobrili pristop k moskovske11"1 sporazumu o delni prepovedi jedrskih poskusov. • NA REFERENDUMU O KOV* ALŽIRSKI USTAVI Je od 5,123«' volivcev glasovalo za ustavo S "Jjj lijonov 16.892 ljudi, proti P» Jln Je bilo le 95.175. Ostale Klas0£ nlec pa so bile neveljavne. S *rn* Je bila prva alžirska ustava t.'"' • PREMIER LR MA02ARSKB JANOS KADAR Je prišel v P"»'' deljek na neuradni obisk v J"*°' slavijo ter se Je sestal s predse" nlkom Titom v Karailjordjevem-Razgovori so potekali v prisrčne"" in prijateljskem vzdušju. Na sejmišču vse prodano 9. septembra je bil nij novomeškem sejmišču »° * slab promet zaradi dcZj* 1 ki je dva dni nepretrgan'-padal. Naprodaj je bil« £ pujskov in so bili vsi nI\, dani. Kupcev je bilo vgfl kot proda ialcev, za*0kr.tt slednji navili ceno. T««r' so prodaiali prašičke 7.000 do 11.000 din. 2 DOLENJSKI LIST štev. 36 ^ OBČANI SEVNICE PRAZNUJEJO Ko prideš v Sevnico, mesto, ki se stiska v dolini Save pod strmimi obronki okoliških hribov, te iznenadi nenavaden, zelo hiter utrip življenja. Skozi prostorno železniško postajo zbobni od časa do časa velika »dizelca«, ki povzroči oglušujoč ropot, za njo pn se vije tovor 40-tih vagonov. Jugotanin sika oblake pare v zrak, onstran proge kipijo kvišku dimniki Kopitarne. Sodobno stavbo tovarne Lisca, kjer stotine parov rok izdeluje umetelno žensko perilo, opaziš iznenada, ko si izza ovinka prispel pred njo; ob asfaltiranih ulicah tega majhnega mesta te vabijo sodobne trgovine, opazil boš novo gradbišče in vsak Sevničan ti bo s ponosom povedal: — Novo šolo gradimo! Skratka, življenje kipi. na vsakem koraku. V slikovitih vasicah, razstresenih po dolinah in okoliškem gričevju te pozdravljajo sušilnice hmelja, hmeljevi nasadi, sodobni sadovnjaki in na novo zgrajeni obrati obeh kmetijskih zadrug. V Krmelju, ki je bil še lani »črni revir«, boš presenečen obstal pred gigantsko stavbo Metalne, občudujoče bo zaplaval tvoj pogled po sveže prepleskanih stavbah, Po novih zgradbah, na nekdaj mrkih rudarjih, ki so skoroda čez noč postali kovinarji, pa boš opazil lesk v očeh in veder nasmeh. Sevniška občina praznuje! Preglejmo torej dosedanje težave, napore in uspehe ter razgrnimo načrte za jutrišnji dan. Vsega ne bomo mogli našteti, v vsem, o čemer bomo govorili na tej strani pa so napori in znoj občanov, ki se trudijo zase, za.svoje otroke in hkrati s tem za boljše življenje v naši socialistični družbi. Praznik je, zato pač lahko začnemo z uspehi. Kot dokaz uspehov je najprikladnejša uresničitev planskih obvez v prvem polletju, saj šteje sevniška občina med redke, ki so v polletju presegle plan. Nametali bomo zgolj nekaj pomembnejših številk, ki zgovorno pričajo o tem, da občani v prvem polletju letos niso držali rok križem. Vse gospodarstvo je v polletju uresničilo letni plan s podjetje v Sevnici, Konfekcija Jutranjka, Stanovanjska skupnost v Sevnici ter Konfekcija Lisca v Sevnici. Planskih nalog niso uresničili e-dinole v Metalni v Krmelju. Mizarski produktivni zadrugi v Sevnici (kot smo že omenili, bosta pričela oba obrata s celotnimi zmogljivostmi proizvajati šele v drugem polletju) ter v Trgovskem podjetju v Sevnici, kar je o-pravičljivo, ker se trgovska lilHiM.......l»iWI«liillili;illlli',|IWLIM—I1HIHM lilll—MU IWIIWIWWllWIMIUI'.i''IWWIMWll'MiMfliii.llPII'Mi'^».»cgt'»l—WM*rilWSBi VSI NAPORI ZA »»imfcii^teMMaaiiBMnt. *nwwwMiiwiBHiiT*w i t«w»iiwiiwiiiwwiiirriiimTiri i iiiMwmwiw wii iimi i w i in ma* 53,9 odst. Ustvarjeni vnovče-ni iztržek je za 96,5 odst. večji od lani, narodni dohodek za 79,1 odst., bruto o-sebni dohodek za 83,8 odst., čisti dohodek za 67,6 odst., število zaposlenih pa za 88,7 odst. večje od lanskega. Pravkar navedene številke so toliko pomembnejše, če upoštevamo, da bosta Metalna v Krmelju in Mizarska produktivna zadruga v Sevnici začeli s polnimi zmogljivostmi šelo v drugem polletju. Ne gre pa zanikati dejstvo, da je Žorast narodnega dohodka, Ustvarjenega! v prvem polletju, zu več kot 14 odst. manjši od porasta vnovčenega iztržka, približno enako pa je tudi s čistim dohodkom. Vzroki za ta nesorazmerni porast (če presojamo uspehe po večvrstnih pokazateljih) sb deloma v povečani amortizaciji, ki je bila uvedena letos, in v hudi zimi, ki je rnarsikje močno ovirala proizvodnjo. Brez dvoma pa so našteta nesorazmerja hkrati lUdi posledica subjektivnih vzrokov v nekaterih kolektivih. Ce upoštevamo dejstvo, da se je število opravljenih delovnih ur v proizvodnji povečalo v primerjavi z lanskim za 8l!,7 odst., istočasno pa da Je narodni dohodek porasel le za 79,1 odst. (bruto osebni dohodki so za 83,8 odst. večji!) .lahko vidimo, da se je Produktivnost zmanjšala. 13 delovnih organizacij je preseglo plan V polletju so z vnovčenim »trikom dosegle od 51 do 79 °dst. letnega plana naslednje delovne organizacije: Kopi-tarna, Gostinsko podjetje Sevnlca, Lekarna, Obrat družbene prehrane, .lugota-Jjjn, Bife Svoboda y Krmelju, Kovinska delavnica v Sevni-PJ. KZ Zasavje v Sevnici, KZ Tržišče-šentjanž, Komunalno Vojaki čestitajo Fantje iz Sevnice, ki služi-1,10 kadrovski rok v Karlov-c^ čestitamo vsem občanom ?a občinski praznik in želimo Sem družbenim in delovnim °rK&n!zaeijam, zlasti pa mla-diriskemu aktivu, še mnogo sPehov. Hkrati lepo pozdrav. J"mo domače, prijatelje in v?e mladince in mladinke v občini. viktor Klatlnik, Ivan Ha-rk in Tone Vidmar, VP "lev. 5378/4. sezona prične šele v drugem polletju. Zastarele obrate je treba rekonstruirati Malo prej smo ugotovili, da se je produktivnost dela v primerjavi z ostalimi pokazatelji povečala za manj, kot bi bilo * pričakovati. Organizacijo dela bi bilo v nekaterih kolektivih moči izboljšati, napori delavcev pa bodo kronani s toliko večjimi uspehi, kolikor sodobnejša bodo proizvodna sred- ■ stva. Dokaz za pravilnost te trditve je prav gotovo Mizarska produktivna zadruga v Sevnici, ki bo po rekonstruk. oiji lahko postopoma povečala proizvodnjo za trikrat, Naj'.rši oreh. ki zahteva hitrega ukrepanja, sla zaradi iztrošenostl proizvodnih naprav brez dvoma Jugotanin in Kopitarna. V Metalni, ki je nov obrat, z zelo lepimi persp?ktivami. iz meseca v mesec zmanjšujejo škodo, ki jo je v proizvodnji povzročila zima, In so v juniju presegli mesečni plan že za H odst. ali za 59 milijonov dinarjev. Turizem, trgovina in obrt — uspešno Nn gradu hite urejali vse potrebno, da bi tz te starodavne stavbe naredili vabljiv turiJitič. ni objekt. Zavod za spomeniško varstvo bo še ta mesec pričel oreJatL znano Lutrovo klet. takoj ko bodo zidarska dela za odpravo vlage opravljena. Grad nameravajo osvetljevati ?. reflektorji. Vse scv.ii-ške ulice so že lani asfaltirali, letos pa bodo po ulicah položili Se vrhnjo plast asfalta In uredili tudi pločnike. V dneh jonov dinarjev, letos bodo pričeli z zemeljskimi doli mod domom TVD Partizan in hišo dr. Punger.šiča. Obrt je v občini zelo razvita, saj vrednost njene proizvodnje že presega vrednost industrijske. Letos so obrtna podjetja svojo proizvodnjo skoraj podvojila. Glavni delež pri u-' stvarjanju obrtne proizvodnje imajo konfekcija Lisca. Mizarska produktivna zadruga, konfekcija Jutranjka in Komunalno podjetje. Tu gre omeniti tudi velike napore stanovanjske skupnosti, ki Sevničimom nudi mnoge obrtne usluge In storitve. Gradimo novo šolo Pereči problem šolskega pouka, ki je v Sevnici doslej potekal kar v štirih stavbah, bo kmalu rešen. Letos so začeli graditi novo šolsko poslopje, ki bo odpravilo dosedanje težave. Zanj bodo potrebovali 273 milijonov dinarjev, za letošnje leto pa je že zagotovljenih 95 milijonov. Preostanek ho, kot upajo, prispeval medobčinski sklad za investicije v šolstvu. Letos je urejeno tudi prešola-nje otrok iz nižjeorganizira- V pretekli zimi, ki nas je iznenadila s svojo trdoto, so zlasti mnogi lesno industrijski obrati komajda dobivah dovolj surovin. Pogled na lesno skladišče Jugotanina iz Sevnice dokazuje, da se letos ne nameravajo pustiti iznenaditi dalje tov. Senica. Plan izvoza za prvo polletje letos je predvideval 100 filter ton tanina. Izvozili pa smo ga 168 filter ton! Seveda smo izvoz prekoračili tudi zaradi lanskih neprodanih zalog. Prav tako so bili pogoji na mednarodnem tržišču ugodnejši. Računamo, da bomo do konca leta izvozih okoli 400 filter ton tanina. S tem pa bomo prekoračili izvozni plan za 300 odst. Za izvoženi tanin bomo dobili okoli 100 tisoč dolarjev. Predvidevamo, da bomo letni proizvodni plan 2 tisoč filter ton prekoračili za 10 odst. S taninskim lesom je manj težav Se vedno so težave zaradi surovin. Težko je, ker vse količine lesa za celo leto dobimo v obdobju februar—maj, to pa zato, ker Je bila dovoljena jc- 250 do 300 tisoč sadik. Lepo-tično drevesnico bodo razširili od sedanjega pol hektara na dva in pol hektara površine. V Kompolju in Loki bodo do leta 1968 razširili hmelj-sko proizvodnjo za 30 hektarov. V živinorejskem obratu v Boštanju nameravajo do leta 1967 povečati število govedi na 300. Ekonomika bo pokazala, ali bo tu proizvodnja mleka ali pa mesa. Tudi na obratu v Loki je do leta 1968 predvidenih 200 glav govedi. Hkrati pa bodo do 1968 povečali krmno bazo na področju Boštanja in Loke za okrog 140 hektarov. Uresničitev programa bo zahtevala veliko investicij. Nekaj investicij ima kmetijska zadruga v Sevnici že zagotovljenih. Vsekakor bo že v bližnji prihodnosti kmetijska zadruga v Sevnici pomemben činitelj v razvoju sedmih mesecih so izvozili svoje proizvode v vrednosti nad. 88.000 dolarjev. Vrednost Izvoza pa bo, če bo šlo vse po sreči, ob koncu leta znašala 257 tisoč dolarjev. Pri izvozu se kolektiv spoprijema z velikimi težavami zaradi neurejenih razmer na ameriškem trgu. Prav zaradi tega verjetno izvozni plan letos ne bo v celoti izpolnjen. REŠITEV JE V REKONSTRUKCIJI Spodbuden je sklep kolektiva, da je potrebno povečati proizvodnjo in ustvariti pogoje za dosego dovolj sredstev za sklade, ki jih močno potrebujejo za - prenovitev podjetja. Investicijski program Kopitarne v Sevnici namreč predvideva kompleksno obnovo podjetja. Skupna vlaganja za uresničitev tega programa pa znašajo nad milijardo dinarjev. S prenovitvijo Kopitarne se bo Elllllil!l!™^.....imun m.....iiimi SODOBNEJŠO PROIZVODNJO I IINIITIIIII1 lllllllIIllllllllillllllllll llllll ■IIIIMMlirM^ m nih šol v Zabukovju in Podgorju v Sevnico. Avtobus, ki bo vozil otroke v Solo, je zagotovljen že od prej. Scvničani upajo, da bo kmalu rešena tudi gradnja novega mostu, ker dosedanji leseni most čez Savo le stežka zadošča rastočim prevozom. Lepi uspehi v JUGOTANINU - Vso proizvodnjo imamo prodano za 3 leta vnaprej, — je vedrega lica že takoj ob začetku obiska povedal računovodja Štefan Senica. Nadaljeval je: - V prvem polletju smo proizvodni plan presegli za 8 odst. Upoštevati pa moramo, da snio imeli 15-dnevni remont. Id močno vpliva na proizvodnjo, saj z njim izgubimo kar Izdelki sevniške mizarske produktivne zadruge praznovanja občinskega praznika bodo v domu TVD Partizan odprli nove klubske prostore. Tudi novo polavtomatsko telefonsko centralo bodo dnli to dni v promet. Sevniška trgovina Je dokaj razvita, zlasti pa prednjači s sodobno urejenimi trgovskimi lokali. Trgovsko podjetje Sevnica leto« preureja nu Glavnem trgu blagovnico, ki bo Imela več kot štiristo kvadratnih metrov prodajnega prostoru. Investicija bo veljala 8 milijonov dinarjev ln bo končana Še letos. Prav tako Imajo v načrtu gradnjo nove bencinske črpalke., za katero so ?e Izdelani na-črti. Veljala bo 20 do 30 mili- 5 odst. letne proizvodnje, ki Jo moramo seveda nadoknadili. Predvsem smo veseli, ker so skladišča tanina isdnj skoraj prazna, medtem ko so bila zadnja lela največkrat napolnjena. Kakor sem že povedat, smo sklenili a domačimi kupci pogodbe o prodaji tanina t» dobo 3 let. Tako Imamo skoraj vso proizvodnjo z-a to obdobje že prodano. V JUGOTANINU TUDI IZVAŽAJO — Verjetno vas bo zanimal tudi izvoz, — je pripovedoval senska sečnja tcjfa lesa. Takšna dobava pa je neugodna zaradi obratnih sredstev in ker kupujemo sveži les. V prvem polletju letos pa nismo dobili niti 50 odst. tega, kar letno porabimo, ker je bila huda zima In ker kostanjevega taninske-ga lesa manjka. Kljub t. čam pa vendarle optimistično gledamo na rešitev tega problema, l.ctos smo namreč pri republiškem sekretariatu za kmetijstvo in gozdarstvo dobili dovoljenje tudi za letno sečnjo. Zato računamo, da bomo v septembru in v naslednjih mesecih dobili potrebne surovine. Letno porabimo kot surovino 3G do 38 tisoč ton kostanjevega lesa. Iz slovenskih gozdov pn ga lahko črpamo največ 40 do 50 tisoč ton. V Sloveniji sta dve tovarni tanina z enako porabo lesa. Nasploh kostanjevega lesa za obstoječe zmogljivosti tovarn ni dovolj. Po mojem mnenju je edina rešitev v zmanjšanju jugoslovanskih tovarn tanina. To pomeni, naj bi vsaj dve tovarni preusmerili svojo proizvodnjo. Kljub težavam delavci Jugotanina vedrih obrazov nalagajo svoj izdelek — tanin — na -v-gone in z zaupanjem gledajo na prihodnost podjetja in tudi na svojo. Napredek tudi v kmetijstvu 7-letni program razvoja kmetijstva v kmetijski zadrugi v Sevnici predvideva velik splošni razmah. Tako bo zadruga imela do konca leta 1963 lastnih nasadov jablan in hrušk 51 hektarov, v naslednjem letu že 70 hektarov, v letu 1965 pa celo 200 hektarov na področju Kladja in Rožnega. Na področju Blan-ce pa bo zadruga imela do leta 1967 že 80 hektarov jablan in hrušk. Prav tako bo na področju Bučke in Studenca imela polintenzivnih nasadov v kooperaciji 30 hektarov orehov in 60 hektarov jablan. Do leta 1967 pa bodo obnovili nasade črnega ribeza na področju Studenca in Razborja v obsegu 40 hektarov. Predvideno je tudi povečanje sadne drevesnice, tako da bi letno proizvajali našega družbenega kmetijstva. Prenovitev KOPITARNE Kolektiv Kopitarne v Sevnici je zelo kritičen do sebe in je z uspehi v prvem polletju le delno zadovoljen. Razlog za to so predvsem objektivni pa tudi subjektivni činitelji. Znano je. da so v Kopitarni z ) majhni osebni dohodki zaposlenih. Vzrok za to pa moramo Iskati predvsem v majhni produktivnosti deia. Drži, da pomanjkanje mehanizacije zahteva velik6 fizičnega dela, ln to predvsem nekvalificirane delovne sile. To se predvsem kaže na žagi, kjer je delo pretežno ročno, zato pa je tudi uspeh te enote slab. Pri vsem tem pa ne smemo mimo dejstva, ki nespodbudno vpliva na produktivnost. Ugotovljeno Je, da se letos zmanjšuje obseg nagrajevanja po učinku, nasprotno pa se veča ono po času. To pa le prav