PoStnlna platana o gotovini
U £}ubllanl, toceh 4. mala 193?
Stcv. 99
Z Unstrlrnno prilogo »Teden v slikah**
leto II.
Obisk predsednika Avstrije Miklasa ter kanclerja Schuschnigga v Budimpešti
Avstrija in Madžarska hočeta neodvisnost
Budimpešta, 4. maja. Avstrijski zvezni predsednik Miklas in njegova gospa sta se pripeljala dopoldne v Budimpešto v družbi kanclerja g. dr. Schuschnigga na tri dni trajajoč uradni obisk. S postaje so visoki gostje krenili po glavnih ulicah, kjer se je zbralo nad tri četrt milijona ljudi, proti kraljevskemu gradiču, kjer so za predsednika Miklasa rezervirani apartmani.
Opoldne je g. Miklas položil venec na spomenik v vojni padlim junakom, nato je bil pa gost kraljevskega namestnika na intimnem kosilu. Popoldne bo Miklas sprejel predsednika madžarske vlade Daranyja in zunanjega ministra Kanyo. Drevi bo v kraljevskem gradiču gala-večerja, potem pa velik sprejem.
Madžarski listi zelo toplo pozdravljajo obisk g. Miklasa, ker vidijo v njem 6večano manifestacijo tesnega prijateljstva med Avstrijo in Madžarsko, prijateljstva, ki temelji na zgodovinskih tradicijah.
Tako piše »Pester Loyd«, da pomeni pot avstrijskega predsednika in njegovega spremstva
zmagoslavno pot dveh prijateljskih narodov, ki sta kljub nesrečnim dogodkom zadnjih 10 let vendarle ostala tesno zvezana po svoji usodi. Ta usoda narekuje Avstriji in Madžarski tudi skupno obrambo za njuno samostojnost. Zato je treba pozabiti vse, kar je Avstrijo in Madžarsko včasih ločilo in skrbeti le za svobodo, neodvisnost in miren političen ter gospodarski razvoj madžarskega in avstrijskega naroda.
Madžarski regent admiral Horthy je priredil zvečer v bivšem kraljevem dvoru svečano večerjo na čast avstrijskim gostom.
Na slavnostni večerji je Horty nazdravil Mi-klasu v imenu madžarskega naroda in mu zaželel dobrodošlico kot zastopniku sosedne Avstrije, ki je blizu Madžarski ne samo po svojem zemljepisnem položaju, ampak tudi po vezeh stoletne skupne zgodovine in po številnih kulturnih in gospodarskih vezeh. Avstrija in Madžarska sta se borili v 6vetovni vojni rame ob ramenu kot zvesti tovarišici. Pretrpeli sta hude preizkušnje in se nazadnje srečali na poti skupne obnove. V preteklosti
torej lahko najdemo moč za reševanje sedanjih problemov, da bi vodili svoje narode k boljši bodočnosti. Obe državi stremita za mirom. Želim, da bi bilo prijateljstvo med Avstrijo in Madžarsko ki je že prestalo toliko preizkušenj, temeljni kamen srečnega in mirnega razvoja za oba naroda. Ob koncu je Horthy dvignil čašo na zdravje predsednika Miklasa in za blagostanje Avstrije.
Predsednik avstrijske republike Miklas je na Horthyevo zdravico odgovarjal, da sta Avstrija in Madžarska vezani po zgodovini in po skupnih koristih. Obe državi sta kljub težkim časom našli dovolj moči in sredstev, da sta rešili vsa življenjska vprašanja. Avstrija in pa Madžarska hočeta mir in hočeta ohraniti svojo svobodo ter neodvisnost pri svojih političnih odločitvah. Pri teh svojih stremljenjih lahko računata na dragoceno sodelovanje Italije ter na prijateljske odnašaje z Nemčijo. Vsi ti po goji po mnenju predsednika Miklasa zadostu jejo za srečen in miren razvoj obeh držav ter vsega Podonavja.
Zakon o ameriški nevtralnosti podpisan
Newyork, 4. maja. Predsednik Roosevelt je ob podpisu zakona o varstvu ameriške nevtralnosti za primer vojne poslal ameriškemu ljudstvu proglas, v katerem poudarja pomen tega zakona za Ameriko. Določbe tega važnega in prvega stvarnega zakona za izvajanje nevtralnosti 60 naslednje:
1. Predsednik je dolžan, da 6am ugotovi, da je v nekem delu sveta izbruhnila vojna in da se mora proti njej izvajati ta zakon o nevtralnosti.
2. Ko predsednik to ugotovi, 6e sama po sebi začne izvajati prepoved o izvozu orožja in municije iz USA, kakor tudi prevoz teh predmetov na ameriških parnikih iz kake tretje države.
3. Takoj se začne izvajati tudi prepoved za dajanje posojil državam, ki se vojskujejo, kakor tudi prepoved o lombardiranju državnih obveznic onih držav, ki so stopile v vojno.
4. Prepovedano je oborožiti tiste ameriške trgovske ladje, ki prevažajo kakršnokoli blago, tudi če je dopuščeno, v držav«, ki se vojskujejo.
5. Predsednik lahko po lastni uvidevnosti in potrebi prepove ameriškim parnikom prevoz v
vojskujoče se države tistega blaga, ki po odredbah tega zakona ni prepovedano.
6. Morebitni prenos lastnine ameriškega blaga
na osebe, ki niso ameriški državljani, se mora izvršiti že prej, preden bi tako blago zapustilo ozemlje USA.
7. Oblasti lahko po lastni uvidevnosti prepovedo dostop v ameriške luke parnikom kakršnekoli izmed vojskujočih se držav.
Pred zadnjim napadom na Bilbao
Vitoria, 4. maja. AA. Havasov posebni dopisnik poroča: Severna kolona, ki ji je osišče državna cesta, je zavzela včeraj razne postojanke in si tako zavarovala svoje postojanke na bokih, kar ji omogoča obsežno manevriranje. Ta kolona je zavzela več važnih vrhov ob cesti. Zaradi hribovitega ozemlja v tem odseku, kjer se vladne čete bore v skupinah in brez kakršnekoli medsebojne zveze, je treba očistiti teren, da se premagajo osamljeni odpori. Tudi kolona, ki prodira iz Duranga, si je zavarovala svoji krili in bo mogla počakati trenutek, ki se bo zdel vrhovnemu poveljstvu ugoden za poslednji upor za napad na Bilbao.
Von Neurath pri Mussoliniju
Rim, 4. maja. Nemški zunanji minister von Neurath je dospel včeraj dopoldne v Rim z večjim spremstvom. Na postaji ga je sprejel zun. minister Ciano ter različni drugi italijanski politični dostojanstveniki.	,	,	,	,	.
Ob 17.17 je Neuratha sprejel ministrski predsednik Mussolini in se z njim nad dve uri razgovar-jal. Vsebina razgovorov kljub različnim ugibanjem ni znana. Domnevajo, da je šlo predvsem za uredi-tev avstrijskega vpra&anja in za Podonavje, kjer morata Nemčija in Italija sodelovati obe v enaki meri
Včerajšnji »Giornale d'Italia« piše, da je namen rimskega sestanka ta, da utrdi sodelovanje med Italijo in Nemčijo. Italija in Nemčija pa ne nameravata deliti Evrope v dva tabora in tudi ne sklepati vojaške zveze.