gotovo že preživela oblika nagrajevanja. Poročilo o polletnem obračunu kolektiva Kopitarne ugotavlja, da je bilo letos komaj 32 odst. vseh opravl.'enih ur merjenih po učinku in kritizira lak postopek. Ce bi delavce v tem kolektivu spodbujalo nagrajevanje po učinku, bi prav gotovo vložili več truda. Veliko pozornosti posveča kolektiv izvozu. Izvažati morajo tudi zato, da bi lahko Izkoristili vso zmogljivost Kopitar, ne. Da se bodo lahko uspešno vključili v mednarodno menjavo, so sklenili proizvodnjo prilagoditi tako, da bodo konkurenčni ostalim proizvajalcem na mednarodnem tržišču. V vrednost proizvodnje povečala od dosedanjih 818,9G2.000 dinarjev na prek 2 milijardi dinarjev, število zaposlenih pa bo porastlo samo za 249 ljudi. Trenutno je v Kopitarni zaposlenih 542 ljudi. Skladno s tem bodo povečali tudi fizični obseg proizvodnje. V o-kviru prenovitvenega programa že adaptirajo posamezne obrale in stroje. Letos in prihodnje leto bodo obnovili obstoječi obrat za izdelavo kopit. V tem obratu bo električna napeljava v celoti izmenjana. V obstoječem in urejenem obratu bo proizvodnja potekala toliko časa, dokler ne bo zgrajen nov obrat. Ta bo imel večjo zmogljivost in bo v njem do potankosti urejen tehnološki proces. V sedanjem obratu pa nameravajo razviti specialno lesno galanterijo, ki jo mislijo izvažati, saj je po njej na zunanjem tržišču veliko povpraševanje. V Kopitarni urejajo tudi ostale objekte. Trenutno preurejajo sušilnico za umetno sušenje lesa, v izdelavi pa so projekti za novo sušilnico. Prav tako urejajo tehnološki proces obrata za izdelavo pet. Vse kaže, da bo kolektiv a prenovitvijo podjetja dosegel že v bližnji bodočnosti velike uspehe. OBČINSKA SKUPŠČINA SEVNICA Z VSEMI DRUŽBENIMI ORGANIZACIJAMI IN DELOVNIMI KOLEKTIVI ČESTITA VSEM OBČANOM ZA LETOŠNJI OBČINSKI PRAZNIK IN JIM ZELI ŠE MNOGO DELOVNIH USPEHOV TER OSEBNE SREČE. St<*V. 36 (702) DOLENJSKI LIST 3 CELJE: POHITETI BO TREBA PISMA UREDNIŠTVU V četrtek se je sestal izvršni odbor okrajnega odbora SZDL v Celju in razpravljal o pripravah za izdelavo 7-let-nega programa družbeno-gospodarskcga razvoja in o problemih SLG v Celju. Naslednji dan je bila v Celju razširjena seja okrajnega sindikalnega sveta. Na njej so govorili o aktualnih problemih pri sestavljanju statutov delovnih organizacij. Obe seji sta pokazali, da je zdaj po počitnicah in dopustih treba z vsem čutom odgovornosti in z vso prizadevnostjo pohiteti s sestavljanjem statutov delovnih organizacij in z delom pri sestavljanju programov za družbeno-gospodarski razvoj v prihodnjih 7 letih. SESTAVLJANJE 7-I.ETNEGA PROGRAMA NE SME BITI OBROBNA NALOGA Izvršni odbor okrajnega odbora SZDL v Celju je ugotovil, da se Je premalo govorilo o pomembnosti 7-letnega programa, katerega sestavni del bo tudi družbeni načrt za prihodnje leto. Spričo tega bodo politične organizacije in občinske skupščine morale čimprej nadomestiti zamujeno ln seznaniti občane in proizvajalce s pomenom programa, hkrati pa bo treba poskrbeti za čim hitrejšo izdelavo študij o možnostih razvoja posameznih gospodarskih panog in družbenih služb ter za pravočasno izdelavo programskih osnutkov. 7-letni program družbeno-go-spodarskega razvoja bodo sprejemale občinske skupščine, medtem ko bo okrajna skupščina sestavila in sprejela le resolucijo programskega značaja s potrebno dokumentacijo. Razen tega bodo v celjskem okraju za določena območja — ne glede na občinske meje - Izdelali še regionalne načrte za razvoj posameznih gospodarskih panog. Takšni načrti naj bi zajeli na primer lesno, tekstilno ln živilsko Industrijo in kmetijstvo, to pa bo terjalo, da bodo dogovori posameznih gospodarskih organizacij o medsebojnih odnosih v proizvodnji, specializaciji in dopolnjevanju v proizvodnji sestavni del razprav ob sestavljanju 7-letnega programa. Isto velja za družbene službe. Doslej izdelani programski osnutki so precej površno izdelani In v občinah je čutiti pomanjkanje sposobnih ljudi za takšno delo. Za izdelovanje študij o razvoju posameznih gospodarskih panog bo potrebno več posvetovani in na seji izvršnega odbora OO SZDL so poudarili, da pri tem delu lahko mnogo pomagajo zlasti Okrajna gosoodarska zbornica. Zavod za napredek gospodarstva in strokovna združenja. V delovnih organizaeijih celjskega okraja so se že lo ili sestavljanja osnutkov 7-letnega programa, pri okrajni skupščini in občinskih skupščinah pa so Imenovali organizme in Institucije ki bodo skrbeli za sestavljanje programov ln Studiisko obdelovali posamezne probleme. SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE V CF.I.JIT BO TUDI V PRIHODNJE ' GOSTOVALO V OBČINAH IZVEN CELJA Na tsti seji Je izvršni odbor okrajnega odbora SZDL obravnaval še probleme SLG v Celju, i.e-to je v pretekli gledališki sezoni uprizorilo 221 pred- stav, od teh 140 na domačem odru in SI predstav v krajih izven Celja. Predstave je obiskalo 67.000 ljudi. Za celjsko m.u so to zadovoljivi uspehi, uveljavilo pa se je tudi s kakovostnimi uprizoritvami. Tako je v prejšnji gledališki sezon: že tretjič sodelovalo na Sterijinem pozorju v Novem Sadu, njegove predstave pa je večkrat prenašala tudi Jugoslovanska televizija. Izvršni odbor OO SZDL se je zavzel za prizadevanja gledališkega kolektiva, da bi tudi v prihodnji sezoni gostoval v raznih krajih izven Celja ln da bi umetniško besedo poneslo tudi na Kozjansko, čeprav so gostovanja povezana z večjimi stroški. Prav tako se Je izvršni odbor zavzel za p-o'm-do celiskega gledališča, da bi v letošnji sezoni uvedel abonmaje za delovne skupnosti in tako pritegnil v gledališče več delavcev. SESTAVLJANJE STATUTOV DELOVNIH ORGANIZACIJ POTEKA POČASI Na petkovi razširjenj seji plenuma Okrajnega sindikalnega sveta v Celju so ugotovili, da so v celjskem okraju sprejeli ali izdelali statute le v nekaj več kot 50 d 'lovnih organizacijah. Glede na rok za izdelavo in sprejetje statutov so poudarili, da delo prepočasi poteka in da so neutemeljeni izgovori posameznih delovnih organizacij na pomanjkanje časa in sposobnih kadrov, na dopuste, neizdelano zakonodajo, skrb za proizvodnjo in rekonstrukcijo, 7-letni program, volitve in celo na pomoč Skopju. Število doslej izdelanih statutov kaže premajhen čut odgovornosti za ureditev notranje ustave, saj nI malo takšnih delovnih organizacij, v katerih Je celotno doslej opravljeno delo le v tem, da so imenovali komisije za sestavo statutov. V celjskem okraju poteka sestavljanje statutov še najbo- lje v velenjski občini. Tam so izmed 46 delovnih organizacij 3 že sprejele svoje statute, v 19 delovnih organizacijah so jih izdelali ln zdaj o njih razpravljajo, v 13 delovnih organizacijah zaključujejo s sestavljanjem tega dokumenta in le v 11 delovnih organizacijah so ostali samo pri imenovanju Umni-ij. Delovne organizacije v tej občini so na splošno poiskale tudi več svojstvenih rešitev, kar velja zlasti za velenjski premogovnik. Iz dosedanjih razprav o statutih delovnih organizacij na območju celjskega okraja je mogoče razbrati, da so pričakovali več in pestrejših razprav o statutih, vendar večina delovnih organizacij še vedno čaka, medtem pa čas mineva in se približuje rok za sprejetje tega za vsako delovno organizacijo pomembnega dokumenta. Tako je v celjski občini izmed vseh 123 delovnih organizacij le 8 takšnih, v katerih so statute že izdelali in jih dali v razpravo članom delovnih skupnosti. Ob obravnavanju vsebinskih problemov v že izdelanih statutih so na seji omenili predvsem, da v nekaterih delovnih organizacijah niso dovolj ustvarjalno prilagodili ustav- Prihodnje leto: turistična pošta na Otočcu V novi restavraciji na Otočcu so predvideni tudi prostori za pošto Otočec, ki bo imela predvsem turistični^ značaj. V njej bo montirana 40-številčna avtomatska telefonska centrala, ki bo povezovala telefonske naročnike iz. Otočca. Bele cerkve in zdravilišča šmarješke Toplice. Naprave brez prostorov bodo veljale 18 do 20 milijonov dinarjev, nova pošta, ki bo prva turistišna pošta na našem področju, pa bo odprta še pred prihodnjo turistično sezono, ko bo dograjena nova restavracija. nih načel svojim konkretnim problemom. V statutih premalo obravnavajo proizvajalca kot sestavni del organiziranega kolektiva pri odločanju o bistvenih fazah skupnega dela. V mnogih statutih je več členov o dolžnostih samo-upravnih organov in proizvajalcev, zelo malo ali nič pa o pravicah proizvajalcev. V členih o pravicah direktorjev, vodilnih uslužbencev in strokovnih kolegijev so tem pripisane pristojnosti organov samoupravljanja, kar kaže težnjo po dvolinijskem sistemu vodenja in upravljanja. Se posebna praznina pa je v statutih glede ekonomskih enot, zlasti v odnosih med enotami in podjetjem, v pristojnostih samoupravnih organov v ekonomskih enotah — skratka o nadaljnjem razvoju delavskega samoupravljanja. Prav tako pomanjkljivo so po mnenju članov plenuma OSS v Celju obdelani členi v načelih oblikovanja čistega dohodka in osebnih dohodkov. V razpravi o teh in drugih vsebinskih pomanjkljivostih so poudarili, da naj te ugotovitve služijo predvsem za nadaljnjo učinkovitejšo razpravo o statutih, da bi s tem še bolj prispevali k oblikovanju de. mokratičnih odnosov v delovnih organizacijah. Seveda pa kažejo politično nezrelost v vseh tistih delovnih organza-cljah, kjer prepisujejo statute drugih delovnih organizacij brez upoštevanja lastnih razmer, namesto da bi jim bili statuti teh le pripomoček pri poglabljanju v lastne probleme. Na seji so se zavzeli za pospešeno sestavljanje statutov. Poudarili so. da je treba vložiti vsa prizadevanja v to, da bodo statuti pravočasno izdelani Strokovna služba v delovnih organizacijah je dolžna, da omogoči kadrovske, or. njanizaciisk« in tehnične no goje za izvedbo te naloge. M mj-šim delovnim orsranizaci'am. v kateri ni politično in strokovno sposobnih kadrov za takšno delo. na naj konkretno pomagajo zbornice, strokovna društva, de'^vske univerze ln ebčinski sindikalni sveti. Pri Kurivu v Brežicah odnosi niso v redu Tovariš urednik! Naj povemo vam in vsem bralcem Dolenjskega lista, kaj se nam je primerilo, ko smo kupovale premog. Presodite sami, če se upravičeno pritožujemo ali ne. Maja smo naročile premog pri »Kurivu« v Brežicah, in ker ga vse do julija nismo dobile, smo ga 27. 7. plačale vnaprej, da bi naročilo bolj veljalo. Po 10 ur na dan smo zaposlene, poleg tega imamo še kup gospodinjskih opravkov, zato smo se lahko le ob sobotah zglasile pri »Kurivu« in urgirale naročilo. šefu tov. Pavlicu smo ^povedale, da živimo v takem Splošno livarstvo v Dobovi je izpolnilo letni plan Kolektiv Splošnega livarstva v Dobovi je v teh dneh proslavil pomembno zmago: v osmih mesecih je izpolnil naloge, ki bi jih moral po predvidevanjih letnega plana v 12 mesecih. Ulili so SO ton ulitkov raznih vrst in opravili za 32 milijonov dinarjev prometa. Do konca leta bodo plan presegli za dobro tretjino in v celem letu ulili približno 80 ton ulitkov ter ustvarili za približno 45 milijonov dinarjev prometa. Kolektiv Splošnega livarstva v Dobovi šteje med prve, ki so na našem področju uresničili svojo letno plansko obveznost! gHmmMmmmmmmMmmmmmmmMmmmiMMMm*......iiiiiihii—iurg KRI, KI REŠUJE ŽIVLJENJA Pretekli teden so darovali krt na novomeški tran..- §§ g fuzijski postaji: Bojan Ceh, Julka Potočar. Anica Fer- p 1 folja, Sandra Valenta, Marija Resnik, Marjeta Turk, J 1 Ana Hrovaft Jožica Zagore, Ludvik Judež, Marija m § Pucelj, Justi Damjanovič, Anica Srebrnjak. Marija g §f Omane«, Ivan Selak, Marija Kaferlc, Ana Adamič, g m Marjeta Potočar, člani kolektiva Novoteks (Novo % 1 mesto): Ljubica Flajs, član kolektivn hotela Metropol; jj g Marjeta Hrovatič, član kolektivn Standard iz Novega jj g mesta: Marija Klobučar, gospodinja Iz Stranske vost: % j Marija Plantan, gospodinja iz Velikega PocTljubnn: fj S Ema Hrovat, gospodinja Iz Velikega Podljubna; Vinko 2j jj Rodič, Berta Plaznik, Vlado Fcrfolja, Marija Blatnik, =j 1 Jure Murn, člani kolektiva Narodne banke lz Novepa m S mesta: Ana SuStaršič, član kolektiva kmetijske zadri:- š I ge Novo mesto: Aleksander Dragic, vojak VP 4978. g g Novo mesto; Alojz Bobnar, Ignac Pršina, Jože Lukšič. g S Milena Fric, Franc Markovič, Božo Miklič, inž. Mikloš ~ m Hegedlš, Jože Smalc, Maks Marc, Alojz Piihan, Anton §j ( Avguštin, Jože Berus, Jože Murn, Avgust Gril, Kostja jj p Fink, Franc Repar. Miha (o "e. Jože Fink, Fejzo Ala- j= s glč> Anton Kumelj, člani kolektiva Gozdni obrat ' g jj Poljane. .tu.....iniiiiMiiiifliiiiiiiiiiiiiiM^ Obiskovala nas bo potujoča zobna ambulanta Skupščina komunalne skupnosti za socialno zavarovanje je po daljši razpravi o zobozdravstveni službi na zasedanju 27 avgusta sprejela več sklepov. Med ostalim je bilo sklenjeno, da je treba čimprej sklicati posvet zobozdravstvenih delavcev in predstavnikov občinskih skupščin, na katerem bi se dogovorili, kako čimprej in čim uspešneje odpraviti težave v zobozdravstvu. Vse zobne ambulante naj zaradi pouka v dveh izmenah uvedejo dvojni ordinacijski čas za šolske otroke, da bi šola utrpela kar najmanj škode. Ker je pri 90 odstotkih šolskih otrok zobovje načeto od gnilobe, bo zavod najel potujočo zobno ambulanto iz Ljubljane, ki bo obiskala šole in opravila najnujnejša popravila zob. Otroci kmečkih zavarovancev nimajo pravice do brezplačne zobozdravstvene zaščite, zato bo zavod zagotovil- potrebna sredstva v sodelovanju z občinskimi skupščinami. ■ Ulov morskih rib v Sloveniji je v prvem polletju porasel za ,'19 Odst., v družbenem sektorju pa celo za 45 odstotkov. Ribiči so ulovili največ modre ribe (515 t), ostalih rib 102 toni in 12 ton rakov. Značilen za prvo polletje Je znaten padec ulova zasebnikov, ki Je za 24 odstotkov nižji kot lanski. kraju, kamor premog lahko dovažamo le v lepem vremenu, zato se nam tudi tako mudi, on pa je odvrnil, da dobivajo kupci premog po vrsti, tako kot so ga naročili. S tem bi se tudi me strinjale, če bi bilo res ... Konec avgusta sem nekega dne videla pred Kurivom mnogo premoga (okoli 90 ton). SpetsSem vprašala, tokrat pa mi je tov. Pavlic rekel, naj pridem po premog 2. septembra. Medtem smo si preskrbele traktor za prevoz in prosile še našega tajnika tov. Trpla-na, naj pri Kurivu reče za nas dobro besedo. 