Šolarji stavkajo proti rdečemu županu
Amsterdam, 4. maja. o. Mestece Zaandam v bližini Amsterdama ima komunistični občinski odbor ter župana. Za rojstni dan prestolonaslednice Julijane, ki so ga po vsej Holandiji praznovali z velikimi manifestacijami, ni zaandamski občinski svet hotel dati šolam prostega dne. Stališče rdečih občinskih očetov je vzbudilo med učenci vseh šol tako ogročenje, da so sklenili stavkati. Med petjem državne himne so zapustili šolske prostore ter vse dopoldne v sprevodu hodili po mestu, manifestirali za prestolonaslednico, za Holandijo in prepevali domoljubne pesmi. Otroci so hoteli razbiti okDa na županovi hiši, da je morala nastopiti policija in zavarovati županovo stanovanje.
Polovična voinina za tečaj in občni zbor 110
Ljubljana, 3. maja.
Zveza združenih delavcev v Ljubljani obvešča V6e svoje podružnice, krajevne organizacije in zaupnike, da je ministrstvo za promet pod M. S. br. 10105/37 z odlokom z dne 28. aprila t. 1. odobrilo polovično voznino vsem udeležencem tečaja in občnega zbora ZZD, ki bo v Ljubljani v dneh 6., 7., 8. in 9. maja 1937.
Vse tečajnike in one tovariše, ki bodo prišli na občni zbor, opozarjamo, da je za vožnjo v Ljubljano kupiti celo vozno karto in železniško legitimacijo obrazec K-13. S potrdilom centrale na legitimaciji obr. K-13 velja za vožnjo v Ljubljano kupljena karta za brezplačen povratek.
Polovična voznina velja v času od 5. maja do
10.	maja 1937, in sicer za potniške in tudi za brze vlake.
Vse tovariše vabimo, da gornjo navodilo upoštevajo in se po njem ravnajo. — Odbor Zveze združenih delavcev v Ljubljani.
Vojvoda Wšndsorski potuje k poroki
Pariz, 4. maja. o. Danes ob 10 se je iz Salzburga pripeljal v Pariz vojvoda iWndsorski v spremstvu svojega prijatelja majorja Greenacrea, svojega sluge, zasebnih detektivov ter psa Poo-gya. Vojvoda se je iz Avstrije vozil čez Švico in
severno Francijo v posebnem salonskem vozu. Iz Pariza odpotuje vojvoda z avtomobilom v gradič Conde, kjer ga pričakuje ga. Simpsonova, katere razporoka je te dni postala veljavna. Domnevajo, da se bo vojvoda Windsorski v kratkem poročil s Simpsonovo.
Začetek bolgarskega velesejma
Sofija, 4. maja. Včeraj dopoldne so v navzočnosti članov vlade, diplomatskega zibora in drugih uglednih osebnosti ter "elikega števila prebivalstva odprli v Plovdivu mednarodni vzoični velesejem pod predsedstvom predsednika trgovske zbornice v Plovdivu Obrikova. Na sejmu razstavljajo razetavljalei bolgarskega kmetijstva in več ko 400 razstavljalcev iz 11 industrijskih držav.
Sejem je otvoril v imenu kralja Borisa trgovinski minister Valev. Poudaril je veliki napredek sejma in njegov veliki pomen kot manifestacijo bolgarskega kmetijskega delovanja. Nato sta povzela besedo tudi diplomatska zastopnika Nemčije in Češkoslovaške. Velesejma se udeležujejo tudi jugoslovanski razstavljalci.
Maršal Badoglio je odšel iz Tripolisa včeraj popoldne ter se odpeljal v Italijo, da poroča o uspehu svojega nadzorstvenega potovanja po Libiji.
Mednarodna tekma balonov v Parizu se je
končala z neuspehom, ker so se zaradi včerajšnje silne nevihte morali vsi baloni spustiti na tla.
Nemški listi napadajo Anglijo zaradi pisanja angleškega časopisja, ki Nemce dolži, da so bombardirali in požgali baskovsko mesto Guernico. To gonjo proti Nemcem so povzročili baje Francozi, da bi skalili prijateljsko odnošaje med Anglijo in Nemčijo.
San Sebastian, 4. maja. Nacionalistično vojno poročilo pravi, da so čete generala Mola včeraj napredovale v svojem prodiranju proti Bilbaou toliko, da so zavzele vasi Munguio ter Echano, ki ležita 14 km severno od Bilbaoa. General Mola je baskovski vladi poslal ultimatum, v katerem zahteva, naj se Bilbao vda brez prelivanja krvi.
Francoska križarka »Somme« je prejela povelje, da naj odpluje v Castro Udrial, kjer bo prevzela osebje francoskega konzulata v Bilbau in francosko kolonijo.
Franco proti izpraznitvi Bilbaoa
London, 4. maja. AA. (DNS) Današnji >Daily Trdegraph trdi, da je Francova vlada sporočila angleškemu poslaniku v Hendaju, da španske nacionalistične vojaške oblasti ne morejo podpirati izselitev civilnega prebivalstva iz Bilbaa. Vlada generala Franca utemeljuje svoje negativno stališče
1.	s tem, da so Baski v sedanjih bojih zagrešili nešteto kršitev mednarodnega prava, 2. pa zato, ker bi Baski hoteli izprazniti Bilbao samo zato, da ga razrušijo prav tako, kakor so porušili druga mesta v Biskaji.
London, 4. maja. AA. (Havas) Španski posla nik v Londonu je sprejel poročevalce listov in jim dal izjavo, v kateri obsoja navedbe generala Franca zastran namenov, ki naj bi jih imela španska vlada z evakuacijo civilnega prebivalstva v Bilbau. Poslanik je navedbe generala Franca proglasil za laži.
Vladna poročila
Madrid, 4. maja. AA. (Havas) Po najnovejših poročilih iz Bilbaa so nacionalisti včeraj izvršili napad na treh raznih točkah Duranga, Rigoizzija in Kube. Napad je bil silno močan in se je razvijal istočasno. Sovražne napadalne čete so s podporo obsežnega vojnega materijala izvršile napad na republikanske postojanke. Republikanske Četq so iz svojih obrambnih postojank sprejele napadalce s hudim topniškim streljanjem in ognjem iz pušk in strojnic, tako da se je sovražni naskok ustavil. Nekaj ur je trajal silno krvavi spopad. V akcijo je poseglo vse, kar premore moderna tehnika. Posebno hud je bil boj v odseku Hube, ker sovražno topništvo ni varčevalo z materijalom, toda vladne čete so se odločno upirale. Samo na tej točki je sovražnik pustil 200 mrtvih. Nac. letalstvo je neprestano bombardiralo republikanske postojanke in zadelo mnogo tovornih avtomobilov, ki so vozili živež in vojni materijal na republikanske postojanke.
Vojaška zveza med Anglijo in Ameriko
London, Z. majnika. TG. Londonsko časopisje živahno razpravlja o načrtu, ki ga je baje izdelala angleška vlada in predložila ameriškemu predsedniku Rooseveltu v presojo, da naj Anglija in Zedinjene države severne Amerike sklenejo pakt o večnem prijateljstvu in večni nevtralnosti. Angleško Časopisje je o tem predlogu, ki mu dejansko očetovstvo še ni znano, objavilo sedaj šo nekaj nadaljnih podrobnosti.