2. septembra smo prišle tja s traktorjem in po tajnikovem priporočilu ie tov. Globavs ukazal, naj traktor čimprej stehtamo. Traktor je bil že na tehtnici, šef pa ga ni hotel stehtati. Zahteval je, naj se traktor umakne, in grozil z Ljudsko milico, hkrati pa ponavljal, da je tu samo on šef. Traktor se je moral umakniti, me pa smo ostale osramočene pred dvajsetimi ljudmi, ki so tam čakali. Premog je bil, le za nas ne. Med čakajočimi je bil nekdo, ki je sam povedal, da premoga še ni plačal, pa je vseeno nanj čakal. Tako mu je svetoval šef . . . Po vsem tem smatramo, da je treba nemogoče odnose šefa do strank pri tej gospodarski organizaciji čimprej urediti, ker je vedno več pritožb. Slavka Kostevc, Štefka tokar, Kristina Černelič, delavka z Vrbine Zakaj prodajajo slab kruh? 3. septembra sem kupila v semiškem bifeju 1 kg kruha, ki slane 105 din. Kruh pa je bil star in neužiten, ker je imel ie močan duh. Nesla sem ga nazaj in prosila prodajalko, naj mi da svež kruh ali pa vrne denar. Dobila po. sem odgovor: »Jaz nimam s kruhom nič opraviti, me nič ne briga . . .« Za kilogram kruha moram delati več kakor eno uro. žeto se mi ne zdi prav. da prodajajo neužiten kruh. ki ga moram Dreči stran. Po čigavi krivdi? Mnogokrat je bilo že govora o primernem prostoru za prodajo kruha, pa ga še zdaj nimamo. Skrajni čas bi že bil, da bi to stvar uredili-VIDA NOVAK, Sela pri Semiču 2 iOlh DULAR 8 Urbiha ženi sina (Odlomek iz romano »KRKA UMIRA«) Stari Urbiha pa je obstal, še preden je prišel do oreha. Moral Je nekaj premišljati, kajti stopil je še nekoliko ko;akov naprej proti hišici, potlej pa se je obrnil na levo in se med kapičevjem in kolčkovino spustil naravnost proti vodi. Po večerji so odšli na sulca. Hlapček je bil že popoldne izplal čoln pod jezom in zanesel vanj pet zajetnih rženih škopnikov. Lune še ni bilo in v trdi temi so se ustavili pod glavnim vaškim govejakom ter stopili v čoln. Urbiha in Tomaž z ostmi — prvi se je razkoračil na rilcu, drugi je obstal v sredi — Jozelj je sedel na klop, hlapček pa pocenil k škopnikom in prvega takoj razvezal. Zadaj se je široko posadil Repar. ' »Dobro je! Odrini!« je ukazal Urbiha. Repar se je oprl z veslom ob breg, toda čoln je zaradi teže nasedel na plitvino in se ni premaknil, šele ko sta poprijela z ostmi še Urbiha in Tomaž, se je zazibal, podrsnil ob kamenje in se nato sunkoma zapodil po temni gladini. Repar je veslal in ga obračal po globočji vodi, spredaj pa je napetih oči prežal z ostmi Florijan, da je o pravem času odrinil rilec od skal, čez katere je drvelo le nekaj prstov vode in kamor bi se utegnil čoln nasukati. Previdno so obšli te skale, zdrsnili brez ovir nad gosto preprogo račje zeli in dristavcev, za katero se je v temi komaj zaznavno blestel školjčnati pesek, ki pa je že po nekaj zamahih vesla prešel v lehnjakove škrbine. Te pa so bile že na levi strani struge, kjer je bila voda globlja in se je čez širok prag takoj nato prevalila v deroč, peneč se curek. »Daj, prižgi!« je velel Urbiha, ki v gosti temi ni prav nič videl. Jozelj je uprasnil ob hlače žveplenko in jo gorečo podtaknil pod šop slame, ki mu jo je bil podal hlapček. Oba sta imela na sebi narobe obrnjene suknjiče in prav tako tudi Repar, ki je razen tega svoj suknjič in klobuk še zmočil, da mu žareče slamnate iskre ne bi naredile na blagu škode. Slama se je prasketajoč vnela. Dolg ognjen sij je padel čez gladino in iskre so završale pod nebo. Takrat pa je že dvignil Urbiha osti in jih v sunku treščil pod grmovje, da je zaškropilo naokrog in so drugi v čolnu komaj obdržali ravnotežje. »Zadeli so!« je pritajeno kriknil Bine in zazijal. »Tele, slamo daj!« Jozelj ga je sunil, mu iz rok izpulil šop in ga takoj zanetil ob starem, dogorevajočem. Res, Urbiha je zadel! Drugi šop slame je zagorel in tedaj se je dobro videlo, kako se je pod grmovjem na koncu osti divje otepala kakih osem funtov težka ščuka. Rumenkasto zeleni boki so se polesketavali kakor trhlovina in z dolgim, ploščatim račjim gobcem je riba sekala okrog sebe" kakor divja. Voda je štr-kala naokoli, in ko so ščuko potegnili v čoln, jo je Repar komaj ukrotil z veslom. Medtem je Tomaž dvignil iz vode mreno, ki se mu je bila kot motoglava pripodila naravnost pred osti,-nato. pa zaporedoma dve manjši ščuki in tri pla-tice. Pa t'idi stari Urbiha ni miroval; pobiral je ribe iz vode kot bolhe iz kožuha. V tem pobiranju je bil pravi mojster. Dva sežnja dolge osti je imel privezane na vrvi, ki si jo je bil ovil okoli dlani. Potlej so švigale te osti kot strela. Velikokrat jih sicer ni izpustil iz rok, toda če je bil plen le predaleč iz navadnega dosegljaja in je bil vrh tega vreden takega mojstrskega sunka, potlej je poskusil. Poskusil, pomeril in tudi — zadel! Kajti da bi za prazen nič treskal z nabruše- nirrii ostmi v kamenje in jih kvaril ali pa jim celo odlomil zob, to vendar ne gre! Repar je obrnil čoln v brzice in ga spustil po deročem slapu. Zazibalo ga je in zasukalo pod grmovje, ki je Jozlju v hipu posnelo iz rok slamnato baklo, in ni dosti manjkalo, da ni še njega samega prevrnilo v vodo. »Prekleto teslo, kako pa voziš!« je kriknil Urbiha in se z ostmi uprl v breg, da bi v temi zadržal čoln. Z druge strani je poprijel Tomaž, toda močna voda je spet zasukala krmo, da je moral fant naglo izdreti iz dna osti, če ni hotel, da mu jih jilni pritisk ne zlomi. Potem so v temi urno zdivjali čez brzice, in preden je Jozelj našel svoje žveplenke in spet prižgal slamo, se je čoln že umirjal kakšnih trideset sežnjev pod maklenom, kjer je nameraval Florijan zaslediti sulca. Urbiha je klel, da se Je kar kresalo, toda vse ni nič zaleglo. Kar je, je! Ce je bil sulec v brzicah, so ga s svojim truščem gotovo prepodili. Zdaj je samo vprašanje, če ni prhnil navzdol po vodi. Potlej so se to noč zanj obrisali pod nosom. Ce pa se je zapodil navzgor proti jezu, potem ni nikjer rečeno, da se ne bi nocoj z njim še srečali. »Nazaj! V vrzelo!« je zaklical Urbiha, ko je v hipu spregledal položaj. Uprl se je v osti, da se je ukrivil drog, z desne je poprijel Tomaž, zadaj pa Je z veslom pomagal Repar, in šlo je korak za korakom navzgor po brzicah. Deroča voda je šumela in čoln se je metal zdaj na levo, zdaj na desno kot razjarjen privezan pes. Brzice, ki so jih bili prej preleteli v pol minute, so zdaj zdelovali že četrt ure in Urbiha je sopel, da je komaj goltal kletvice. »Riba! Glejte!'...« je siknil Bine skozi zobe i« pokazal pod grmovje. Urbihova dva sta se naglo ozrla in Tomaž je *e dvignil osti. »Pusti! Drži, sicer nas bo spet zasukalo!« Florijan je kriknil, Tomaž se Je z ostmi odrini in zadel ob skalo, ščuka velikanka je udarila z repom in se kot blisk zapodila navzdol po brzici. Obnova Manjeviškega samostana Kostanjeviški samostan obnavljajo več ali manj že vsa povojna leta. 2e drugo desetletje skrbi zanj republiški Zavod za varstvo kudUirndh spomenikov. Požganega velikana je bilo treba najprej prekriti, nato pozidati do temeljev propadle dele in jih spet povezati v celoto. Arkade (na sliki jih je samo nekaj nad pertdeeet vseh skupaj pa je več kot dvesto!) so prav te dni spet zaživele v vsej svoji lepoti. Skupina domačih zidarjev in delavcev je z grobimi ziclarskimi deli pod vodstvom glavne projek-tantke inž. arh. MILKE ČA- NAKOVE in izvajalke inž. arh. SPELKE VALENTINČI-CEVE prišla do vrha. Se ostrešje na pravkar zgrajeni trakt, in samostan bo pod streho! Počasneje pa gre obnova nekdanje kapele. Delo z re-stavriranjem in obnavljanjem prekrasnih gotskih kapitelov je zelo zamudno. Zvezni inštitut za zaščito kulturnih spomenikov v Beogradu je skupno z republiškim Zavodom za varstvo kulturnih spomenikov letos že drugič najel mlade kiparje, ki v poletnih mesecih klešejo manjkajoče stebre. Letos je bilo na delu Prvič v šolo Ko mine sedem brezskrbnih let, ki jih otrok preiivi izključno v krogu družine, pod nadzorstvom mamice doma, ali tovarišice v vrtcu, mora narediti prvi samostojen korak v življenje: v šolo mora. Tistega dne, ko zagleda otrok šolsko tablo in klopi, o katerih je slišal pripovedovati, in tovarišico, ki ga bo kregala, če ne bo priden, in mu dajala zvezdice ^ če bo znal, se mnogi spominjajo še dolga leta. Prav malo je tako koraji-nih, da ie prvi dan pridejo sami; večino otrok pripelje prvič v šolo mamica ali pa kdo drug, če je ona v službi. Da je to res, nam je potrdila slika, ki smo jo videli 5. septembra pred novomeško osnovno šolo. Med skupinami večjih otrok, ki so se pomenkovali o tem, s kom bodo sedeli v klopi in kako so preživeli počitnice, so stale mamice in za roko precej trdo držale prvošolčke, ki so nemirno opazovali novi svet, v katerega stopajo. Babico je držal za roko. ko sta se med skupinami večjih prebijala Proti stopnicam, tudi droban Jantek. — čigav pa si, morda Zobcev? — ga vprašam. — Ne, Aleš Mišic sem — mi brez zadrege odgovori. — Greš rad v šolo? — Da/ Torbico že imam, tako za na rame. — Kdo te je pa pripeljal? — Z babico sem prišel, ker je mamica v službi. Aleševa babica takoj pojasni: — Prvič smo ga pripeljali, ■sicer pa bo hodil sam. Saj je precej samostojen. Tudi dela rad. Se drva sklada in je* sploh pripraven fantič. — Pa že poznaš koga od sošolcev? — Samo Renatko... Tamle je! — pokaže z rokico in povleče babico, da bi šla k njej. edini, ki jo pozna v množici otrok. Takole je naredil svoj prvi korak od doma Mišičev Aleš. Bog ve, kaj bo postalo iz bistrega fantiča, ki rad dela? Sprva bo nosil domov zvezdice in čebelice, v poznejših letih pa bo verjetno prav grdo pogledal, če ga bo babica prišla čakat. Kaj hočemo, tako je življenje! Ra kar petnajst kiparjev in pomočnikov, ki so prišli domala z vseh jugoslovanskih likovnih akademij. Kostanjeviški samostan je bil letošnje poletje spet živahno delovišče, saj je poleg pravkar imenovanih kiparjev bilo v njem na delu tudi skoraj trideset zidarjev in delavcev, poleg tega pa še udeleženci mednarodnega simpozija, ki so se zbrali v svojem ateljeju na prostem. Dela še nadaljujejo. Na sliki je pogled na mflade kiparje, ki režejo in klešejo kamen za stebre v grajski cerkvi, s čimer bodo obnovili enega najstarejših spomenikov žlahtne gotske arhitekture na Slovenskem. Rekli so: ANDREJ SMIRNOV sovjetski poslanik Danes potrebujemo za vsako stvar vse manj časa in vse več denarja. To imenujemo napredek. THORNTON WILDER, ameriški književnik Igranje je moja edina profesija. Tukaj ne more nič spremeniti niti moj ostareli obraz. RITA HAYWORTH ameriška filmska igralka Pravi gospodarji dvajsetega stoletja so elektronski možgani in raziskovalci javnega mnenja. ALDOUS HUXLEY angleški književnik V našem podjetju pravijo takole: najdražja stvar na svetu so potovanja direktorjev. slandrova brigada v osvobojenem Novem mestu, 10. septembra 1943 Slovo do prihodnjih počitnic Mišičev Aleš z nezaupanjem gleda veliko šolsko stavbo, katere prag je letos prvič prestopil Na peronu železniške postaje v Metliki. Do vlaka, ki bo odpeljal proti Ljubljani, je še okrog petnajst minut. Dovolj časa za zadnji razgovor, zadnji nasvet in slovo od tistega, ki smo mu pomagali nositi prtljago. H »MARICA, PIŠI MI!« Pri izhodnih vratih stojita mati in hči. Metličanki. Poleg njiju je velik usnjen kovček; čezenj je položena ženska potovalna torbica. Med ženskama in prtljago si je poiskala prostor kodrasta psica, sedla na svoj rep in cvileč posluša razgovor. Mati: »Prvikrat odhajaš od doma! Upam, da ti bo v internatu dobro. Ce ti ne bo zadostovala štipendija, piši! Dobro se uči, veš, da ti hočem samo najbolje.« Hči: »Mama, če izdelam s prav dobrim, mi boš kaj kupila?« Mati: »Rekla sem, da se dobro uči. Seveda sem mislila tudi na to.« Hči: »Me boš kaj obiskala? Kadar bodo prazniki...« Mati: »Da, samo piši, Marica.« Hči: »Ko bom končala, bova potovali po Jugoslaviji. Tudi moje prvo službeno mesto boš prišla pogledat.« Besede tek6 in minute do prihoda in odhoda vlaka tudi. Mati daje nasvete hčerki, ta pa posluša in obljublja,- da bo izpolnila vsako materino željo. Prvikrat po svetu! Kakšna nestrpnost! Mati in hči obmolkneta in se zazreta prek železniških tirov proti mestnemu logu ... Hmeljišča so obrana, polje pospravljeno. Le na travnikih še valovi v vetru gosta in sočna trava. Temno zelena je. Tam zadaj je Kolpa, onstran nje pa je že Hrvaška. Nad nizkimi hrvaškimi griči se zbirajo po-temneli oblaki. Ne bo več dolgo brez dežja. »Marica, imaš dežnik?« »Imam, mama.« Vlak prisopiha na postajo. Zavore cvilijo. Črn dim lokomotive duši ozračje. »Marica, piši mi! Večkrat mi piši, kako živiš, kako ti gre v šoli.« Dolgo drži roka roko, dokler piščalka ne naznani, da vlak odhaja. Težko je slovo. Marica sloni pri oknu in maha z roko. »Piši mi, piši mi!« želijo materine oči. »Piši, piši, piši!« bobnajo kdlesa vagonov. B »MAJHNO TREMO IMAM« Sedim v kupeju, kjer so se zbrali dijaki. Tudi Marica je tam. Tiha, zamišljena. Ne za- nima je čebljanje njenih to-varišic o preživetih počitnicah. »Se boste držali materinih nasvetov?« vprašam. S pogledom pove vse. Potem to potrdi še z nasmeškom in besedo: »Bom.« »Prvič na takemle potovanju ni kaj prida biti žalosten, ne?« »Saj bo minilo.« »Mora. Le z dobro voljo so daleč pride,« pripomnim. »Majhno tremo imam. Pravijo, da je kemija težka. Bojim se kemije.« »Kaj to! Vse bo šlo. še sami ne boste vedeli, kdaj boste lekarniška pomočnica.