Obe velesili bi po tem načrtu bili vsekakor pripravljeni za velike žrtve. Saj je Roosevelt pravkar izdal silno trd nevtralnostni zakon za USA, ki obsoja Evropo takorekoč na večno vojno, ker v evropske vojne Amerika ne bi nikdar več posegla. Brez Amerike pa vsaj po evropskih računih noben blok v evropski vojni ne piore zmagati. Evropa bi torej lahko izkrvavela, toda USA se ne bi zganila. Sedaj pa se ameriška vlada naj spusti v vojno zvezo z Veliko Britanijo?
Bistvo vseh teh kombinacij je najbrž vendarle le v drugem delu tega nameravanega sporazuma, to ie v valutnem in gospodarskem sodelovanju med Anglijo in USA. Roosevelt je namreč v silnih skrbeh, ker je baje že izračunano, dn še. lahko v. svetu in najprej v USA ponovi ista
valutna in gospodarska kriza kot je bila pravkar minula, če se še nadaljuje s to tekmo v oboroževanju. Vsa sedanja >prosperiteta« v USA je samo prevara in Roosevelt je sedaj prvi, ki to prevaro razkrinkuje. Roosevelt se z vso silo bori, da to abnormalnost uniči in značilno je, da so na vseh svetovnih borzah v teh dneh nastali silni padci v cenah sirovin, ki delajo za vojne potrebe. Izgube na borzah gredo v milijarde. Za USA je torej samo ena rešitev, da se »prosperiteta« obrne drugam in to ni mogoče vse dotlej, dokler bo Anglija za svoje oboroževanje morala kupovati toliko potrebščin, ki nimajo s splošnim blagostanjem nobene zveze. Toda Anglija bo morala to kupovati in plačevati, dokler bo živela v strahu. Tukaj se torej ujameta angleško in ameriško teženje — na dlani je torej obrambni pakt med obema državama, če bi bilo v politiki zmeraj tisto res in pravilno, kar je takorekoč na dlani jasno in pravilno.
Zato bo nastala velika borba med ameriško puritansko in individualistično javnostjo, ki kaj takega v korist Evrope ne bi prenesla in med teženji, ki bodo iz Anglije prerokovala, da je »Angleški mir« zmeraj tudi pravičeu mir. Da se
Vesti 4. maja
Sv. oče Pij XI. bo praznoval 80 letnico življenja 30. maja. Za to priliko pripravljajo iz raznih evropskih držav velika romanja v Rim.
Vsi uradniki nemškega propagandnega ministrstva ter nameščenci pri vseh panogah, ki pod to ministrstvo spadajo: pri radiu, pri filmu, v umetnosti, bodo morali v smislu Hitlerjevih prvomajskih govorov vsako leto iti za dva meseca v obvezno delovno službo. V delovhih taboriščih bodo tako prišli v stik z malim človekom in bodo sami poskusili, kakšno je trdo ročno delo.
Brat marokanskega kalifa je včeraj prispel v Salamanco in prinesel generalu Francu od ma-rokanskih Arabcev zagotovila zvestobe in prijateljstva.
Stavka tehničnega filmskega osebja v ITolIy-woodu se nadaljuje. Včeraj je prišlo do napadov na nekatere bogate filmske igralce, ki se ne marajo priključiti stavki slabo plačanih tehnikov.
Proces proti 44 Ukrajincem so začele poljske oblasti v Lucku. Ukrajinci so obtoženi veleizdaje, češ da so bili člani »Ukrajinsko-kozaške organizacije«, ki se bori za svobodo tlačenega ukrajinskega ljudstva.
Letalska tekma čez Atlantsko morje v proslavo 10 letnice Lindbergovega leta iz Amerike v Pariz bo avgusta. Organizira jo francosko letalsko ministrstvo. Za	to tekmo so	se dozdaj	prijavili
samo trije letalci.
Zaradi zveze z rdečo Španijo je aretirala policija v Ženevi	večje število	ljudi, ki	so imeli
tajno oddajno postajo za obveščanje valencijske vlade.
21 šol v Moskvi, ki so bile zgrajene v dobi druge petletke	1935-36, bodo morale	sovjetske
oblasti zapreti.	Nadzorstvena	komisija	je ugoto-
vila, da so vse te nove šole zgrajene tako nemarno, da se utegnejo zdaj pa zdaj podreti.
Odposlanstvo sv. stolice za kronanje angleškega kralja bo odšlo iz Rima 6. maja in dospelo v London 9. maja. Kralj Jurij VI. bo papeževe zastopnike sprejel po kronanju v posebni avdienci.
Belgrajske učiteljiščnice so obiskale Budimpešto, kjer so jim priredili navdušen sprejem.
Dobiček banke za mednarodna plačila v Ba-
selu znaša preteklo leto 9 milijonov zlatih frankov.
Zveza francoskih kmetov je sklenila pretrgati vse zveze 8 strokovno organizacijo poljedelskega delavstva, ki je včlanjena v rdeči Glavni delavski zvezi.
Volitve v holandsko spodnjo zbornico bodo
26. maja. Volivni boj se za zdaj še ni pričel.
Regrute za nemško vojsko so nabirali letos v svobodnem mestu Gdansku, kljub temu, da jo Gdansk za zdaj še zmeraj pod oblastjo ZN in no pod Nemčijo.
Maršala Rydza Smiglja so pred nekaj dnevi operirali in je operacija uspela.
Poljski pravosodni minister Grabowski pride v Berlin 10. maja ter bo ostal tam tri dni, da se^v imenu poljske vlade z Nemčijo pogovori o važnih vprašanjih, ki so se pojavila zadnje čase v razmerju med Nemčijo in Poljsko.
General Goering je včeraj dospel iz Miln-chena v Berlin in tako končal svoje politično potovanje po Italiji in drugod.
Abesinski prestol naj bi bil Mussolini ponudil po posebnih odposlancih neguševemu najstarejšemu sinu, ki živi v Jeruzalemu. To raco so prinesli nekateri angleški listi.
Nemški kancler Hitler je za včerajšnji španski narodni praznik čestital poglavarju nacionalistične Španije, generalu Francu.
Predsednik angleške vlade Baldwin bo odstopil 28. maja, če naj verjamemo pisanju londonskega »Manchester Guardiane«.
God grškega kralja Jurija II. so včeraj po vsej Grčiji praznovali z velikanskimi paradami ter manifestacijami.
Rešitev važnih svetovnih političnih vprašanj
je po ameriškem mnenju odvisna od tega, kdaj se bo končala španska državljanska vojna. Pred koncem te vojne ne more biti govora ne o svetovni gospodarski konferenci, ne o čem drugem.
Stavka londonskih avtobusnih uslužbencev bo trajala najmanj še teden dni in bo morala organizacija nameščencev plačati stavku joči m
25.000	funtov odškodnine za izgubljene mezde.
Boji v severni Indiji so se spet razbesneli, ker je angleška vojska zdaj dospela v ozemlje, ki ga obvladuje zagonetni voditelj upora, fakir Ipi. Uporniki so Angležem povzročili z neprestanimi zahrbtnimi napadi že veliko izgub.
Delavske plače je sklenil zvišati koncern poljskih železarn ter nekaj tekstilnih tovarn. Zvišanje bo znašalo kakih 10 odstotkov.
Voditelja inozemskega nemštva Ernesta Boh-leja je sprejel podtajnik nemškega zunanjega ministrstva Mackensen. V tem vidijo dokaz, da je vse organiziranje inozemskih Nemcev pod nadzorstvom zunanjega ministrstva.
Turški zun. minister Ruždi Aras potuje konec maja v Teheran, da podpiše sporazum med Turčijo in Perzijo.
Denar za podpore brezposelnim delavcem bo
francoska vlada od zdaj nalagala v pokojninski sklad za onemoglo delavstvo.
O	povišanju cen za sladkor so se razgovarjali na včerajšnji seji sladkorne konference v Londonu.
torej dvigne ugled Rooseveltu v tej borbi, se mu naj da naslov bodočega velikega pontifa na gospodarskem polju, ki naj ureja svetovne zadeve. Torej novi še večji diktator — ali ga bo Evropa prenesla, ko že z lastnimi neve kam?.
Dom kraljice Marije pri sv. Martinu na Pohorju
Letovišče naših otrok
Maribor, 3. maja.
V nedeljo, dne 2. maja 1937 j« imelo Društvo za zdravstveno zaščito otrok in mladine v Mariboru svoj redni letni občni zbor. Društvo oskrbuje Počitniški dom kraljice Marije pri Sv. Martinu na Pohorju.
Društveni odbor se trudi, da čimbolj urejuje in spopolnjuje lepo letovišče za naše otroke. Saj lahko uvrstimo Počitniški dom na Pohorju med prve najbolj urejene domove te vrste in smelo trdimo, da prednjači vsem sličnim zavodom v državi. Ogromen napredek Je bil viden posebno v preteklem letu. Postavljen je nov lep dom za dečke, ki lahko sprejme pod svojo streho 45 dečkov. Prizidan je novi stavbi lep, velik dnevni prostor, kjer se lahko gibljejo dečki tudi v slabem vremenu. V novem domu je urejena tudi kopalnica a toplimi prhami ter z vodovodom. Brezdvomno je nova stavba na najlepšem in najprijaznejšem prostoru.
Mesto lesenih, že razpadajočih barak je bil postavljen sredi smrekovega gozdička na južnem obronku hribčka bolniški paviljon. Kakor drugod je tudi v to stavbo napeljan vodovod. Bolniški paviljon ima tudi svojo kopalnico. Uredil se je kopalni bazen, ki meri 10 krat 30 m. Pred bazenom je predbazen, kjer se bo voda ogrevala in očistila sedimentov. Nudila se bo otrokom na letovanju krasna prilika za kopanje, plavanje, četudi visoko na Pohorju.
Največje delo v letu pa ie električna naprava * lastno električno centralo. Eelektrične lučke razsvetljujejo vse prostore v vseh objektih. Električni motorji ženejo gospodarske stroje in dvigajo do
10.000	litrov pitne vode na višino 73 m, odkoder je napeljana po vodovodu v vsa poslopja, kjer 60 nameščene kopalnice s toplo in hladno vodo. — Gradbena dela je vodil g. Bezlaj.
V lanskem letu je letovalo na Počitniškem domu 424 otrok v 3 skupinah po 30 dni od 12. VI. do 10. IX. 1936.
Bili so otroci na sledeče stroške: 110 na stroške mestne občine mariborske, 108 na banovinske, 15 na stroške Zdravstvenega doma v Celju, 27 na
Pustolovščina ,trgovca' iz Monakova
Maribor, 2. maja.
V neko restavracijo je prišel v petek zvečer elegantno oblečen mlad tujec. V restavraciji je bilo radi pozne uro bolj malo gostov, pa je tujec kmalu dobil priložnost, da se je zapletel r plačilnim natakarjem v razgovor. Povedal je, da prihaja iz Nemčije, iz Monakovega in da je po poklicu trgovec. Hvalil je Maribor, da mu ugaja, naposled pa jo naprosil plačilnega, naj mu razkaže tudi nočno življenje mariborskega mesta. Za to uslugo ga bo dobro honoriral. Natakar je tujcu radevolje ustregel in po policijski uri sta odšla v nočno kavarno. Tujec jo naročil za sebe in svojega cicerona bogato izbrano večerjo in najboljšo pijačo. Ko sta vse dobro pospravila, se je tujec oprostil pri svojem spremljevalcu, da se bo za hip odstranil in naj ga počaka. Ta hip pa jo postajal vedno daljši, tujca ni bilo od nikoder in nazadnje ni preostalo natakarju drugega, kakor plačati celio za sebe in svojega »Monakovčana«. Ves besen je odhitel na bližnjo stražnico ter opisal policistom drznega prevaranta. Čuvaji postave so oprezovali potem po ostalili lokalih in res, čez pol ure po prijavi se je znašel tujec v njihovih rokah. Prenočil je v policijskih zaporih hotela Graf, v soboto zjutraj pa so mu na kriminalnem oddelku izprašali vest. Kmalu so ugotovili, da jim je padel v roke dolgo iskani goljuf in tat, 27 letni Ivan Hofer iz Leobna v Avstriji. V policijski razvidnlci Imajo zabeležene tri njegove drzne tatvine, zaradi katerih ga naša sodišča zasledujejo. Leta 1936. je ogoljufal v Ptuju nekega trgovca za 500 dinarjev; istega leta je ukradel mariborskemu gostilničarju Hometru 6000 Din vredno motorno kolo. Letos meseca marca je ukradel posestniku Pošeku v okolici Mute 3000 Din vredno kobilo ter jo pretihotapil čez mejo v Avstrijo. Imel pa je smolo, da so mu avstrijski financarji kobilo zaplenili, njemu pa se je posrečilo pobegniti. Priklatil se je nazaj v Maribor, kjer je poskuSal z goljufijami, pa ga je že pri prvem poskusu doletela smola ter je bil aretiran. Policija ga je izročila sodišču, da prejme kazen, potem pa bo za vedno izgnan iz države.
Strah na pokopališču
V Moravčah je spet strašilo. Pa ne na usodni Zaloški cesti, marveč na pokopališču. Med grobovi se je nedavno pozno ponoči namreč nekaj premikalo. Senca je sličila živali — kakemu konjiču, katerega je vodil nekdo za uzdo. Pa kdo bi bil tako nesramen, da bi se drznil na svetem kraju kaj takega storiti! Krivca so izsledili v osebi znanega postopača, ki je odgnal ono noč oslico iz nekega hleva brez vednosti gospodarja. Izgubljenec je v najlepših letih, pa se preživlja z bera-žen jem in uganja razne bedarije. Pozimi je strašil ponoči okrog Moravč in uprizarjal belo ženo. Take ljudi bi bilo treba spraviti v prisilno delavnico.
stroške Zdravstvenega doma v Mariboru, 30 na stroške Zdravstvenega doma Brod na Savi, 28 iz dečjih domov, 12 na društvene in 92 na stroške staršev.
Od teh je bilo: sirot, pokirot in zelo ubožnih 124, iz zavodov 28, delavskih, železničarskih in poduradniških 195, iz uradniških slojev 21, iz samostojnih poklicev 56 otrok.
Oskrbnina je znašala 480 din za 30 dni.
Za zdravstvo otrok je v vsakem pogledu bilo odlično poskrbljeno, kajti otroci so pod stalnim zdravniškim nadzorstvom. O splošnem zdravstvenem uspehu pričuje najbolj porast teže otrokom, ki znaša največ 6.50 kg, povprečno pa 2.50 kg.