« Da, leta in težave — dijaške težave seveda — počasi minevajo. Dokler so, se nam zde strahovito dolge, nepremostljive, ko jih ni, ugotavljamo, da je šolsko življenja prehitro rniniio. Ivan Zoran OB ZAČETKU NOVEGA ŠOLSKEGA LETA SE PRIPOROČA BRALCEM »DOLENJSKEGA LISTA« DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE V njenih poslovalnicah: • V BREŽICAH • KRŠKEM • TREBNJEM • ČRNOMLJU • IN V KOČEVJU si lahko nabavite vse potrebne učne knjige in druge šolske potrebščine po zmernih cenah. Janko J a r c September in oktober 1943 na Dolenjskem V poznih popoldanskih urah 8. septembra 1943 se je iz radijskih poročil razvedelo za kapitulacijo Italije. Ta vest Je Prišla dosti nepričakovano Predvsem za maso italijanskega vojaštva, ki je s svoji-rni oddelki bila še dneve Predtem in celo istega dne v r»ekaterih akcijah proti partizanskim enotam. Ko so poveljstva partizanskih enot zvedela za uradno razglasitev ita-"janske kapitulacije, so svojim enotam takoj zapovedala, prično z razorožitvijo po-^meznih manjših italijanskih Posadk ter belogardističnih oddelkov, medtem ko je Glav-at štab poslal svoje delegate k Poveljstvu divizije Isonzo v Novem mestu, da se z nJim PoRodl o razorožitvi Italijanskih enot, predaji orožja in ostalega materiala ter o odhodu razorožene vojske proti taliJI. Pogajanja oziroma dogovori so bili opravljeni na sedežu divlzijskega poveljstva ■ septembra, nakar so se na-8lcdnje dni italijanski vojaški oddelki pomikali iz Novega mesta proti Kočevju in dalje proti Primorski. Kolikor niso že prej odložili orožja, so bili razoroženi med potjo, zlasti pa v Kočevju. Poleg divizije Isonzo so bili razoroženi tudi oddelki nekaterih drugih divizij, kot »Ma-cerate«, »Lombardije« in »Eu-genio Savoia« ter enote »Cac-clatori delle Alpi«, ki s() se iz sosednje Hrvatske preko Dolenjske in Notranjske umikali proti Italiji. Po odhodu italijanske vojske je bila 11. septembra 1943 razglašena splošna mobilizacija v partizansko vojsko, za člane belogardističnih oddelkov pa razglašen poziv, naj odlože orožje. Po vsem dotedanjem italijanskem zasedbenem ozemlju Dolenjske in Notranjske Je zaplalo življenje v popolni svobodi In vso civilno oblast so izvajali odbori Osvobodilno fronte. Politično vodstvo osvobodilnega gibanja in Glavni štab sta se preselila iz svojih baz na Rogu v grad Sotesko, skozi Novo mesto je dnevno prihajalo veliko število pristašev OF iz Ljubljane, ki so jo takrat zasedale nemške čete, ln zlasti po naseljih ob vznožju Roga so se nastanila vodstva političnih organizacij. Z odlokom IO OF z dne 15. septembra 1943 je bila postavljena Upravna komisija za osvobojeno ozemlje kot predhodni najvišji upravni organ z nalogo, da zajamči poslovanje Javne uprave na slovenskem osvobojenem ozemlju. Njen sedež je bil nekaj časa v vasi Sela pri Dolenjskih Toplicah. Ustanovitev novih brigad, divizij in korpusa Partizanska vojska je v dneh po kapitulaciji Italije stalno sprejemala prilive novih borcev, tako prostovoljcev kot mobilizirancev, zato je bilo nujno formiranje novih vojaških enot. 2e konec avgusta so nekatere brigade, ki so bile predvsem na nemškem zasedbenem področju Gorenjske in štajerske, prejele povelja Glavnega štaba, naj se premaknejo na ozemlje Ljubljanske pokrajine in na novo oborože z orožjem v trenutku, ko bo Italija prisiljena pred združenimi zavezniki položiti orožje, kar se je predvidevalo že za bližnji čas. Tako je prišla z Gorenjske Gorenjska brigada, ki se je kasneje preimenovala v Prešernovo. Njeni bataljoni so prišli najprej na Travno go-ro, od tam prek Ribniške doline na Rog in v okolico Dolenjskih Toplic in se tik pred kapitulacijo Italije vrnili zopet prek Roga na področje Travne gore. Iz Štajerske Je prek Save prišla Štajerska brigada, ki je bila ob kapitulaciji Italije v neposredni bližini Novega mesta in je 10. septembra tudi v Novo mesto vkorakala kot prva večja partizanska bojna enota. Na novo opremljena In oborožena se je ta brigada z delom svojih borcev (drugi del je ostal na Dolenjskem in bil vključen v ostale enote) vrnila po 20. septembru prek Mokronoga in Mirenske doline ter Save na Štajersko in se kasneje na Sipku na novo organizirala kot Slandrova brigada. V septembru so se na Dolenjskem osnovale sledeče nove brigade: VIII. SNOUB »Franca Levstika« IX. SNOUB X. SNOUB »Ljubljanska« XIV. SNOUB »zeleznlčar-ska« XV. SNOUB »Belokranjska« Levstikova brigada je nastala iz Levstikovega bataljona 10. septembra 1943 v Dolenjskih Toplicah. Brigadna kronika pripoveduje o tem: »Ob kapitulaciji Italije 8. septembra 1943 se je bataljon takoj znašel. Razorožil je italijanske posadke v Lazih, Ur-šnih selih, Straži, Birčni vasi in Semiču. Z raznimi patruljami pa so Levstikovci sodelovali tudi drugod. Razorožitev italijanskih posadk ni šla povsem gladko od rok in so morali npr. v Uršnih selih po preteku časa, ki ga je določil italijanski posadki partizanski ultimat, nasilno vdreti v postojanko. Italijani se zaradi drznega in hitrega navala Levstikovcev niso upali braniti. Po 8. septembru 1943 je iz Glavnega štaba NOV in POS prišlo povelje, da se iz Levstikovega bataljona ustanovi brigada istega imena. Iz dotedanjih čet bataljona, ki so se močno povečale, so bili ustanovljeni bataljoni, katerih naloga je bila takoj očistiti pokrajino belogardistov in vršiti varnostno in obveščevalno službo. Za komandanta brigade je bil imenovan tov. Jnrče, za politkomisarja tov. Pelko, za namestnika komandanta tov. Franck, za namestnika pol. komisarja tov. Božo. Komandanti in komisarji bataljonov so bili prejšnji funkcionarji, in to: I. bataljon: komandant Centa, politkomisar Iztok, II. bataljon: komandant Bo-žo-Jože Marincelj. politkomisar Tavčar, III. bataljon: komandant Pavijan, politkomisar VcncclJ. Oflilan ailipčie: REICHSTAG V PLAMENIH 31 In zato predsednik sodišča Biinger kriči: »Kdo je tukaj predsednik?« Četrtega novembra se je pojavil pred sodiščem minister Goring. Vstopil je obut v visoke škornje, v jahalnih hlačah, v uniformi SA. Za njim je vstopila osebna straža SS-oddelkov. Nemški novinar Adolf Stein je ob tej priložnosti napisal v svoji neumni navdušenosti: »Ta Goring je preponi moči in sile. Presneto, (don-nerwetter), kakšen vojaški glas! Toda Goring je že prej v svojih govorih povedal vse, kar je važno in kar ga tudi prikazuje v pravi luči: »Zahvaljujem se stvarniku, da ne vem, kaj se pravi biti objektiven.. Če rečete, da so tu in tam s kom slabo ravnali, tedaj lahko samo rečem: kjer se obla, letijo oblanci... Raje ustrelim nekajkrat preblizu ali predaleč, toda vsaj streljam ...« Goringa so. tedaj nacisti radi imenovali »Želekni Herman«. Na procesu je pokazal, da je veliko bolj neumen kot železen. Napihnil se je in začel polemizirati s pisanjem inozemskega tiska- in s protiprocesom v Londonu. Goring je bil uživalec morfija. To so na protiprocesu ugotovili in to ga je silno žrlo. Zato je na procesu rjovel kot lev, toda branil se je kot — osel. Dimitrov ga je spregledal in ga zrušil. Goring je zapustil dvorano ves zaripel in penast. Na procesu se ni več pojavil. Inozemski tisk je na dolgo pisal o tem dvoboju. Tudi drugo najbolj pomembno pričo — ministra Goebbelsa — je Dimitrov pustil, da se je napihnil kot domišljava žaba, ki hoče postati velika kot vol. Nato ga je pohodil. Dimitrov mu je izvabil iz ust, da je v času požiga veljala \veimarska ustava v Nemčiji, ki je dopuščala obstoj političnih strank. Dimitrov ministra odpravi s suhim stavkom: »To je dokaz da vi ne spoštujete nemške ustave.« Kje je zdaj Hitlerjeva pesem o legalnih sredstvih za prihod na oblast? Ni je nikjer! Stvari so jasne. Nacizem je pokazal svoj pravi obraz. Proti Dimitrovu in ostalim tovarišem (Torglerju, Tanevu in Popovu) je nastopilo 65 prič. Te priče naj bi stisnile obtožence v jeklen obroč in jih pokopale. Hitlerjeva Nemčija je terjala veličastno zmago. Doživela je popoln polom. 23. decembra 1953: sodišče izreče obsodbo Leipziški proces je trajal tri mesece: začel se je 21. septembra; razpra-o so zaključili l(i. decembra; nato se je sodni zbor povlekel za teden dni in 23. decembra izrek s) razsodbo. V tem tednu se je nemška vlada pošteno spotila. Prav tako se je v tem tednu antifašistično gibanje po vsem svetu krepko vrglo v zadnji boj. Nacistična Nemčija je zahtevala najhujše kazni. Proces je spodletel. Kako zadostiti tolikemu hrupu nacistične propagande, ki je. že celo leto prerokovala obtožencem smrtno kazen? Kaj ni Goring že kot priča kričal o vislicah ln grozil? Svet je še vedno živel pod vtisom njegovih besed, ki jih je izrekel na sodišču: »Če obsodbe ne bo, bom znal krivce udariti.« In za Goringa drugih krivcev ni moglo biti, kot so bili obtoženci, ki jih je sam določil. Govoril je nedvoumno. Še štiri dni, preden je sodišče izreklo obsodbo, je dal dopisniku »Berliner Nachtausgabe« naslednje pojasnilo: »Upam, da bo leipziški proces, ki je razočaral vse nemško ljudstvo, kmalu končan. Leta nam je pokazal, da se ne smemo opirati na abstraktne paragrafe, kadar sodimo podle politične zločince. Na ta način se znajdemo v nemogočem položaju.« General »Železni Herman« skorajda naravnost svetuje sodišču, naj se ne naslanja na zakone. Če njegove besede prevedemo v preprosto govorico, tedaj to pomeni: politične nasprotnike moramo uničiti mimo vseh zakonov. Vrhovni zakon je nacistično načeio »fiihrerstva«. Za dosego cilja so dovoljena vsa sredstva. Triindvajsetega decembra 19.13 je bila vsa Nemčija uprta v Leipzig. Trg pred sodno palačo je nudil enako sliko kot prvi dan procesa. Tam so se gnetli policisti kot čebele v panju. Zasedli so trste, sodno palačo in hodnike. V dvorano je vstopilo devet sodnikov, ki so bili ogrnjeni v svečana oblačila. Kot vedno so tudi tokrat dvignili roke v hitlerjanski pozdrav. Zasedli so svoja mesta. Predsednik IV. senata sodnik Biingor je vstal in ukazal straži: »Pripeljite obtožence!« Dvorana je obmolknila. Straža je pripeljala obtožence. V dvorani je prežala smrt. Le še nekaj sekund, in Burger bo prečkal obsodbo o življenju ali smrti petih ljudi: »V imenu Reicha razglašam naslednjo razsodbo: Obtoženi Torgler, Dimitrov, Popov in Tanev so o-proščeni. Obtoženi van der Lubbe Je zaradi veleizdaje in uporniškega požiga in poskusa navadnega požiga obsojen na smrt in na trajno izgubo državljanskih pravic... Pravici je zadoščeno.« Velika proslava v Kozjem Skupina makedonskih otrok, ki jih je pretekli teden gostoljubno sprejela Mala Loka Makedonska govorica v Mali Loki Osebni avtomobil Fiat 600 s posadko štirih državljanov se zagrizeno požene v boj s strmino. Cesta ima ostre ovinke in je slabo negovana. Počasi se,vzpenjamo proti vrhu. še preden izstopimo, nas opazijo novi prebivalci. Makedonski otroci. Dečki in deklice. 96 jih je. V Malo Loko so prišli 2. septembra. Mesec dni so bivali v Ljubljani. Kmalu nas obkrožijo. Večja skupina. Opazujejo nas, pozdravljajo in polglasno govore v svojem jeziku. Kdo bi vedel, kaj! Toda tega niti ni treba vedeti. Dovolj povedo njihovi pogledi, ki se pasejo po nas. Ti brezbrižni pogledi, oči, ki zro po novem okolju, dolenjskih gričih in dolinah, po mehko orumenelem sadju, Tovornjaki so padali z neba Džipi, tovornjaki in težka vojaška oprema so v nedeljo na letalskih manevrih v Spar-tanburgu v ameriški zvezni državi Južni Karolini prileteli, namesto na določeni cilj, med parkirane avtomobile, he^ likopterje in tribune za gledalce. Visoki častniki, civilni funkcionarji In gledalci so se razbežali, da bi si rešili življenje. Skoraj čudež je, da nihče ni bil ranjen. Nekaj kosov opreme se je povrh vsega izmotalo iz padal in se razbilo na tleh. Skoraj vseh 6000 padalcev, ki so sodelovali pri vajah, je pristalo na določenih mestih, toda 15 jih je dobilo lažje poškodbe.' General Paul Adams je izreke nezadovoljstvo nad ponesrečenimi manevri. te oči so se očitno že odvadile gledati ruševine, kakršne so nastale ob skopski potresni katastrofi. Sami zdravi, malce nagajivi makedonski dečki in deklice. Vsi ti, ki so poleg nas, in tisti, ki se igrajo na vrtu, črpajo vodo iz vodnjaka ali pa so zdajle kjerkoli na prijaznem malolo-škem griču. »Čika, slikate? Dajte nas slikati!« završi kot v panju. Dvajset in več glasov hkrati. »Rad bi poslal sliko mami,« si želi prvi. »Mene pa slikajte s prijateljem ob fiču,« želi drug. »čika, tudi naju!« želita dekleti, »čika, čika». . .« Sploh ni slišati drugega kot besedo »čfka«. Prav gotovo jo je vsakdo izrekel s' svojo čisto osebno željo. Toda želja je preveč. Nemogoče je ustreči vsakomur posebej. Vsakdo pa bi bil rad sam na sliki. Toda v aparatu je le 36 posnetkov. »če ste za to, se slikamo po skupinah,« predlagam kompromis.. Nekaj najbolj gorečih pristašev fotografije se postavi pred objektiv. Tisti, ki bi se radi sami slikali, izstopijo iz skupine. »Kdaj bo narejeno? ... Pošljite čimprej! ... Aha, to je za časopis, ne? ... Se bom tudi jaz videl v časopisu?« Preveč vprašanj. Na vsa je možno odgovoriti le z eno besedo: »Seveda!« — Ne bom drezal v njihove še ne zarasle rane, ne maram in ne morem vrtati po njihovi strašni, še ne pozabljeni polpreteklosti. S takim sklepom se oddaljim in jih z veseljem opazujem od daleč. Življenje; tisto otroško, brezskrbno, je v teh otrocih. »Veseli smo, da vas lahko sprejmemo medse. Prizadevali si bomo, da se boste tu, sredi dolenjskih gričev, počutili kakor doma,« jim je prvi dan povedal predsednik občinskega odbora SZDL v Trebnjem tovariš Tone Gole. Zdaj pa se to že uresničuje. Makedonski otroci bodo v Mali Loki (v bivši srednji gospodinjski šoli) ostali dalj časa. Tam bodo hodili tudi v šolo. Ivan Zoran V nedeljo, 8. septembra, je bilo Kozje v zastavah in je pričakalo okoli tri tisoč ljudi s Kozjanskega. Slavja »Kozjansko v boju« bi se prav gotovo udeležilo več ljudi, ko ne bi deževalo. Kljub temu pa so v nedeljo prispele številne partizanske patrulje iz občin Brežice, Videm-Krško, Sevnica, Laško in Šentjur. Patrulje je sprejel Marjan Jerin, nekdanji koman dant Kozjanskega odreda. Mnogi udeleženci so se po osvoboditvi prvič sestal) prav v Kozjem. Zato je bilo vzdušje proslave prijetno. Točno ob 10. uri dopoldne je sprevod iz patrulj, bivših borcev, predstavnikov gasilskih društev in drugih opravil častni pozdrav pred svečano tribuno. Slavje je pričel predsednik občinske skupščine Šmarje pri Jelšah Joško Lojen. Slavnostni govor pa je imel sekretar IS SRS Slovenije Bogo Gorjan. Med drugim je dejal, da je pod fašističnim nasiljem izgubilo življenje s Ko zjanskega področja 572 ljudi, 419 je bilo talcev, 1235 borcev pa je v borbah na Kozjanskem padlo. Vsem borcem je izrekel prizna- le za »delovanje in zasluge'l0v in dejal: »Visoka stepaja zavesti naših i meli se i« izkazala tudi v sHopstitagediji. Brez poziva s° ljudje nudil: o0moč. ^či darovalcev 50 se Pojavili in oddali svojo Wi>Tu smo pokazali lep Vx®* solidarnosti m Uvesti- le korenine pa izvirajo a NOV in se pn „radit«in°ve domovine nadaljuj*,- Z izgradnjo našega lenega sistema m j0VviM se bomo oddolži vse« padlim, katerim \e na"1®)6" ta spomenik«. p0 slavnostnem govoru ie si*"1 Pester kulturni Logta"1' v katerem so so-delov^. Pevski zbor is Bresta""*- moški zbor i! Sad* t8citatorji iz Slo-^e0SKeŽ& ljudskega gledališča v,celju, mladinski Lvsfcizbor iz. Kozjega in 20doa n pihala tovarne m papirja iz Vid-ma-K^6* ter steklarne v" Ropske Slatine. Pred taVA0rganizacij ZB s ^oZian?ega področja so pred -^enik položili fgpce. Ya mogočnem in lp0er»?!°meniku, ki so ga v »e*|° odkrili v Koz-ieio. * vklesan verz, na" rne*1^ PaveRa mest°etj". z.a hipec ustavil ob svojih ljubljencih pionirčkih. Romovcga BoJ* |^ser? — Bojan \e h J° stal v skupini darovalcev cvetja, je vprašal: — V kateri razred P ^u, reke,. Je J»rez zadrege odgovoril: — V drugega! — Maršal ga je potrepU8) ytoijr u ' je veliko! Le pridno se uči! — in odšel proti a Interpol, mednarodna policijska organizacija, ima pol milijona agentov, raztresenih po vsem svetu in iz svoje centrale v Parizu vzdržuje stike z njimi po radiu in telefonu. Marcel Sicot, ki je že dva= najst let generalni sekretar te organizacije, je na kongresu Interpola, ki pravkar zaseda v Helsinkih, izjavil, da sc je v zadnjih desetih letih zelo povečal pomen in ugled te organizacije. Leta 1951 je imel Interpol sto tisoč agentov — danes jih jc petkrat več in v prihodnjih treh letih bo organizacija štela verjetno že sto držav članic. Zgodovina Interpola je seveda zgodovina velikih mednarodnih zločinov. Sicot je obsodil organizacijo Združenih narodov, da s svojo preveč liberalno politiko premalo zavira razvoj prostitucije po svetu. Zaradi pomanjkljivega medicinskega nadzorstva nad prostitutkami se spolne bolezni vedno bolj širijo; v Franciji sb trikrat bolj razširjene, kot so bile pred nekaj leti. Povečalo se je število seksualnih zločinov naraslo pa je tudi prekupčevanje z belim blagom. Sicot je izjavil, da se zločinec atomske dobe močno raz- likuje od zločincev v prejšnjih časih. Današnji kriminalci so navadno elegantni ljudje, ki mnogo potujejo, govore več jezikov in žive v najboljših hotelih. Poglavje zase so mamila. Dežele, ki proizvajajo največ opija, iz katerega izdelujejo morfij in heroin, so na Srednjem vzhodu, največ potrošnikov mamil pa živi v ZDA. Ti dve področji povezujejo tajni kanali. V Aziji in Afriki mamila še vedno tihotapijo po stari, preizkušeni metodi — v kameljem želodcu. Tihotapci zavijejo droge v celofanske vrečke, ki jih kamele požro. Nemalokrat kamele ubijejo in iz njihovega drobovja po--bero vrečke z mamili, ki so mnogo več vredne kot živali. Drugačna je pot kokaina. Pridelujejo ga v Južni Ameriki in ga najpogosteje razpošiljajo v priporočenih pošiljkah z letalsko pošto. (Iz »Večera«) 64 let za jetniškimi zidovi Z edinstvenim, vendar žalostnim svetovnim rekordom se ponaša 84-letni Amerika-nec Richard Honeck: že 64 let sedi za jetniškimi zidovi. Honeck je preživel za zapahi celih deset let več kot Robert Storoud, ki je gojil v Alcatrazu ptiče in ga je proslavil film. Sedaj bodo starca izpustili, toda revež je ostal sam. O svojih bratih in sestrah ta jetnik, ki je pri starosti 20 let ubil nekega učitelja in bil zato obsojen na dosmrtno ječo, že davno ni ničesar slišal. Le dva človeka sta ga obiskala ves ta čas v zaporu: leta 1904 neki prijatelj in letos neki reporter. Samo enkrat se je Honeck pregrešil zoper jetniško disciplino. Po dvanajstih letih zapora je-poskusil pobiti nekega paznika, zato je moral odsedeti dvajset dni v samici in pol leta v verigah. Odtlej pa se je vzorno obnašal in se je izvrstno razumel s svojimi pazniki in s sojetniki. Krvavega upora kaznjencev leta 1953 se Honeck ni udeležil, kajti njegova volja je bila takrat že zdavnaj zlomljena, če se bo sedaj kdo zavzel za starca, se bodo zanj po 64 letih odprla vrata v svobodo. (Iz »Večera«) Maigret se je v taksiju, sedeč zraven vozača, peljal za njima. Kako različna sta bila ta dva moža! Prvi je imel v pogledu, v drži nekaj živalskega. Njegovi gibi so zmerom ostali ubrani, tudi ko je začel teči. Za petami mu je šol debelušni Lucas, kot zmerom s trebuhom nekoliko naprej. Ko je Maigret videl, da je možak izkoristil priložnost, ko je bilo nabrežje prazno, in se spustil v dir, je sam rekel vozaču, naj pohiti. To ni bilo potrebno. Najbolj čudno pa je bilo, da Lucas sploh ni bil videti, kot da teče. Ves čas je ohranil spodobni videz dobrega pariškega malo-meščana na sprehodu in je vztrajno kolovratil naprej. Ko je neznanec zaslišal za seboj korake, ko je na pol obrnil glavo in zagledal Maigreta v taksiju, ki je bil z njim že skoraj vštric, je sprevidel, da mu nič ne pbmaga, če sopiha in zbuja pozornost, in je spet začel hoditi z bolj navadnimi koraki Na tisoče ljudi jim je tisto popoldne moralo križati pot po ulicah in trgih, in tako kot je bilo z malim Albertom, ni nihče slutil drame, ki se je godila. Na slavkovskem mostu je tujec — po Mnigreto-vih mislih je bil mož tujec — gledal že z bolj zaskrbljenimi očmi. Hitel je naprej po Nabrežju Henrika IV. Na nekaj se je pripravljal, to se je videlo iz njegovega obnašanja. In ko so prišli v četrt Saint-Paul, še zmerom s taksijem zadaj, Je zares znova planil, vendar tokrat v omrežje ozkih uličic, ki se razteza med Ulico Saint-Antoine in nabrežji. Maigret ga je skoraj zgrešil, ker je neki tovorni avto zaprl eno od uličic. Nekaj otrok, ki so se igrali na pločnikih, je gleda- lo za možema, ki sta tekla, in Maigret ju je nazadnje spet našel dve ulici naprej; Lucas je bil le malo za-sopljen, brezhiben v svojem zapetem površniku. Bil je celo toliko priseben, da je mimogrede pomežiknil komisarju, kot da mu hoče reči: »Nikar se ne trudite!« Takrat še ni vedel, da bo ta lov, ki ga je Maigret opazoval s sedeža v avtomobilu, ne da bi se utrudil, trajal več ur. In tudi ne, da bo ta lov toliko bolj neizprosen, kolikor več časa bo poteklo. Možak je začel zgubljati samozavest, potem k° je nekomu telefoniral. Vstopil je namreč v neko manjšo pivnico v Ulici Saint-Antome. Lucas jt izginil za njim. »Ga bo prijel?« jev vprašal vozač taksija, ki je Maigreta poznal. »Ne.« »Zakaj ne?« človeka, ki ga zasledujejo, po njegovem mnenju nazadnje vsekakor primejo, čemu sicer zasledovanje, ta nepotrebna okrutnost? O zadevi je rnisj" tako kot ljudje, ki niso vedeli, kaj pomeni ta gonja mimo njih. Ne da bi se zmenil za inšpektorja, je tujec vzel telefonski žeton in se zaprl v celico. Skozi šipe točilnice je bilo videti Lucasa, ki je izkoristil ta čas, da je pogoltnil velik kozarec piva, kar je Maigretu zbudilo žejo. Telefonski pogovor je trajal dolgo, skoraj pet 8* nut. Dvakrat ali trikrat je Lucas v skrbeh stopil k tf-lici, pogledal vanjo skozi okence in se prepričal, <*a se njegovemu varovancu ni nič zgodilo. Potem sta stala drug zraven drugega pred točilno mizo, ne da bi si kaj rekla, kot da se ne pozna1,"; Poteze na možakovem obrazu ?-> se spremenile. P1 cej zmedeno se je oziral okrog sebe, očitno je oP»'£ zoval na Ugoden trenutek, vendar je brez dvoma sp"-videl, da tega zanj ne bo več. ,j Na/ndnje je plačal in odšel. Napotil se i« Bastilji, šel skoraj krog in krog trga, se za nekaj oa^frlfiulvarju Richard-Lenoir, tri minute daleč W>ega doma, vendar je zavil na desno v ekaJ časa je bil zgubljen. Te četrti ni poznal, tn ie E^t^ltn0, Se dvakrat ali trikrat se mu je zahotelo Jdi hv-amPak na ulicah je bilo preveč ljudi ali pa l%tt&znTkalem uličnem v°Balu opazil čepico mest-ne^rj^t je začel piti. Zavijal je v pivnice in ni več .pieio^P^ pa na dušek goltal kozarce slabega fcO#J|^iceJcas se Je odločil, da ne bo več hodil za nji1^ *j*m teh barov ga je nekdo nagovoril in pogledal ^JkftH,e da Di mu odgovoril, kot človek, ki so ga ^JastM •V neznanem jeziku. ■Id Je naenkrat sprevidel, zakaj je pri priči oO^rfJAiv, ^e to tuJR°. DI"ž ko je možak vstopil pri »M»ieJte m- Ne toliko zaradi kroja obleke, za-r»di v ii na obrazu, ki niso bile francoske. Ampak Losti J h^.arad.i te previdnosti človeka, ki ni doma, id pefA Itn^6' ki se z nikomer ne more pogovoriti. wKr3e bil° ovinkov. preden so prišli na Voltairov ft (£' Potem na Trg republike, ki ga je možak S ®M * ^e v Podzemeljsko železnico. Je še zme-r0fd 00 Lucasu zmešal sled? Vsekakor je spf8 «ff«l t V™ zviJa^nost nič ne koristi, ker je Ma-igre • Sta se oba moza spet vrnila na ulico. tlTjReaumur ... še en ovinek ... Ulica de Tur-big°'6 "rr po UHci Chapon, po Ulici Beaubourg. V»':"J®5ova četrt,« si je mislil komisar. T m\ Cutll°- Po tujčevih oogledih si uganil, da oo2nViL ajmanJše trgovinice. Bil je doma. Morebiti 'fjinVV enem teh klavrnih malih prenočišč? počaS1 Do le odkril kaj novega v zvezi z zloči-no11 Opijal se je. Večkrat se je na vogalu kake ulic'e V , ekai mu ie hranilo storiti to, kar si je eli'l -m r:,In tako je prišel na Ulico de Rivoli, ki je 0jl»Koč meja te ušive četrti. Možak je ni pre- koračil. Skozi Ulico des Archives je znova zavil v geto, malo pozneje pa je krenil po Ulici des Rosiers. »Noče, da bi vedeli za njegov naslov.« ■ Ampak zakaj, ampak komu je le telefoniral? Je prosil svoje pajdaše za pomoč? Na kakšno pomoč pa lahko upa? Neznanec se je potil. Teklo mu je iz nosu. Zmerom spet si je iz žepa potegnil velik zelen robec. In še zmerom in kar naprej je pil, se oddaljeval od nekakšnega središča, ki so ga obkrožale Ulica du Roi-de-Sicile, Ulica des Ecouffes, Ulica de la Verrerie, od središča, okrog katerega se je vrtel, ne da bi zavil vanj. Oddaljeval se je in se vračal, kot da ga nepremagljivo vleče nazaj. Zdaj je njegov korak postal bolj počasen, omahujoč. Obračal se je k Lucasu. Potem je z očmi iskal avto in mu sledil s hudim pogledom. Lucas je bil s svojimi močmi gotovo pri kraju, čeprav tega ni pokazal. Maigret je pomislil, da ga bo ob prvi ugodni priložnosti dal zamenjati. Gez nekatera križišča so šli že štirikrat ali petkrat. Takrat je možu prišla na misel nova zvijača. Stopil je v temen prehod pod neko hišo in Lucas se je ustavil pred vhodom. Maigret mu je pomignil, naj gre za njim. »Pazi!« mu je zavpil s sedeža v avtu. Cez nekaj časa sta oba spet prišla na ulico. Bilo je očitno, da je tujec stopil v prvo primerno hišo v upanju, da bo policista zbegal. To je storil še dvakrat. Drugikrat ga je Lucas našel sedečega čisto na vrhu stopnišča. Malo pred šesto so bili znova na vogalu Ulice du Roi-de-Sicile in Ulice Vieille-du-Temple, v okolju, v kakršnem žive potepuhi in capini. Tujec se je spet začel obotavljati. Potem je zavil v ulico, v kateri je mrgolela siromašna množica. Videti je bilo potemne-le izveska več gostiln. Trgovinice so bile tesne, na oni strani veznih hodnikov so bila skrivnostna dvorišča. HaiiiuiiaiHn I" 1 Tone Knez; 3 j I Oživljeni Neviodunum ( Vse tako je bilo do leta 1961. Takrat smo se lotili od- § I krivanja tega rečnega pristanišča. Skoraj dva meseca je tra- §§ I jalo, preden smo odkrili ves ta edinstveni objekt. V div- a I jem neredu je ležalo pred nami skoraj 200 klesanih kamni- 1 i tih blokov, od katerih mnogi tehtajo tri tone in več. Natanč- g I na merjenja in podroben študij pa sta pokazala, da, je v § 1 vsem tem navideznem neredu vendarle neki smisel in red. §j I Pred nami je ležalo razrušeno rečno pristanišče, ki so ga I g Rimljani zgradili za potrebe živahne plovbe po Savi navzgor 1 B in navzdol. To pristanišče je imelo dolgo in široko, s kam- I 1 nitimi ploščami obdano in utrjeno obrežje, ob katerem so p 1 pristajali čolni. Na obeh konceh tega utrjenega obrežja pa | i sta do sredine savske struge segala dva izredno čvrsto zi- J i dana in s kamnitimi bloki obdana pomola, ki sta zadrževala §j 1 visoko vodo in preprečevala valovanje na pristajalnem ob- g I režju, tako da so tam lahko varno natovarjali in razkladali I i tovorne čolne. Vse te silne kamne smo še isto leto s pomočjo 1 B samohodnega dvigala izvlekli iz nekdanje struge z namenom, i jj da bomo pristanišče kasneje spet na istem mestu rekonstru- B B Rimski oltar, postavljen v drnovskem muzeju irali v prvotni obliki. Vsekakor je, to tehnično in znanstveno zelo zahtevno delo, kajti drnovsko pristanišče je doslej edinstven objekt take vrste pri nas. Predajmo se fantaziji in zamislimo se v čas pred 1800 leti! Stojimo v Neviodunu na savskem bregu in opazujemo vrvež v pristanu. Ob pomolu stojijo privezani čolni, krepki sužnji hitijo natovarjat pripravljene barke. Ob njih stoji nadzornik, ki s hripavim glasom in z udarci biča priganja pod bremeni upognjena telesa k hitrejšemu delu. Vmes se prerivajo trgovci in prekupčevalci, ki ponujajo in hvalijo svoje blago, se prepirajo o cenah, sklepajo kupčije in obenem hudo pazijo na svoj tovor, da ne bi kdo od pristaniških postopa-čev kaj smuknil. Pristaniški nadzornik s svojim pisarjem pobira predpisano pristaniško takso in pri tem strogo pazi na količino in kakovost deklariranega blaga. Krmarji in veslači, ki so pravkar prispeli, pozdravljajo svoje znance in hite pripovedovat novice. Čoln je naložen. Med smehom in vikom odvežejo čoln, veslači skočijo vanj; z dolgimi drogovi ga odrinejo od pomola in spretno zakrmarijo v savski tok, ki jih hitro odnaša proti vzhodu — v Siscio. Tako nekako je bilo takrat... Življenje v pristanišču pa je zamrlo tistega leta proti koncu 3. stoletja (okrog leta 270), ko je naše kraje zajelo strašno neurje, utrgali so se oblaki in reke so silno narastle. Tako tudi Sava. Silno vodovje, ki je naenkrat prihrumelo, se je nekje zagatilo, in strašna sila nakopičene vode si je šiloma utrla novo pot — izbrala si je novo strugo! Od takrat naprej teče Sava pod Libno, kar tri kilometre vstran od nekdanjega Nevioduna. Katastrofalna poplava je razrušila ' neviodunski pristan in ga prekrila z rečnim prodom. Za ne-viodunske trgovce je bil to hud udarec. Odslej je Neviodunum le še »kopensko« mesto, navezano samo še na cestni promet. Zlati časi Nevioduna so minili. Pa tudi vzhodna meja cesarstva ni več trdna. Vse pogosteje vdirajo barbarska plemena v rimsko Panonijo, prebivalci Nevioduna vse češče videvajo begunce, ki hitijo na zahod, in vojaške oddelke, ki korakajo branit ogroženo mejo. Letošnja dela — priprava za muzej pod vedrim nebom Namen letošnjih del v Drnovem je bil dvojen: prvič rekonstrukcija savskega pristanišča in drugič začetek urejevanja lapidarija in konserviranje odkopanih objektov v »Grobljah«. Ponovno smo s težkim motornim dvigalom raz-mestili v stari savski strugi vse kamnite bloke v tisto lego, v kateri so prvotno bili. 1 Pogled na delno rekonstruirano rimsko pristanišče v stari savski strugi iHMIHIIWB^^ Za nemoten razvoj treh podjetij (Nadaljevanje s 1. strani) Skratka: da bi delali nemoteno, ne oziraje se na vreme in letne čase, bi morali imeti letos pod streho 1120 kvadratnih metrov. Taksne so trenutne potrebe, treba pa je misliti tudi vnaprej. Sedanja lokacija — delavnica se širi na prostoru med cesto, stanovanjskimi poslopji in zadružnim domom — onemogoča nadaljnji razvoj. V stavbi imajo hišni vodovod, transformatorsko postajo so si zgradili, nerešeno pa je vprašanje dovoza surovin in odvoza izdelkov, saj predelajo vsako leto 650 ton železa. Travnik se v dežju razmo-ci... Komaj 100 metrov od delavnice je šola, kladiva pa nemalokrat povzročajo peklenski hrup. Kanalizacije ni. Obrtno kovinsko podjetje je najpomembnejši kooperant »Kovinarske« iz Vidma-Krške-ga, letos