Gospodarstvo je na izredno visoki stopnji — predvsem glede vrta, polja in živinoreje. Živinoreja je tako razvita, da nam v seziji sploh ni treba kupovati mleka, v zimskih mesecih pa se prideluje domači sir.
Mlad sadovnjak šteje že približno 500 sadnih dreves.
Vso povrtnino daje domači vrt. K uspehu vzorno urejenega gospodarstva, ki je vzor vsej okolici, je pripomogla gozdarska šola, katera urejuje in goji gozdne nasade ter Tovarna za dušik v Rušah, ki daruje vsako leto vse potrebno umetno gnojilo.
Do lepega uspeha so pripomogle tudi oblasti, kakor kr. banska uprava in mestna občina mariborska. Med svoje dobrotnike šteje društvo Hranilnico dravske banovine, Zdravstveni dom v Mariboru, Posojilnico Narodni dom in Mestno hranilnico.
Celjske novice
Celje, 3. maja.
Nesreča ne počiva. V kamnolomu je udaril železni drog v prsa Brečkota Antona, 50-letnega minerja iz Košnice pri Celju. Udarec mu je zadal močno poškodbo in so ga morali prepeljati v celjsko bolnišnico. — Pauriča Ignaca, 63-letnega posestnika iz Obreža pri Tetanju, je 1. maja zvečer povozil neki motociklist, ko se je vračal domov in mu je zdrobil levo nogo. — Vengust Martin, 16-letni delavec iz Strmca pri Laškem, se je vračal 1. maja z dela s kolesom domov. Radi spolzke ceste je padel in si zlomil desno nogo v kolenu. — Volar Ivan, 16-letni delavec pri upravi posestva v Marijinem gradu v Nazarju, si je 30. aprila pri delu zlomil desno ključnico.
Ir celjske borze dela. V evidenci celjske borze dela je bilo 1. maja 675 brezposelnih (518 moških in 157 žensk), 20. aprila pa je bilo 854 brezposelnih (692 moških in 162 žensk). Službo dobe: 1 hotelska kuharica za sezono, 2 servirki, 1 prinašalka pijače, 3 služkinje, 3 privatne kuharice, 6 dekel, 3 hlapci, 1 mizar, 1 klepar, 1 krojač, 1 sobni slikar, 1 ključavničar, 1 trgovski pomočnik.
Okrožni urad za zavarovanje delavcev je sporočil mestni občini celjski, da ima na razpolago za gradnjo nove stavbe samo 1,400.000 dinarjev. Mestna občina celjska je pripravljena odstopiti stavbno zemljišče brezplačno, Okrožni urad pa naj proda svoji dve hiši v Celju in naj gradi novo stavbo v manjšem obsegu kakor jo je zidal v Kranju.
Obiščite javno razstavo (dvorana OUZD na Miklošičevi cesti 20) in vse druge prireditve proti-tuberkuloznega tedna in dokažite svoje zanimanje za tako pereče socialno vprašanje!
Veliki ljubavni film po istoimenskem gledališkem komadu OSKAR-ja WILDE
Zavržena žena
Režija: Hans Steinhof. V gl. vlogi: KatbeD orsch, Gustav Griindgens, Mariane Hoppe.
Premiera danes v kinu UNION.
Slamnjače v so razrezali
zaporu
Kamnik, 3. maja.
V	nedeljo, ko je bila v Kamniku birma, je prispela velika množica ljudi iz bližnje in daljne okolice. Vse mesto je bilo v slavnostnem razpoloženju, domala vse hiše pa so bile okrašene z zastavami v počastitev visokega obiska g. nadškofa dr. Rožmana. Posebno veličasten je bil pogled na zbrano množico pred farno cerkvijo.
Popoldne so ee ljudje povečini .razšli, le ne-katori fantje fto prav pridno obiskavali gostilne. Zaključiti so hoteli na Grabnu. Prod neko gostilno je prišlo do ostrega prerekanja. Začele so padati krepke zaušnice, ki so jih spremljale gnusne kletvine. Razgrajanje in vpitje vinjenih fantov je privabilo ljudstvo v taki množini, da je bila naenkrat vsa cesta zastavljena. — K sreči so prihiteli tudi organi za vzdrževanje javnega miru in reda, ker bi v nasprotnem primeru lahko prišlo do hujšega poboja. Napovedali 60 jim aretacijo in vročekrvneže odpeljali v občinski zapor, kjer so si dali duška na ta način, da so razrezali vse slamnjače. Poleg izrečene kazni bodo morali poravnati še škodo, ki so jo napravili na inventarju občinskega hotela.
Ptuj
Ptuj, 3. maja.
Vprašanje brezposelnosti, zlasti brezposelnosti v Slov. Krajini, je gotovo najbolj pereče v ptujskem okraju, v Halozah in deloma v Slov. goricah. Veliko število delavoljnih, močnih poljskih delavcev zaman moleduje za delo, ki ga na domači grudi ne more dobiti in se upravičeno sprašuje, zakaj se le prekmurskim delavcem prizna pravica do sezonskega izseljevanja v Francijo in Nemčijo, dočim brezposelnim kmečkim delavcem ptujskega okraja ni dana možnost, da si vsaj malenkost prislužijo, kakor je to dano njihovim sotrpinom iz Prekmurja. — Zato prizadeti brezposelni kmečki delavci iz ptujskega okraja apelirajo na merodajne faktorje, da se tudi njim omogoči tak zaslužek pri sezonskem delu v inozemstvu.
Gradnja novega mostu čez Savinjo
Celje, 2. maja.
Dne 7. aprila je bila v Celju komisija banske uprave, zaradi graditve novega mestu čez Savinjo in glede določitve prostora istega. V ospredju je bil predlog, naj se most gradi poleg sedanjega železniškega mostu, vendar je še komisija pustila končno odločitev mestnemu svetu. Celjski mestni svet se je na svoji zadnji seji 30. maja odločil za isti prostor, tako da bo novi moderni most tvoril s podaljškom Kolenčeve ulice najkrajšo zvezo med banovinsko cesto Zidani most—Celje in državno cesto Ljubljana—Celje. Na mesto sedanjega kapucinskega mostu bo zgrajena brv.
Desetletnica Aljaževe smrti
Dovje, 4. maja.
Že deset let je minulo, ravno danes 4. maja, ko je na Dovjem umrl nepozabni »triglavski« župnik Jakob Aljaž. Vsej slovenski javnosti, posebno pa še njegovim domačinom z Dovjega in Mojstrane, je ta veliki mož, pravi duhovnik, odličen komponist in zvesti Slovenec še v tako živem spominu, kakor da bi ee bil poslovil od nas pred kratkim, no pa že pred desetimi leti. Spoštovanje njegove velike zapuščino je pač najbolj primeren spomin na velikega Aljaža. Katoliško prosvetno društvo na Dovjem bo počastilo spomin na njegovo deseto obletnico smrti s prireditvijo koncerta, na katerem bodo domači pevci peli izključno le pokojnikove pesmi. Ta prireditev ne bo ravno na obletnico Aljaževe smrti, pač pa je zaradi neprimernega časa nekoliko preložena. Vsa slovenska javnost so 1)0 danes vsaj za trenutek pomudila o spominu velikega triglavskega pevca.