bodo naredSM za 140 milijonov dinarjev vrednosti. Če ne letos, bo v prihodnjih dveh letih prav gotovo treba najti rešitev iz zagate, ki ji pravimo življenski prostor. V letu dni: 105 ton ulitkov, 60 milijonov dinarjev, toda ... Tudi Splošno livarstvo v Dobovi se razvija zelo hitro in potrebuje nove proizvodne prostore, vodovod, kanalizacijo, sanitarije itd... sredi septembra lani je začelo 6 livarjev v zasilni stavbi s površino 64 kvadratnih metrov. Zdaj jih je 12, trije vajenci in še en uslužbenec povrhu. V neizkoriščeni stavbi prek ceste so uredili novf.i 64 kvadratnih metrov. Za sedanje zmogljivosti bi potrebovali vsaj 200 kvadratnih metrov prostora in 60 kvadratnih metrov za skladišče. Pesek pozimi zmrzuje, če ni uskladiščen pod streho, gre proizvodnja v štirih zimskih mesecih v" nič. še v letošnji jeseni se bodo lotili gradnje svo- jega vodovoda, zgradili bodo kopalnice in stranišča. V letu 1964 se bo kolektiv povečal na 25 do 30 zaposlenih, proizvodnja bo za dva do trikrat večja od letošnje, v prihodnjem desetletju pa se bo morala livarna povečati vsaj t& 5-krat. Vsak livar je v letu dni ustvaril za okrog 5 milijonov bruto proizvoda, kar je brez dvoma precej. Za dosedanji razvoj so uporabljali samo lastna sredstva, brez posojil. Vsak zase, ali z združenimi močmi, kaj je ceneje Tri podjetja v Dobovi, ne-sluteni razvoj prvih let življenja majhnih kolektivov, ki šele nastajajo in kopica težav. Obeta jih jutrišnji dan in hitro jih je treba reševati. Našteli smo kanalizacijo, vodovod in elektriko, ter življenjski prostor, ki ga potre- BREŽIŠKE VESTI bujejo. Nismo niti omenili stanovanj, ne obrata družbene prehrane, ne gostišč, javne razsvetljave in vsega, kar bodo proizvajalci iz teh delovnih kolektivov, ki rasto tako hitro, potrebovali jutri, prihodnje leto aH čez pet, morda deset let. Koliko so porabili, ko so vsak zase reševali problem električnega omrežja in transformatorskih postaj, ko so gradili greznice, ker ni kanalizacije, ko so gradili majhna zajetja in vodovode, ker Dobova nima vodovoda, kakršnega potrebuje naseljeni kraj, ki se razvija? Koliko sredstev je bilo porabljenih brez potrebe za gradnje in dograjevanja na prostoru, ki Je zdaj po nekoliko letih že pretesen in ne zagotavlja nadalj- nega razvoja? Stavbe bodo resda ostale, vendar bi bilo moči doslej vložena sredstva uporabiti koristneje. Utrip razvoja in življenja se ne da ustaviti, češ stoj in počakaj, dragi kolektiv, da te dorastejo tudi drugi! Iz zelo skopega orisa razvoja treh majhnih kolektivov v nekaj letih pa zveni potreba po načrtnem usmerjanju bitja in nehanja v Dobovi in povsod drugod! Urbanistični načrt razvoja Dobove mora določiti, kje se bo razvijalo eno podjetje in kje drugo, kje bomo gradili šolo in kje stanovanja, kako speljali električno omrežje, ceste in ulice, kje položili kanalizacijo in kje vodovod. Ko bo rešena ta plat zadeve, pa se bomo dogovarjali, koliko bo prispevala občinska skupščina in koliko kolektivi, ter z združenimi močmi laže reševali to, s čimer se bode zdaj vsak zase in gradi provizorije. Uspeli seminar V prvi polovici septembra je bil v Brežicah poseben seminar za člane komisij za izdelavo statuta v gospodarskih organizacijah. To je bil doslej že tretji seminar o tem vprašanju in eden najbolje obiskanih. Udeležilo se ga je 31 zastopnikov gospodarskih organizacij in 47 članov komisij. Na vprašanja sta odgovarjala tovariša Osolnik in Pirnatova. Udeleženci so se zanimah za najrazličnejša vprašanja, ki zadevajo statut, in so izražali željo, da bi se v pozni jeseni spet zbrali. Takrat bodo podjetja že pripravila osnutke statutov m bi se lahko še konkretneje pomenili o tem. Doslej osnutka statuta ni sprejela še nobena gospodarska organizacija, čeravno imajo nekatere že izdelane osnutke. Večina organizacij pa še zbira in pripravlja potrebni material. Stanovanjska zgradba (Hočevarjev trg 11) v Krškem stoji kar sredi ceste; zaradi tega seveda zapira cesto ob nevarnem ovinku in kvari podobo mesta. Govorilo se je že, da jo bodo zaradi tega porušili, vendar je ostalo samo pri govoricah. Nekaj pa bo le treba ukreniti, saj je promet čedalje večji Tovarna celuloze dosega lepe uspehe Kolektiv tovarne celuloze in papirja »Djuro Salaj« v Vid-mu-Krškem je v prvem polletju letos dosegel lepe uspehe. Po vrednosti je plan presegel kar za 16 odstotkov. Pričakujejo pa, da bo v drugem polletju proizvodnja še večja, ker je avgusta začel obratovati nov papirni stroj. Omeniti moramo, da je kolektiv v prvem polletju dosegel tako lepe uspehe tudi zaradi dobrega izkoriščanja zmogljivosti. Vsi obrati so obratovali dnevno po 24 ur, kar predstavlja 98 odstotkov maksimalne možnosti. Nedvomno bi bili uspehi še večji, če kolektiv ne bi imel težav zaradi pomanjkanja smrekovega celuloznega lesa. Proizvodnjo lesovine so zaradi tega morali omejiti. Po programu gospodarskega razvoja za leto 1963 je predvideno tudi, da bo tovarna letos izvozila 4000 ton beljene celuloze, 6000 ton nebeljene celuloze in 5.400 ton tiskovnega papirja. Samo v prvem polletju so izvozili 5.263 ton celuloze in papirja. Imenovanje direktorja KZ Videm-Krško Odborniki občinske skupščine so na zadnji seji sklenili, da se delovna mesta upravnikov pri vseh kmetijskih zadrugah preimenujejo v delovna mesta direktorjev Hkrati je bil imenovan za di rektorja KZ Videm-Krško Sta ne Nunčič, ker je bivši v. d upravnika Maks Babic zapro sil za razrešitev zaradi prev zema službe v komerciali za druge. S seje občinske skupščine v Brežicah V soboto, 7. septembra, se je v Brežicah sestala občinska skupščina. Na dnevnem redu seje je bilo med drugim sprejetje več odlokov, razprava in sklepanje o prevzemu poroštev gospodarskim organizacijam za najetje posojil ter ustanovitev trgovskega podjetja za promet z alkoholnimi in brezalkoholnimi pijačami v Brežicah. Ustanovljeno je novo podjetje »Vino« Brežice Člani skupščine so v razpravi ugotovili, da je v občini trgovsko podjetje z alkoholnimi pijačami nujno potrebno, predvsem zaradi tega, ker ima to področje precejšnje vinogradniško zaledje. Podjetje se bo Imenovalo »Vino — Brežice«. Zaživeti mora takoj, kajti odkup letošnjega vinskega pridelka se bo kmalu pričel. Obseg poslovanja bo prav tolikšen, kot Je bdi pri podjetju »Vino — sadje Brežice«, katero je sedaj v prisilni likvidacij«. Poslovanje novega podjetja bo omejeno Izključno na jugoslovansko tržišče. Osnovna sredstva bo Vino-Breždce vzelo v najem pri starem podjetju. Na seji je bil omenjen tudi predlog, naj bd se Vino-Bre-žice povezalo s kmetijsko zadrugo "ntmijevlca ter se zavzelo X* SBŠčito tukajšnjih vin. Izravnana bodo nesorazmerja pri stanarinah Skupščina je nadalje sprejela odlok o notranji delitvi ter o uporabi in gospodarjenju s sredstvi stanovanjskih hiš Po tem odloku bodo vsaj delno izravnane višine stanarin v hišah, ki so bile zgraje- ne v letih 1960 do 1962. Razlike so nastale, ker je bila stanarina določena na več načinov: ponekod na osnovi ekonomskega računa ( v teh primerih je bila stanarina tudd do 40 odst. večja kot sicer), drugod pa po ocenitvi stanovanja V prihodnje se bo spremenilo tudi razmerje pri delitvi stanarine na amortizacijo in hišni sklad. Po dosedanjih določilih je bilo 50 odst. najemnin namenjenih za amortizacijo, 50. odst. pa za vzdrževanje in popravila hiš. Dogajalo se je, da so hišni sveti v novih hišah razpolagali s precejšnjimi deruirnimi vsotami, v starih zgradbah pa si niso mogli privoščiti niti najnujnejših popravil. Skupščina je nato razpravljala in prevzela poroštva za najetje posojil podjetju Kovi-na-Blzeljsko, Kmetijsko gozdarskemu podjetju v Brežicah, kmetijskima zadrugama Brežice in Bizeljsko, Obrtno kovinskemu podjetju v Dobovi, Opekarni Brežice, Tovarni pohištva, trgovskemu podjetju Krka (Brežice) ter obrtni nabavno-prodajni zadrugi Metal s Jesenic na Dolenjskem za nabavo opreme, orodja in raznih strojev. Skupna vsota posojil znaša 67 milijonov dinarjev. Otroški vrtec v Sentlenortu ukinjen Na dnevnem redu sobotne seje je bil tudi predlog za ukinitev otroškega vrtca v šant-lenartu. Število otrok v tej ustanovi iz leta v leto pada. V šolskem letu 1954/55 je obiskovalo vrtec 33 otrok, 1960/61 29, lani 12, letos pa je vpisanih komaj 11. Vzdrževanje vrtca za 11 otrok bd bilo nesmotrno, zato je sklep o ukinitvi upravičen. Vse premoženje otroškega vrtca bo prevzel vrtec v Brežicah. Le-ta bo lahko sprejel v varstvo tudi otroke iz šent-lenarta, ker ni čisto zaseden. Jt. V Dobovi pripravljajo obrat družbene prehrane Obrtno kovinsko podjetje v Dobovi in Splošno livarstvo v Dobovi pripravljata z združenimi močmi obrat družbene prehrane v zgornjem nadstropju stavbe, kjer Je bila delavnica Obrtno kovinarskega podjetja v Dobovi, preden se je to začelo širiti. Oba kolektiva skupaj štejeta približno 75 ljudi, zato je družbena prehrana, zlasti še topel dopoldanski obrok, postala pomembno vprašanje. Prostori so že skoraj docela urejeni, zato je otvoritev novega obrata družbene prehrane pričakovati v kratkem. PRIVEZUJTE VEČ TELET Kmetijska zadruga na Bizeljskem je letos pričela med kmetovalci z akcijo za privezovanje telet. Zaradi zelo ugodnih cen mladih telet so jih živinorejci pričeli sproti prodajati, deloma pa tudi zato, ker jim na zimo primanjkuje hrane. Zaradi tega se je stalež privezanih goved na Bizeljskem precej zmanjšal. Letos je kmetijska zadruga odkupila 89 krav, 403 teleta in 189 goved za pitanje. Da ne bi stalež preveč upadel, so začeli med kmetovalci akcijo, naj mlado živino privezujejo in staro prodajajo, saj bo mlada porabila manj krme. Kaj bo z vinogradi To vprašanje je bilo sproženo na seji občinske skupščine. Na območju občine Videm-Krško je nad 1400 hektarov vinogradov, od tega pa je samo SO hektarov donosnih. Nastaja vprašanje, če se jih sploh še splača obdelovati. Odborniki občinske skupščine so poročali, da vinogradi hitro propadajo, ker je njihova življenska doba večinoma že dotrajala. Predlagali so, da bi nujno rešili vprašanje teh površin in študijsko obdelali možnosti zasaditve novih vinogradov. V ta namen naj bi se ustanovila posebna komisija. Ne smemo mimo dejstva, da je del področja občine Videm-Krško idealen za pridelovanje cvička. Povpraševanje po tej vrsti vina bo vsak dan večje. Zato bi bilo nesmotrno vinogradništvo zanemarjati. Nastaja tudi vprašanje proizvodne kleti, ki bi zajamčila kvaliteto cvička. Občinska skupščina je ugotovila, da bi kazalo preiti na kompleksno obnovo vinogradov s tem, da bi lastniki prevzeli del stroškov. To vprašanje naj bi proučili v okviru kmetijske zadruge. S kompleksno obnovo in zasaditvijo bi prišlo do enotne vrste grozdja, s katero bi lahko nastopili na tržišču. Končno je skupščina sprejela sklep, naj' bi v okviru podkomisije za kmetijstvo, ki dela pri iz-.delavi sedemletnega plana, ustanovili delovno grupo, ki bi s pomočjo zunanjih strokovnjakov obdelala pereče vprašanje vinogradov. Kaže, da pridelovanja cvička v videmsko-krški komuni ne bodo opustili. Tako je bilo mnenje na seji občinske skupščine. K. Nov odlok o vodarini Nedavno je občinska skupščina sprejela odlok o spremembi odloka o vodarini na območju sevnlške občine. Z novim odlokom Je nastalo nekoliko sprememb. Tako pri objektih, ki imajo vgrajene vodomere, plačujejo gospodinjstva in zasebni obrtniki 25 dinarjev za kubični meter, gospodarske organizacije, zavodi, ustanove in gospodarski obrati pa 150 dinarjev za kubični meter; pri objektih, ki nimajo vgrajenih vodomerov, SEVNIŠKI VESTNI K se vodarina plačuje v mesečnem znesku, in sicer: za vsako osebo 100 din, za kopalno kad v stanovanju 120 dinarjev, za angleško stranišče 50 dinarjev, za angleško stranišče in kopalnico 110 dinarjev za pisoarje 30 dinarjev, za vrtne hidrante 300 dinarjev, za goveda, konje nad 1 letom starosti 25 dinarjev in za prašiče ter mala goveda 50 dinarjev, če se voda uporablja iz skupne pipe izven zgradbe, se plačilo zmanjša za 50 odstotkov. Seja občinske skupščine V soboto je bila v Krškem tretja skupna seja občinskega zbora in zbora delovnih organizacij. Dnevni red seje je bil obširen in je seja trajala nad osem ur. Zlasti se je zavleklo pri razpravi o realizaciji programa gospodarskega razvoja in proračuna občine za prvo polletje. Nadalje je bilo sprejetih več odlokov, razrešen in imenovan je bil upravnik kmetijske zadruge Videm-Krško, izdanih je bilo več jamstev in imenovana občinska komisija za podružb-ljanje kmetijskih zemljišč. Posvet o krškem mostu 31. avgusta je bil v Vidj mu-Krškem posvet zaradi vzdrževanja mostu in gradnje novega mostu prek Save. Na posvetovanje so prišli predstavniki sekretariata za promet SRS, okraj-; ne skupščine, Cestnega podjetja iz Novega mesta in občinske skupščine. Po* svet je bil na predlog občinske skupščine, ki zahteva pospešitev rešitve tega problema. Na posvetu Je bilo ponovno potrjeno, da most še nima lastnika, S°" vor pa je bil o gospodarski škodi, ki nastaja zaradi preusmeritve prometa. Sprejeli so priporočilOt naj se most začasno p°' pravi in usposobi za obre- POROČEVALEC KOMUNE VIDEM-KRŠKO popravua oi /.našau oKOli 35 milijonov dinarjev. Ob* finska skupščina je Pr-' pravljena prispevati kar 60 odstotkov vseh stroškov, 25 odstotkov naj b' plačal okraj, 15 odstotkov pa republika. Govor je bil tudi o gradnji novega m0* stu. Gradnja bi predvidoma stala okoli 400 milijonov dinarjev, občinsk* skupščina pa bo verjetno morala prispevati več ka* kor tretjino sredstev. Obe'-na bo najbrž zahtevala P0' novno preučitev lokacij* zaradi pocenitve gradnja ker je sedanja variant* precej draga. Razgovori o gradnji mosju so zadnje čase P°s"os*'' Upamo, da bo prišlo <*0 skorajšnje rešitve. D. K- Iz Podbočja Kraj so lepo razvija, saj J« P1^ kratkim dobil vodovod. vendar bilo treba marsikaj V°Pri^Ld predvsem cestno razsvetljavo. »JjL leti Je bilo nameSccnlh i fe"j0 zdaj pa so žarnice pregorele . vlada popolna tema. P""'.,,!)-dom in Kodričeva hiša močno mlnjata mimoidoče Se na ""V-vojno. Prosvetni dom bi M1' hI ba popraviti in ga urediti. °*v(. lahko služil svojemu namenu.^ lika Kodričeva hiša pa bi "jL-ije. preurediti v stanovanja *» " "j. PodboCje nima spomenika tK Um borcem. Ta bi lahko *e °t0. a se ne morejo zedJnJtl **, nestor. Pred cerkvijo Je p««*- pt-izkoriščenega prostora. Tu ,|ll ko uredili park ln vanj P0*" je, spomenik. Druga možnost p*srel-da bi popravili pročelje »J fft, nega doma ln vanj vxW»" „dio-minsko ploščo. Treba «* Jf gk. Videmska razglednicu O DOLENJSKI LIST ŠtevT36 <*»"> Največ razprave o šolstvu 3. septembra je bila četrta seja občinske skupščine v Črnomlju. Največ razprav je bilo o šolstvu. "V naši občini je 17 osnovnih šol (tri s 5 podružnicami, trt brez podružnic; in 6 nerazvitih šol) ter gimnaaija. V šolskem letu 1962-63 je osnovne šole obiskovalo 2.873 učencev, od tega centralne šole 2.248. Izdelalo je 78,6 odstotka, negativne ocene pa.ie imelo 21,4 odst. otrok. Pri 96,7-odstotnem obisku je bila srednja ocena dobro. Podružnične šole so imele 386 učencev, od tega 82 odstotkov s pozitivnimi in 18 odstotkov z negativnimi ocenami. Pri 96,5 odstotnem obisku je bila srednja ocena 3,1. Nerazvite šole je v preteklem šolskem letu obiskovalo 239 otrok. Izdelalo jih je 82,7 ođst., negativne ocene pa je prejelo 17,3 odst. učencev. Srednja ocena je bila dobra, obisk pa 95,9-odstoten. Na vseh šolah je bil obisk 96,2-odst., izdelalo pa je 79,4 odst. učencev, medtem ko jih je imelo 20,6 odst. slabe ocene. Ocenili niso 22 otrok. Gimnazija je imela lani 148 dijakov. Obisk je znašal 95,4 odst., 53,6 odst. dijakov je izdelalo, negativno pa je bilo ocenjenih 46,3 odst. gimnazij- NOVICE ČRNOMALJSKE KOMUNE cev. Povprečna ocena je bila 2,8. — Vse osnovne šole so imele skupaj 92 učnih moči, in sicer: 50 učiteljev, 14 učiteljev pripravnikov, 11 honorarcev z dokončano gimnazijo ali strokovno šolo (4 celo brez srednje šole), 4 predmetne učitelje, enega predmetnega učitelja pripravnika, dva profesorja, 5 profesorjev pri- DROBNE VESTI IZ ČRNOMALJSKE OBČINE Oči vseh prebivalcev trebanjske občine so uprte v občinsko stavbo v Trebnjem. V njej je razen upravnega občinskega- aparata še vrsta služb, kataster, sodišče, Postaja LM ter sedeži družbenih in političnih organizacij. Na ta način so odpravljeni kilometri nepotrebnega »letanja« od organa do organa, kar koristi občanom in uslužbencem. ZAKAJ BREZBRIŽNOST? 1. julija letos je trgovsko Podjetje »Dolenjka« iz Nove-Ba mesta prevzelo od trebanjske kmetijske zadruge trgovski lokal z mešanim blagom r« Mirni. Pobuda je obetala veliko, zlasti izboljšanje poslovanja in ureditev prostorov, medtem ko so potrošniki upali, da jim bo naposled le omogočena sodobnejša postrežba z večjo izbiro Potrošnega in drugega blaga. Od prevzema lokala teče zdaj *e tretji mesec, lokal pa še Vedno označuje tabla z napisom »Kmetijska zadruga z. °- j. Mirna«. To pomeni, da se Ka »Dolenika« doslei še ni TREBANJSKE NOVICE TktiiNJE DOSLEJ KAD 6 MILIJONOV ZA SKOPJE Klicu za pomoč žrtvam ka-*»sirofalncga potresa v Slkop-k so se v trebanjski občini Vsestransko odzvali in so do ' septembra zbrali že nad 6 ""'ijonov dinarjev. Od tega *° okrog 770.000 dinarjev *brale krajevne organizacije socialistične zveze. To je do-da je akcija zajela res Slehernega občana. tone žibert — sekretar SZDL v Trebnjem Občinski odbor Socialistič-r8 zveze v Trebnjem je na rjdrtjem plenumu izvolil za 2y°jega sekretarja tovariša *,°neta Ziberta. Doslej v j^ebnjem niso imeli sekre-?rJa, da pa bi bilo delo od P01* boljše, ga je bilo nujne "soliti. dotaknila. Prebivalstvo je spričo take brezbrižnosti upravičeno ogorčeno. Ali je šlo novomeškemu trgovskemu podjetju predvsem za to, da »ujame še eno ribo in jo pusti poginiti brez vode«, ali za to, da to »ribo spusti v zdrav bazen«? Očitno je, da je v tem primeru možno iska-. ti odgovor le na prvi »ali«. ■ Na Vinici si že dalj časa želijo brivnice. O tem so že večkrat razpravljali na zborih volivcev in na sestankih, vendar se ni dalo nič storiti, ker enkrat ni bilo prostorov za brivnico, drugič pa ne brivcev. Glede na to, da postaja Vinica turistični kraj, pa bi brivnico morali imeti. Prav bi bilo, da bi pristojni organi s pomočjo prebivalcev zadevo rešili. ■ V Črnomlju smo pred nedavnim dobili tudi non-stop trafiko, ki je odprta od šestih zjutraj do osmih zvečer. Ne samo za domačine, tudi za turiste je tak poslovni čas potreben, saj se mnogi v Črnomlju ustavijo, da bi napisali razglednico in kupili cigarete. ■ 23. in 24. avgusta je bil v Črnomlju seminar za prosvetne delavci, na katerem so se navzoči podrobneje seznanili z novimi ustavnimi načeli. Seminarja se je udeležilo 70 prosvetnih delavcev, ki bodo snov posredovali šolski mladini, organizirala pa sta ga občinski odbor SZDL in Ljudska univerza. ■ Kmetijska zadruga Črnomelj Je končala z obiranjem hmelja. Pridelek je znašal okoli 14 stotov na hektar; bil bi pa znatno večji, če rie bi bilo toliko praznih mest DAROVALCEM KROMPIRJA! Človekoljubna akcija za pomoč prizadetemu makedonskemu ljudstvu se v vsej državi nadaljuje. V trebanjski občini, ki je doslej prispevala že znatna . sredstva, pa bo akcija dobila osrednji pomen šele ob pospravljanju jesenskih pridelkov, predvsem , krompirja. Trebanjska občina bo darovala večje količine krompirja. V nabiralni akciji bodo sodelovale tudi krajevne organizacije Socialistične zveze. Le-te so že dobile ustrezne obrazce, ki jih morajo (izpolnjene) dostaviti občinskemu odboru SZDL, ta pa jih bo predložil kmetijski zadrugi. Zadruga bo pri odkupu krompirja vsakemu darovalcu obračunala darovano vsoto. Tisti, ki krompirja nimajo za prodajo, pa so ga darovali v skupno pomoč makedonskemu ljudstvu, naj darove pripeljejo na odkupno postajo. Z novim izkopalnikom na krompirišču Spravilo krompirja Je v polnem teku. Zasejane površine so večje kot druga leta. Krompir je treba pravočasno pospravita. Kmetijska zadruga v Trebnjem, ki ima 57 ha lastnih krompirjevih nasadov, Jo uvozila prek Agrotehnike posebne izkopalnike KCE-2 iz Poljske. Vodja strojnega parka J02E GRACAR je s svojimi fanti pravkar preizkušal tak stroj, ko smo ga obiskali. Najboljša je krajevna organi zacija SZDL Mirna .p°sebna komisija je presedala dosežke okrajnega .Rovanja krajevnih organi-l6'! Socialistične zveze v tre-^"Jski občini in ugotovila. JJ! 1*' zahtevane naloge po j. ,'ttovalncm programu naj-h, je opravila krajevna orga->'.llaeija SZDL na Mirni. Ob „'£SM odbor SZDL v Trcb Vb J" J« predlagal za prdi okrajno nagrado (250.000 0||narjev). Razen te ro za '»jno nagrado predlagane še krajevne organizacije v Mokronogu, Čatežu, Trebnjem in Selih-Sumberku. Kandidati za občinsko nagrado pa so Vel. Loka, Dobrnič in Trebclno. Med tekmovanjem, ki ga je razpisal bivši okrajni odbor SZDL v Novem mestu, se Je izboljšalo delo Socialistične zveze tudi v trebanjski občini, zlasti pa se je razgibala dejavnost, ki jo je zahtevala Izpolnitev tekmovalnega programa. »Kot vidite,« je začel, »je to vlečni stroj z verižnim transporterjem, ki ga poganja kardanski priključek traktorja. Spredaj sta dva izko-palna lerneža, ki dvigata zemljo s krompirjem vred. Na transporterju se krompir očisti. Največ velja, da krompirja ni treba sproti pobirati. Zmogljivost stroja je do 0,5 ha na uro. Kovinske palice na transporterju, ki lahko poškodujejo gomolje, pa bomo obložili z gumo ln izboljšali lemeže.« »Ali se splačajo stroji, ki delajo tako kratek čas?« »Stroj Je rentabilen, če je cenejši, kot znašajo stroški za delovno silo, ki ga nadomesti. S traktorji gre, težje je s priključki, ki Jih uporabljamo le krajši čas v letu. Zato sodelujemo s kmetijsko zadrugo v Metliki. Tako pocenimo stroške, ki so kljub regresom še vedno precej veJiki. Traktor je povečal število obratov, lemeži so se skrili v zemljo, pred nami pa je nastajal nov bel trak izkopanega krompdrja. pravnikov in 5 drugih predavateljev. Leta 1961. so dali za šolstvo 101 milijon dinarjev, leto kasneje 148 milijonov, letos pa 163 milijonov dinarjev. Za popolno zasedbo učnih mest bi potrebovali še 70 učibeljev, 9 strokovnih učiteljev, 48 predmetnih učiteljev ln 12 profesorjev. Zdaj je preveč 8 učiteljev in 4 profesorji, premalo pa 43 predmetnih učiteljev in 4 strokovni učitelji. Skupščina je sprejela sklep, da bo občina v prihodnje štipendirala učitelje in absolvente gimnazije za študij na višjih pedagoških šolah. J. S. Prihodnje leto vodovod do Metlike? Metlika ima slabo pitno vodo, razen tega pa sedanje količine vode ne zadoščajo za potrebe industrije. SGP iz Črnomlja že vse leto dela pri jamnišklih zajetjih, skupnem zbiralniku in cevovodu iz Jamni kov do Bojanjega hriba, kjer bo glavni rezervoar. Za letošnja dela se namenili 30 nTilijonov dinarjev, skupna investicija pa bo okrog 100 milijonov dinarjev, če bodo dela tako napredovala tudi v prihodnje, ho dobila Metlika pitno vodo že ob koncu 1964 ah v začetku 1965. U Že čriček prepeva, grozdje pa gnije med hmeljem, kar gre na račun voluharjev in mehaničnih poškodb. Kvaliteta hmelja je dobra, saj je strokovnjakom uspelo ohraniti pridelek zdrav do konca obiranja. ■ Toliko gob, kot jih je bilo v Beli krajini v tej sezoni, ne pomnimo. V gozdovih je mrgolelo otrok, starčkov in gospodinj, pa tudi dopustnikov. Nabiralci so se vračali s polnimi košarami, neka teri pa tudi z vozovi. ■ Osemenjevalna postaja v Črnomlju je dobila od občinske skupščine 500 tisoč dinarjev iz proračuna, ker ji dotok sredstev ne zadošča za stroške. Omenjeni premostitveni kredit bo vrnila takoj, ko se bo na njenem računu zbralo dovolj sredstev. Zanima nas, kaj pravijo k temu kmetovalci, ki, kot vse kaže, še niso poravnali svojih obveznosti do osemenjevalne postaje. 0 Kot prispevek za potresno škodo Litiji je občinska skupščina v Črnomlju nakazala litijski 500 tisoč dinarjev. ■ H Gostinskemu podjetju v Črnomlju sta bili pripojeni gosti- ■ šče »Kolpa« na' Vinici in gostišče Semič. Plan in polletne konference 30. avgusta je zasedalo predsedstvo občinskega sindikalnega sveta v Trebnjem. Osrednja razprava je bila posvečena izpolnjevanju polletnega občinskega plana. Opozorili so zlasti na prarnanj-kljivositš v nekaterih podjetjih, kjer so se osebni dohodki hitreje povečevali kot delovna storilnost. To vprašanje pa bo poleg vrste drugih obravnavano tudi na polletnih konferencah smcUkalruh organizacij, ki so se medtem že začele. Priprave na 7-letni plan Pred kratkim se je sestala komisija za izdelavo 7-letne-ga plana pri občinski skupščini v Metliki. Pomenili so se o navodilih in merilih, po katerih bodo izdelali osnutek. Osnova bodo vsekakor perspektivni plani gospodarskih organizacij. Tribune občanov v septembru Po sklepu občanskega odbora Socialistične zveze v Trebnjem bodo v septembru v trebanjski občini javne tribune občanov. V ta namen bodo pripravili vrsto strokovnjakov, ki bodo pojasnjevali pretežno tista vprašanja, ki občane najbolj zarurnajo. Pričakujejo, da bo največ pogovorov o kmetijstvu. Vinogradniki pripravljajo sode Belokranjski vinogradniki se te dni mudijo pri opravilu, ki pride na vrsto le enkrat na leto: pomivajo in pripravljajo sode za novo vino. Grozdje kljub nesončnim in deževnim dnem polagoma zori. Letošnja trgatev se bo nekoliko zakasnila. Predvidevajo, da se bodo prvi dnevi trgatve pričeli šeJe ob koncu septembr? Belokranjski vinogradniki pričakujejo letos nič kaj dobro trgatev. Grozdje gnije, tako da se mnogi sprašujejo, če bodo sploh imeli še kaj trgati. Vina iz gnilega grozdja niso zdrava, ker močno rjavijo in se hitro kvarijo. Dosedanje izkušnje so pokazale, da je bilo v deževnih letih do 90 odstotkov vin z boleznimi in drugimi napakami. In vendar lahko pripravimo METLIŠKI TEDNIK dobro vino tuai iz gnilega grozdja, če mošt razsluzimo ali žveplamo. Mošt je treba žveplati takoj, ko priteče izpod stiskalnice. Seveda trop ne sme prej zavreti. Ko se na dnu soda sesede nesnaga, mošt pretočimo v drugo po- sodo, v kateri lahko po mili volji vre. Vrenje se da pospešiti z dodatkom mošta iz zdravega grozdja. Z dodatkom izločilnih kvasnic se mošt popolnoma očisti, s čimer je preprečena porjavitev. Za žveplanje (razsluzenje) mošta je najprimernejši kalijev metalsulfid. čim bolj je grozdje gnilo, tem bolj ga je treba žveplati. 100 litrov mošta iz belega grozdja dobi pri slabem žveplanju 3 grame, pri srednjem 6 gr, pri močnem 10 gr, pri zelo močnem pa 15 gramov in več kalijevega metalsulfida. J. S. Po ozimnico v Karlovac Skrb za ozimnico je mnoge metliške gospodinje nagnala v Karlovac, kjer so nakupile papriko, paradižnik in drugo sočivje. Niso pa dobile kisa. Tega tudi v Ljubljani ni bilo. Metliški drobiž ■ Kakor vsa naselja, v katerih so šole, je bila prejšnji teden tudi Metlika vsa v znamenju pričetka novega šolskega leta. Od trgovin do trgovin so hodile mamice s pr-vošolčki in kupovale najpotrebnejše stvari. Močno obiskana je bila zlasti knjigarna in papirnica, ki se je letos dobro založila z vsemi šolskimi potrebščinami. ■ .Metliška odkupna postaja ob cesti proti Božakoverriu je bila preteklo sredo sp>et zasedena. Rejci prašičev in živine so imeli tu reden tedenski odkup. ■ Dopusti so v glavnem minili tudi v Metliki, kjer se te dni pripravljajo na poživitev dela vse družbene in politične organizacije. ■ Metliški hotel, ki so ga začedi graditi še lani, dobiva te dni končno podobo. Zidarska dela bodo kmalu konča- 0b vsaki spremembi naslova nam sporočite svoj stari in novi naslovi VaS tetinik? DOLENJSKI LIST! na. Zatem bodo začeli urejati notranjost. Kaže, da bo stavba, prepotrebna metliškemu gostinstvu in turizmu, kmalu nared za otvoritev. ZBOR XIV. DIVIZIJE V METLIKI Metlika se pripravlja- na veliko srečanje partizanov XIV. divizije, ki bo 6. januarja 1964. Tedaj bo minilo 20 let, odkar je ta divizija odšla s Suhorja na težko, a zmagovito pot proti štajerski. PETNAJSTA PONOVNO NA VIN0MERU 29. septembra bo poteklo 20 let od ustanovitve 15. brigade. Ob tej priložnosti bo srečanje borcev XV. brigade in belokranjskega odreda na Vinomeru pri Metliki. Kot je znano, je bila brigada ustanovljena nedaleč od Metlike pri Vra-nešiču, bojevala pa se je pretežno na Dolenjskem in v Suhi krajini. BELOKRANJSKI POZDRAV ev- 36 (702) DOLENJSKI LIST 9 Novo mesto-najdražje mesto v Jugoslaviji Borba je 26. avgusta pisala o tem, da bi morali imeti Novomeščani najde-belejše denarnice — Zakaj? — Novo mesto prednjači v cenah pred dvajsetimi anketiranimi mesti v naši državi . Sredi avgusta so za kilogram krompirja, graha, zelja, paradižnika, paprike in čebule, takrat, ko je bilo vsega največ, dali potrošniki Brokega 250 din, Prizrena 320 din, Bjelovara 355 din, Bitole 364 din, Tuzle 370 din, Kragu-jevca 375 din, Šabca 380 din, Novomeščani pa so za kilogram istih artiklov morali odšteti 550 din. To je dvakrat toliko kot v Brčkom: Prav takrat je kilogram zelja, graha, paradižnika, hrušk, paprik, čebule, krompirja, govejega mesa, liter mleka in 1 jajce stalo v