25 let dela za šport
Ljubljana, 4. maja.
Včeraj sta bila odlikovana na banski upravi z redom jugosi. krone IV. razr. dva odlična slovenska športnika, in sicer g. ing. Stanko Bloudek in g. Joso Goreč. Delo obeh mož za slovenski šport jo zelo pomembno. Kdo izmed vseh športnikov ne pozna ing. Stanka Bloudeka, ki združuje v sebi vse vrline, ki jih mora imeti veak pravi Športnik.
V	teku svojega športnega udejstvovanja ni nastopal samo kot odličen tekmovalec v drsanju, kot navaden delavec z lopato na športnem igrišču, ampak je tudi vse svoje sposobnosti posvetil napredku bIovenskega športa. Ime ing. Stanka Bloudka je zapisano z zlatimi črkami v povestnico slovenskega športa in je tesno povezano z imenom našega najstarejšega športnega kluba Ilirije. Delo mg. Bloudka srečujemo na vsakem koraku.
Prav tako neumoren in zaslužen športni delavec je g. Joso Goreč, ki 6e je kot organizator trudil vedno v prvih vrstah pri delu za slovenski šport in čigar uspehi so še danes vidni zlasti v Planici.
Po več letih dela se je posrečilo izsušiti v
Dalmaciji Vrgoračko jezero. 7 milijonov dinarjev so stala vsa dela, da se je z njimi pridobilo 10.000 juter plodne zemlje. Ko se je te dni tamkaj mudil gradbeni minister dr. Kožulj, je obljubil, da bo država žrtvovala še nekaj milijonov za izsuševanje Imotskega jezera. Tudi tu bi pridobili kakih 10.000 juter plodne zemlje. Vseh stroškov pa bi bilo po sedanjih računih za 17 milijonov dinarjev.
I Mestna občina ljubljanska razpisuje oddajo skladišča za kože v Mesarski ulici št. 1 (klavnica). Letna najemnina za to skladišče je določena na
12.000	Din (dvanajsttisoč dinarjev) plus občinske davščine. Najemna doba traja 5 let in prične z dnevom prevzema skladišča. Pravilno opremljene ponudbe sprejema mestni gospodarski urad do 15. maja 1937.
Ogromen zemeljski plaz na Pohorju
Zasul je dolfno Lobnice na Smolniku
Maribor, 3. maja.
Prebivalce Smolnika na Pohorju j« v noči od
30. aprila na 1. maja okoli 2. po polnoči prebudilo iz spanja strašno bobnenje in hrušč, ki je prihajalo iz doline Lobnice. Vsi prestrašeni si tega nenavadnega pojava niso mogli razlagati. Tekom noči je prihajalo iz doline še nekajkrat slično hrumenje, slišalo se je lomljenje drevesnih debel in treska-nje debelega kamenja. Naslednjega jutra se jim je nudil strahovit prizor. Ogromen zemeljski plaz se jc vtrgal nad občinsko cesto, ki vodi po dolini Lobnice iz Smolnika v Ruše ter jo je docela zasul.
Naslednjega dopoldneva so se trgali s strmega pobočja še manjši plazovi ter zdrveli v dolino, kjer se je nagomilila ogromna kopa prsti, kamenja in polomljenih drevesnih debel. Neprestano deževje je premočilo zemeljske plasti, da so začele polzeti v dolino ter s.e trgati s podlage. Zemlja se je odtrgala v širini 200 metrov in dolžini 300 metrov ter v globino 10 do 15 metrov do same žive skale ter zdrvela navzdol. V dolini je popolnoma zasula vozno pot, ki je edina prometna zveza za številne žage ob potoku Lobnice. Vse te žage so sedaj popolnoma odrezane od sveta ter je vsak odvoz lesa in desek onemogočen za daljšo dobo. Najbolj pa
Po čevljih so jo spoznali
Brezje, 3. maja.
V	zimskem času so vsako leto Brezje malo bolj osamljene, le sem pa tja pride kdaj iz bolj oddaljenih krajev kak romar. V maju pa že začno prihajati, posebno ob nedeljah, v večjem številu ljudje od blizu in daleč na to priljubljeno slovensko božjo pot.
Brezje pa postajajo čedalje bolj privlačne tudi za berače in delomržneže, saj se jim zdi, da se jim je tu le najmanj treba boriti za kak dinar, saj
Žalostna socialna slika današnjih dni
Na račun revnih viničarjev bogate
Sv. Ana v Slov, gor., 3. maja.
V	Slovenskih goricah je delavstvo izključeno iz kmetskega in viničarskega stanu. Vsak je v teh krajih skoraj navezan na zemljo, če si hoče priboriti vsaj košček kruha. Deloma pa se le razlikujejo med seboj razni stanovi: viničarji, mali in srednji posestniki ter obrtniki.
Med najbolj prizadete v gospodarskem in socialnem pogledu spadajo viničarji, kmečkih vini-čarij, ki čez leto opravljajo najnapornejša dela. S •voji mslabo plačanim delom pa morajo v neštetih primerih tl delavci preživljati ie svoje mnogo-članske družine. Na račun teh pa si kujejo kapital razni gospodje, domači pa tudi inozemski, kakršni so n. pr. dvojni lastniki — Nemci iz Avstrije. Viničar dela pri takih oderuških delodajalcih za 6 ali 8 dinarjev na dan. Zdi se, kakor da je takšno zlorabljanje slovenskih kmetskih viničarjev od strani inozemcev kar organizirano. Kako more za to skromno plačo šestih ali osmih dinarjev delavec preživljati 6ebe in povrhu še
skrbeti za družino, si lahko vsak predstavlja. — Izkoriščevalci pa nimajo svojega dobička samo pri tem, da izkoriščajo-delavce, pač pa tudi naj večji delež pri dobičku, ki ga prinese trgovina z vinom pri nas pridelanim. Tega izvažajo prodajalci v Avstrijo in ga prodajajo, če bi preračunali šilinge v naš denar, po 20 din za liter, dočim naši vinogradniki pri nas prodajajo vino po 4 ali kvečjemu 5 dinarjev. Ta razlika jasno kaže, koliko na boljšem so Nemci pri nas. Za 9000 litrov dobi na ta način nemški vinogradnik 180.000 din, za isto količino vina pa bi naši domači viničarji, če bi vino prodali doma, dobili 45.000 din.
Končno pa je vprašanje, kdo pri tej trgovini z vinom zasluži, ali tujec ali domačin, še najbolj bistveno vprašanje. — Mnogo bolf važno je, da dobi viničarski delavec primerno in zasluženo plačilo ta svoje delo. To je v prvi vrsti socialno vprašanje, ld ga bo skoraj že treba enkrat rešiti, kajti z njim bodo rešene Številne viničarske družine, ki danes preživljajo največjo mizerijo.
sem prihajajo romarji, ki radi dajejo kaj vbogajme. Tistim potepuhom, ki bi še prav lahko delali, niti na misel ne pride, da bi kje povpraševali za delo, ki ga je tudi na brezjanskih kmetijah dovolj. Čemu bi neki delali, si mislijo, ko pa sc tako mnogo boljše živi, saj ©o dobre brezjanske mamice po-strežljive, posebno pa je še gostoljuben samostan, v katerem je bilo lansko leto na kak dan pogoščenih do 70 ljudi. Glede vsiljivih nepotrebnih beračev ie že precej bolje, odkar so dobili Brezjani ob nedeljah svojega stražnika, pred katerim imajo delomržneži vsaj malo ozira, vsaj pred njegovim pendrekom, če več ne. Zelo potrebno bi bilo, da bi bil stražnik nastavljen na Brezjah vsak dan, kajti tatvine in vlomi se tu vedno bolj množe. V znano gostilno g. Finžgarja je bilo zadnje čase že štirikrat vlomljeno. Tatovi so odnesli mnogo obleke, jestvin ter raznega drugega blaga v vrednosti okoli 12.000 din.