Novem mestu 1462 din, v Ljubljani 1410 din, v Mariboru 1375 din, na Reki 1363 din, v Beogradu 1141 din, v Sarajevu 1125 din, v Brčkom 775 din, v Šabcu 878 din, v Tuzli 926, v Prizrenu 937 in v Bjelovaru 997 din. Bo lahko po vsem tem še kdo rekel, da so novomeške gospodinje sitne in da neupravičeno godrnjajo nad cenami? Poglejmo, kaj pravijo o tem tisti, ki bi lahko prispevali k cenejši preskrbi našega trga. Inž. Niko Rihar — Kmetijska šola Grm — Imamo 1 ha zemlje, zasajene z vrtninami. V glavnem pridelujemo za lastno menzo, ker pa precej proizvodov ostaja, jih prodamo na drobno, v neorganizirani prodaji. Zgodilo se je že (predlani), da smo ponujali zelje po Novem mestu skoro zastonj, pa ni bilo zanj interesenta. Solato imamo vedno in smo jo imeli vso sezono. Še nikogar ni bilo k nam, da bi se dogovorili o stalni dobavi te ali one vrste zelenjave za novomeške potrošnike. Mi smo pripravljeni... Slavko Hotko — KZ Žužemberk — Lahko bi pridelovali zelenjavo, pa nimamo kupca. S cenami bi bili konkurenčni. Pripravljeni smo saditi papriko, paradižnik, krompir, zelje in ostale povrtnine, se veda, če bi imeli zanesljivega odjemalca. Za artikle, ki jih imamo zdaj na razpolago, se zanimajo v Kočevju. Po potrebi bi prodajo lahko preusmerili na novomeški trg... Jože Pelko — KZ Dol. Toplice — Imeli smo 5 vagonov ranega krompirja, ki smo ga stežka prodali v Zagreb in Karlovac po 20—22 ddn. V Novem mestu nam ga je uspelo prodati le manjše količine. Vrtnarijo ustanavljamo. Na lastnih površinah in v kooperaciji z vrtdčkarji bi lahko že prihodnje leto ustvarili okoli 2,5 hektarov vrta. Kam pa z zelenjavo? V Novem mestu zanjo ni interesa! Glede preskrbe ozimnice se dogovarjamo z Beogradom in Ljubljano, v Novem mestu pa le s posamezniki. V juniju smo imeli na razpolago vsak dan po 100 kg solate, ki je veljala takrat 80 do 100 din kg, pa tudi zanjo Novomeščani niso bili kupci. v Pri zalaganju novomeškega trgasmo tudi mi pripravljeni sodelovali. Opravičljivih razlogov za to, da je novomeški trg najdražji, pa res ni! Jože Ravbdr — šef poslovalnice »Sadje in zelenjava« — Ob lanski reorganizaciji podjetij v Novem mestu smo se priključili podjetju Sadje in zelenjava v Ljubljani. V modernizacijo samopostrežne zelenjavne trgovine smo vložili 4,5 milijona din. Novi način prodaje pa je zahteval tudi dve novi moči — blagaj-ničarki. Vse to in pa izredno visoka najemnina lokala in skladišč vpliva na cene artiklov, ki jih prodajamo. Blago nabavljamo predvsem pri naših zadrugah, pa tudi direktno iz Dalmacije. Če ga '.NOVOMEŠKA KOMUNA ne dobimo, gremo ponj v Ljubljano v naše skladišče. Prodaja zelenjave je zelo delikatna stvar. Trdim, da je v vsakem večjem mestu možno ceneje prodajati zelenjavo kot v manjšem kraju. Tam imajo večji promet in hladilnice. Ce bi imeli še eno konkurenčno zelenjavno trgovino, bi ne bili potrošniki nič na boljšem. Po mojem bi bile cene še višje. Inž. Jože Tanko — KZ Novo mesto — Preskrba novomeškega trga ni urejena zato, ker je premajhen in neorganiziran stik med trgovci in proizvajalci. Mi bi lahko dali na trg okoli 40 ton jabolk za zimo. Ker nas zanje nihče nd vprašal, bomo organizirali lastno prodajo v kiosku. Zgodnja jabolka smo prodali v Ljubljano. S kooperacijo pri kmetih bi se dala pridelati vsa zelenjava, ki jo potrošnik potrebuje. Zdaj se s tem ne ukvar- jamo, ker za te stvari ni tržišča. Iščemo ga drugje. Zvone Pere — predsednik sveta za blagovni piromet — Vprašanje intervencije socialističnega sektorja na novomeškem trgu je Svet za blagovni promet občanske skupščine Novo mesto obravnaval že na dveh sejah. V zvezi s tem smo 1. avgusta sklicali sestanek vseh upravnikov zadrug in podjetij, ki se s tem ukvarjajo. Vsi so priznali, da so cene na novomeškem trgu res zelo visoke in so pristali na sodelovanje v preskrbi, da se stvar izboljša. KZ Novo mesto je bila zadolžena za organizacijo in prodajo vseh kmetijskih proizvodov. V ta namen je dobila lokal na novomeški tržnici in ga že ureja. Po mojem mišljenju zadruge nimajo pravega posluha za potrošnika m bi morale biti bolj prožne v poslovanju. Mi bomo o tem še razpravljali. Moramo doseči to, da novomeški potrošnik na domačem trgu ne bo kupoval draže kot drugje! Zadnjo besedo imajo gospodinje Breda Pavec — Šmihel; Vladoša Klemenčič — Nad mlini 21; Ivica Papež — Majde Šile 13; Dana Novšak — Majde Šile 11; Rozi Tesar — Cankarjeva 16; Marica More — Muzejska 4; Nada Zerjal — Šolska 6; Marija Bele — Kettejev drevored 11: — Nas ne briga toliko, kakšen je lokal, kdo organizira prodajo in vse ostalo — važne so predvsem cene! Raje bi kupovale na stojnici zelenjavo poceni, kot v modernem lokalu drago. Nikakor pa ena zelenjavna trgovina za Novo mesto ne zadošča! Raje bi imele tudi dve zelenjavni trgovini in eno cvetličarno, kot pa obratno, kajti zelenjavo kupujemo vsak dan, rože pa le ob posebnih priložnostih. Naj se vendar že enkrat kdo zavzame za to, da bo preskrba novomeškega trga urejena po zmernih cenah! Saj je naravnost smešno, da moramo Novomeščani zelenjavo draže plačevati kot Beograjčani — pa je le res! Ria Bačer '. s£5BWfe*.............. *SN3%^WK^EMiKHKt.- s.; iImBBBk«» Dijakinje novomeškega učiteljišča so se dobro znašle tudi pri »pouku« na hmeljišču v Srebrničah, kjer so pod vodstvom strokovnjakov Kmetijske šole na Grmu kar dobro opravile izpit iz obiranja; nekatere so napolnile po 6 škafov in več, kar je za začetek več kot dobro. Vsak dijak je nabral povprečno 4 škafe hmelja To in ono iz Suhe krajine Z letošnjim pridelkom pšenice kmetovalci Suhe krajine niso zadovoljni. Dolga zima je močno razredčila posevke italijanskih in domačih sort pšenice. Tudi kakovost pridelka ni dobra, ker je veliko zrnja drobnega. Kako bo z letošnjo setvijo? Kmetovalci prepočasi naročajo seme, do italijanskih sort je čutiti nekoliko odpora, čeprav enoletna katastrofa zaradi zime ne bi smela biti odločilna. Pri naročilih je vidno zanimanje za sorto »Hellkorn«, ki se je letos zelo dobro izkazala, strokovna zadružna služba pa je mnenja, da tudi sorte »San pastore« ne bi smeli ta- Akcija za Skopje se nadaljuje Občinski štab za pomoč Skopju v Novem mestu je v preteklem tednu zbral 119.021 din. Prispevali so: Marica Trelc, Novo mesto, 1.000 din, krajevni odbor RK Otočec 44.805 din, krajevni odbor RK Novo mesto III teren 4.800 din, krajevni odbor RK Novo mc-sto-IV. teren (i.000 din, Cvetka Pirnat, Novo mesto, 1.000 din, krajevni odbor ZB Orehovica 31.016 din in krajevni odbor RK Dol. Toplice 28.100 din. Posebno lepo so se tokrat izkazali darovalci iz Jelš in Otočca in zlasti učiteljsKi kolektiv osnovne šole na Otočcu. koj opustiti, saj je prav ta močno popravila pridelke po letu 1958. Krompirjeva letina bo nekaj nad lanskim povprečjem, pri poznejših sortah krompirja pa bo zaradi predolge suše pod povprečjem. Lep pridelek pa bo letos dala koruza. S koši in celo z vozom so prebivalci Suhe krajine letos šli po jurčke. Najbolj so se zavzeli prebivalci hinjske-ga območja. Tehnika si utira pot tudi v Suho krajino. Po sedanji oceni imajo v Suhi krajini 6 tovornih avtomobilov, 18 osebnih avtomobilov, 21 motornih koles in 89 mopedov, razen tega imajo okoli 480 radioaparatov v 1216 gospodinjstvih in 6 televizorjev. M. S. »Pouk« na Hmeljišču Okrog 250 dijakov novomeškega učiteljišča je imelo 6-septembra »pouk« na hmelji- I šču v Srebrničah. Učitelj-šS' niki so ta dan nabrali okrog 1000 škafov še precej kvalitetnega hmelja in zasluži' blizu 90.000 dinarjev, ki ji& bodo porabili za izlete. Kmetijska šola na Grmu, ki ima letos precej smole z vremenom, je zelo hvaležna novpj moškemu učiteljišču za P°" moč. Dogovor za obiranj* preostalega hmelja je grrns'*3 šola sklenila tudi z gimnazij0 in ekonomsko srednjo šolOi 6labo vreme ta teden pa Je pokvarilo načrte. 10. septembra je na hmeljišče v Srebrničah odšlo 284 dijakov novomeške gimnazije, včeraj.10 je 11. septembra pa 240 dijakov Ekonomske srednJ9 šole. Mladi rod bo skušal nadoknaditi to, kar je pokvarilo vreme. ZA KRAJEVNI PRAZNIK STRAŽE Krajevni praznik Str*** bodo občani letos 13. se^ tembra praznovali lako. bodo uredili partizan** grobove in spomenike, predvečer prižgali kres«' na okoliških vrhovih, W bodo zaplesali. Na dan P znika pa bo v popoj|f"L skem času pred Zadruz«'^ domom igrala domača S0.,, ba na pihala. Poa& „e slavnostnih prireditev bo, praznovanje bo "e e!a no, kljub temu pa. v?ita. Stražanom iskreno ceSnilj tno in jim želimo kar več uspehov. Prejel je zasluženo kazen ^ Janez Kreše, socialni P°d>T. t>i' iz Brezovice pri Šmarje"- ,)lt.«lu pred 5odlS Nali poslušalci čestitujo in pozdrav-ljajo — 15.15 Zabavna glasba — IG.00 Vsak dan za vas — 17.46 Zabavna glasba — 18.10 Turistična oddaja — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. škodoval prst desne noge; Marija Bratkovič, svakinja posestnika iz Vratna, se je s srpom urezala v prst leve roke; Karla Pungerčarja, sina posestnika iz Malin, je konj udaril v prsni koš; Karoiina Gor-še, žena zidarja iz Drganjih sel, je padla z motorja in si poškodovala desno koleno; Jožetu Mal-nariču, sinu posestnika iz Nestop-lje vasi, je krava z rogom poškodovala desno roko; Igor Savinc, učenec iz Trebnjega, se je pri igranju nogometa zbodel v levo nogo; Gabrijela Koneilja, tkalka iz Ljubljane, je padla s kolesa in si poškodovala levo koleno. BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Drago Lakner, sin posestnika iz Arta, si je pri padcu z drevesa zlomil desno roko; Drago Koštomaj, klepar z Blance, si je pri padcu s kolesa poškodoval glavo; Petar Filipeie, voznik tramvaja iz Zagreba, si je pri padcu z motorja poškodoval glavo in levo nogo; Janez Glavač, delavec s Senovega, si je pri padcu z motorja poškodoval desno nogo; Aloji Mlakar, sin posestnika iz Gore, si je pri padcu z motorja poškodoval levo nogo; Rudolf Godec, delavec iz Breganskega sela, si je pri padcu na travniku poškodoval levo ramo; Martin Lipar, delavec iz Črneče vasi, si je pri padcu v potok poškodoval glavo; Boris Planine, sin posestnika iz Loke, si je pri padcu z drevesa poškodoval desno roko; Uršula Jurečič. po-sestnica iz Crešnjic, si je pri padcu pod voz poškodovala glavo; Angela Juvanovič, delavka iz Mo-steca, si je pri padcu z mopeda poškodovala glavo; Rudolf Rum kj, delavec iz Klanjca, se je prevrnil z avtom in ima poškodovana rebra; Martin Zniderič. sin posestnika iz Drenovca. si je pri padcu s kolesa poškodoval desno roko; Albert Vala, kurir iz Leskovca. se je pri padcu po stopnicah poško-dovul po telesu. OBVESTILA OBJAVA Živinski sejem, ki bi moral biti 14. septembra v Sevnici, Je zaradi sevniškega občinskega praznika preložen na 21. september. VEČERNA OSNOVNA SOI..* Orientacijsko vpisovanje v I. In II.tečaj večerne osnovne šole je na osnovni šoli Katje Rupena v Novem mestu do 28. septembra 1963 v dopoldanskem ln popoldanskem času v pisarni tajništva. S SODIŠČA S stolom po glavi V gostilni na Uršnih selih so fantje popivali in kot običajno postali preveč korajžni. Med njimi je bil tudi Martin Sekula, ki je kar na lepem zagrabil Jožeta Vidmarja za lase, nato pa ga je treščil s stolom po glavi, da je bil ves krvav. V - zagovoru je navedel, da je to storil zaradi tega, ker ga je prejšnji dan Vidmar nekaj zmerjal. Ko ga je naslednji dan zagledal v gostilni in ko ja vino že storilo svoje, je Vidmarja udaril . . . Sodišče v Novem mestu mu j« prisodilo 15.000 din kazni in plačilo sodnega postopka. Na civilni pravdi pa bodo razpravljali o tem, koliko mora Vidmarju odšteti za bolečine. Ženo je ubil 2. septembra nekaj po 2. url zjutraj je Jože ' Mrak, upokojenec iz Gabrja, napadel svojo ženo Marijo, staro 61 let, in jo s kladivom in motiko tolkel po glavi. Hudo ranjeno so prepeljali v bolnišnico, kjer pa je že Istega dne popoldne poškodbam podlegla. — Preiskava je v teku. Naročite domači tednik bratu ali sinu, ki je pri vojakih! DELAVSKA UNIVERZA V NOVEM MESTU razpisuje tečaj za tuje jezike in sicer: angleški, nemški, italijanski, ruski in esperanto. Tečaji bodo trajali od oktobra do konca aprila, pouk pa bo po štiri ure tedensko. Tečaji bodo na Učiteljišču Novo mesto za jezike, za katere bo vsaj 20 prijavljencev. Prijavite se lahko pri svojih SP ali pa pri DU, Glavni trg 7 (Rotovž), soba 13 do 25. 9. 1963. 2 LETI BO LAHKO PREMIŠLJEVALA Lani je bila kot blagajničarka pri podjetju »Bor« v Dol. Topil-vah zaposlena NADA ROŽANC, ki Je Imela okoli 50.000 din mesečnih preJemkovT Plača pa jI ni bila dosti za življenje, kakršnega si Jo zamislila, zato si je v podjetju postopoma prilaščala še manjše zneske »za priboljšek«, ki pa so v nekaj mesecih narasli na 568.788 din. Goljufala je na ta način, da Je dobavnice od prodaje Izdelkov ln materiala na drobno uničevala, denar pa spravila v žep. Tuko Je od marca do konca leta uničila 134 dobavnic, razen tega pa vzela v podjetju za 56.740 din izdelkov, ki jih tudi ni plačala. Ko Je videla, du so jt prišli na sled, Je šla iz službe domov, na-plsalu direktorju ganljivo pismo, v katerem mu je razložila svojo osebno dramo, ki naj bi Jo pripeljala na pot goljufije, in poizkusila napraviti samomor. Novomeško sodišče Je prod te- dni ta primer obravnavalo. Obl"" ženka je priznala, da Je PoneV^-Jala denar, sodnikom pa je s»" Sala natvestl, da je krudla *»'"' ker jo Je neki »prijatelj« 1ZS,.'J„. val in Ji grozil, da bo dal v J8, nost njena pisma. 'Ko Je bil , »prijatelj« zaslišan, pa Je P0* ^ potrdilo oziroma zadolžnlco, katere Je bilo razvidno, da " žančeva njemu dolguje 80.000 » ,j Pravljici o njeni osebni trageo^ seveda niso mogli verjeti, za'°ieti Ji sodniki odmerili kazen: 2 tfr in 6 mesecev strogega zapo"1 j^. prepoved opravljanju službe, ' „. tero Je zvezano sumostojno J*J,i|n laganje ali ravnanje z drU}Sifti" premoženjem za 3. leta. FO'%io pa bo morula povrniti povzro*-Škodo. yf Rožančeva se Jo prito*"*' v»je. hovno sodišče JI Je, upos'" jj-da ima 1 Motnega otroka, *j* j»-terega mora skrbeti, zniža'" pnrno kazen na 2 loli. DOLENJSKI UST uAdt'NIKi in ićoaj a i fca.4i, oocinsKi oaoun Brežloe. Črnomelj. Metlika. Novo mesto, scvnic* Trebnje ln Videm-Krško UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR.: Tone GoSnlU of) le vnaprej. Za Inozemstvo 1800 lin - TekočI rn?"" £v podružnici NB v Novem mestu: »08-II-808-« - NA UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto Glavni t" - Poštni preda) M - Telefon 11-237 - Rokopis«| fotografli ne vračamo - TISKA: Časopisno o<"" -DEI.O- v I.luhllnnl