Niti najmanjšega sledu ni bilo, kdo naj bi bil ta nezaželjeni obiskovalec. Tiček se je pa le ujel. Zasačili so neko močno, okoli 30 let staro žensko, ki je doma z Dobrave pri Bledu, ravno ko ee je pri neki hiši hotela skriti v slamo, odkoder bi, morda s svojimi pomagači oropala bližnjo trgovino. Naenkrat so bile vse Brezje skupaj. Telefonično so_ takoj poklicali tudi orožnike iz Radovljice. — Pri prvem zasliševanju niso mogli ugotoviti, da bi bila ta ženska tista, ki je že večkrat tako neljubo obiskala Brezje. Popoln dokaz pa je kmalu nato prineslo naključje. Ko si je namreč hčerka gosp. Finžgarja neznano žensko malo bolj natančno ogledala, je opazila, da nosi njene čevlje, ki so ji bile ukradene na sveti večer. O dveh vlomih, ki sta bila izvršena na ta večer, je »Slovenski dom« že takrat poročal. Nesramna tatica se tašnim očivid-nim dokazom ni mogla več upirati. Dokazali so ji tudi vse zadnje vlome in tatvine. Prav verjetno je, da bo pri njenem zasliševanju na sodišču v Radovljici prišlo Še marsikaj lepega od te »tičice« na dan. Brezjani pa so se sedaj le malo oddahnili in so prepričani, da bo nekaj časa mir vsaj pred to tatico.
sta prizadeta posestnika Harič Karl in Jurše Josip, katerima je plaz zasul tudi vodno napeljavo in jez na Lobnici, obenem pa jima je uničil znaten del gozda, poraščen z lepimi smrekami. Pogled na del hriba, s katerega se ja vtrgal plaz, je strašen. Kakor ogromna rana reži sedaj odprta zemlja, velikanska debla leže križem, vmes pa velike skale, ki polzijo polagoma v dolino. Grozč pa še drugi plazovi, ker dobiva hrib neprestano nove razpoke ter grozi nevarnost, da bo celo pobočje velikega hriba zdrvelo navzdol. Hudo so prizadeti vsi lastniki žag v lobniški dolini ter posestniki na Smolniku, ker jim je sedaj zasuta in zaprta edina vozna pot v Ruše. Nujno potrebno bi bilo, da jim priskoči na pomoč oblast ter jim pomaga, da se zopet napravi vsaj zasilna cesta. Ljudje morajo spraviti svoj les v denar, saj jim je to edini dohodek v tem kraju, drugače pa ga ne morejo dobit' v dolino, kakor po omenjeni poti.
Tudi moški pifejo lizol
Ljubljana, 4. maja.
Da iz samomorilnega namena včasih seže po lizolu kakšna ženska, ko misli, da zanjo na drug način ni več nobenega drugega pametnejšega in človeka bolj vrednega izhoda, to že prav za prav ni več nič tako zelo novega in nenavadnega. Malo bolj čudno pa eo sliši, da si je skušal skrajšati svojo življenjsko pot i lizolom tudi kak moški. Pa so vendar tudi kaj takega zgodi. To dokazuje tudi primer zadnjih dni, ki se je dogodil v Kranjski gori. Tam je včeraj skušal na tak način napraviti samomor delavec Smolej Pavel, ki je star komaj 30 let. K sreči so mu to njegovo namero Se pravočasno preprečili, ko so ga hitro prepeljali _v ljubljansko bolnišnico, kjer so mu- izprali želodec. Koliko je te svoje rešitve vesel Smolej 6am, ni znano, ker tudi ne vedo, zakaj se je la delavec odločil za to svoje dejanje.
Protituberkulozni teden v Ljubljani
Šentjakobski gledališki oder bo priredil v petek, dne 7. maja ob 18.15 zvečer priljubljeno Bučarjevo igro e godbo in petjem >Na Trški gori«. Pričakovati je, da bo javnost napolnila dvorano Mestnega doma in da bo s svojo navzočnostjo omogočila čim večji moralni in materijalni uspeh te prireditve, katere čisti dobiček je namenjen tukajšnji krajevni protituberkulozni ligi.
Primor naših najboljših amaterskih igralcev, ki bodo zadnjo svojo letošnjo predstavo posvetili tako plemenitemu namerni, naj bo vsem v spodbudo. Javnost naj jih podpre in naj jim 6 svojo navzočnostjo izkaže dolžno priznanje. Umetniška vrednost izbrane igre pa bo pripomogla k čim lepžemu uspehu tega večera.
Med mlado generacijo violinskih virtuozov se
je v zadnjih letih odlikoval Francoz Robert Soe-tens, ki je danes med najvidnejšimi osebnostmi violinske igre. Na potu na koncertno turnejo po Italiji se bo mudil teden dni v naši državi in bo pri tem koncertiral v sredo, dne 5, t. m. v Mariboru v kazinski dvorani. Njegovi dosedanji koncertni nastopi v vseh evropskih državah, so mu dovedli poleg ogromnega moralnega uspeha tudi možnost, da si je nabavil dragoceno italijansko violino, ki sama predstavlja vrednost 200.000 Din. Na ta dragoceni in* strument bo sviral virtuoz tudi v Mariboru.
Kulturni koledar
Jurčič Josip
Dne 3. maja 1881 je umrl v Ljubljani slovenski pisatelj Josip Jurčič. Rodil se je 4. marca 1844 na Muljavi pri Krki na Dolenjskem. Na Dunaju se je vpisal na filozofsko fakulteto vendar pa se je moral radi pomanjkanja odpovedati nadaljnjemu Študiju. Leta 1868 je stopil v uredništvo »Slovenskega naroda« in se posvetil časnikarskemu poklicu. Pisali je začel že v gimnaziji. Kot šesto-šolec je že napisal »Spomin na deda« in v osmi šoli se je zašilo že preživljal sam. V tej dobi so nastale Jurij Kozjak (pri Mohorjevi družbi 1864), Domen (pri »Slovenskem glasniku) 1864), Tihotapec (1865), Jurij Kobila in Dva prijatelja. Na Dunaju se je Juričič hitro razvil in napisal celo vrsto povesti med njimi tudi prvi roman Deseti brat (Ljubljana 1866/67) Za snov so mu služila — poleg Levstikovih navodil tudi resnična doživetja in domači kraji in ljudje pri Muljavi. — Na isti način je napisal poljudno povest Dva brata, ki pa je začela izhajati v »Cvetju«, pa je pozneje prenehala radi Levstikove kritike Desetega brata. V tem času je Jurčič dovršil svojo najboljšo kmečko povest »Sosedov sin«. Kot časnikar Jurčič ni imel več toliko časa za pisateljevanje. Vendar pa je v naslednjih letih napisal še Dr. Zober, Med dvema stoloma, Cvet in Sod, Tugomer (tragedija), Veronika Deseniška (tragedija) itd. Jurčič je prvi slovenski pripovednik večjega formata. Njegov realizem je dal zdravo osnovo vsemu poznejšemu slovenskemu pripovednemu delu .
Brence Janez
Dne 4. maja 1818 se je rodil v Dovjem pro-pagator slovenske knjige Janez Brence. — Gimnazijo in bogoslovje je dovršil v Ljubljani. Bil je kaplan po raznih krajih Slovenije in končno prišel za župnika na Une kjer je tudi 38. aprila 1870 umrl. — Že v srednji šoli se je vnel za slovenščino. Posebno se je brigal za šole. Hotel je preko dobrih narodnih šol izriniti nemškutarstvo. V letih 1849—51 je objavil v »Danici« več dopisov o šolskih stvareh.
Liublfana danes
Koledar
Danes, torek, 4. maja: Florijan Sreda, 5. maja: Irenij.
Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tyr-Šava c. 6; mr. Hočevar, Celovška cesta 62 in mr. Gartus, Moste,
DRAMAs Matura. Red C.
OPERA: La Boheme.
KINO UNION: Zavržena žena.
KINO SLOGA: Eva.
KINO MATICA: Juauita.
	E	
		
Fremlirai Veliki ljubavnl (Um Vo Istoimenskem gledališkem komadu Oskarja WUde
Zavržena žena
Stihe Dorsch, Gustav Orttadgena, Marlanne Boppe
TEI.
27-30
SLOGA
Franc Lebarjeva najnovelša zabavna opereta
EVA
v glavni vlogi Magda Scbneider, Hani Stihnker, Hans Jtt^ser
TEI.
21-54
MATICA
Pesem koroških bratov
Od tu in tam
Ljubljana, 4. maja.
MoSki zbor pevskega društva »Dobrač« z Brnee pri Beljaku je priredil dva koncerta na Dolenjskem, prvega v Novem mestu, drugega v Trebnjem, nazaj grede pa se je ustavil v Ljubljani in nam snoči nudil v Serafinski dvorani tretji koncert, ki je bil obenem zadnji na tem njihovem potovanju po Sloveniji.
Pred polno frančiškansko dvorano je nastopil zbor 22 mladih fantov in prepeval koroške narodne pesmi, mnogo tistih znanih, ki raznežijo srce, vmee pa manj znane, ki se v njih slovenski alpski človek tako neutrudno razodeva. Pri poslušanju teh pesmi pa snoči ni šlo toliko za estetska vrednotenja, čeravno so nam tudi tu znali pčvci marsikaj povedati, ampak za. človeško pomembnost, ki jo ustvarja pesem neodrešenega slovenstva. Človeku od velike pretresenosti bije srce, ko vidi zbor mladih Slovencev iz beljaškega kola, kako stoje pobožno na odru 6vetle dvorane in v ponižni
•zamaknjenosti pojo srčne melodije, kakor da stoje v mesečinski noči sredi vasi, ki jih je rodila iz zemlje. Ko so odpeli svojo zadnjo pesem, so bili že povsem doma, in ko so odhajali z odra, jim je korak zastajal, roke so se jim dvigale v pozdrav, čini bolj nerodno so mahali na svidenje, tem več solz v dvorani se je zasvetilo. In ko je pol dvorane še vedno ostalo in jih burno klicalo, so od veselja skoraj pritekli nazaj in še ono zapeli, za slovo.
Polagoma začenjamo spoznavati pomen obiskov zamejskih Slovencev tako, kakor se spodobi narodu, ki se prebuja iz težkih sanj. Zdi se, da smo že preko rodoljubarskega narodnostnega občutenja. Četudi se je v pozdravnih besedah koroškim pevcem v čafct še poznalo neko oklevanja in iskanje z mi sl a obisku, ga je vsa dvorana enodušno in frenetično pokazala ob končni pesmi, ki govori o slovenskih fantih z Zile. Koroški fantje naj prejmejo dokaz naše hvaležnosti, kajti nam so storili več, kakor bi mi mogli njim.	—pst—
Drobna umetnost v Lfublfani
Pr emler al Veliki glasbeni tlim a sodelovanjem najboljših orkestrov in plesalcev
JUAN1TA
v glavni vlogi Mliellle Perey )n Alfred Kode
" Sfcgd/iicvoe. (rf l fy., 19.1'-1 -ui 21.15 -uA/ ir
Za binkošti dno 16. maja vsi v Postojnsko jamo, kjer se vrši velika ljudska veselica, koncert itd. Popolna razsvetljava jame. Prijave sprejema Putnik, Ljubljana in Putnik Maribor ter izletna pisarna Okorn, Ljubljana.
II.	drž. deška meščanska šola v Ljubljani, Bežigrad, priredi pod okriljem naraščaja Rdečega križa v četrtek, dne 6. maja, ob 16 uri akademijo v šolski telovadnici. K prireditvi vljudno vabimo vse prijatelje mladine.
Žalni koncert. V počastitev spomina blago-pokojnega ravnatelja Mateja Hubada priredi Glasbena Matica ljubljanska v ponedeljek, dne 10. t m., v veliki filharmonični dvorani koncert. Ob tej priliki so bo izvajal Mozartov »Requiemc za soli, mešani zbor, orgle in orkester. Pri koncertu sodelujejo: Zvonimira Zupevčeva (sopran), Ber-not-Golobova (alt), Svetozar Banovec (tenor), ravnatelj Julij Betetto (bas), Janko Ravnik (orgle), pomnoženi operni orkester in mešani zbor ljubljanske Glasbene Matice. Dirigent ravnatelj Mirko Polič. Vstopnico se dobe v knjigarni Glasbene Matice.
Koncert francoskega violinskega virtuoza Roberta Soetensa, ki je bil napovedan za torek 4. t. m., je preložen vslad smrti ravnatelja Mateja Hubada na soboto, dne 8. t. m. in se bo vršil v frančiškanski dvorani, na kar že danes opozarjamo naše občinstvo. Kupljene vstopnice se bodo zamenjale v knjigarni Glasbene Matice. Predprodaja vstopnic je v knjigarni Glasbene Matice in Pax et bonum v frančiškanski pasaži.
Samarijani in bolničarji Rdečega križa. Danes, dne 4. maja bo ob 19. v veliki dvorani Okrožnega urada na Miklošičevi cesti v okrilju protituberku-loznega tedna obvezno predavanje »Kaj mora storiti samarijan in bolničar Rdečega križa v borbi proti tuberkulozi«. Predavanje bo v zvezi z razstavo o tuberkulozi, predaval pa bo g. dr. Mis Franta. Vabljeno je tudi članstvo Rdečega križa.
Razpis. Mestna občina ljubljanska razpisuje oddajo skladišča za kože v Mesarski ulici štev, 1 (klavnica). Letna najemnina za to skladišče je določena na 12.000 Din (dvanajst tisoč dinarjev) plus občinske davščine. Najemna doba traja 5 let in prične z dnevom prevzema skladišča. Pravilno opremljene ponudbe sprejema mastni gospodarski urad do 15. maja 1937.
Motosekcija ŽSK Hermes. Redni mesečni sestanek vsega članstva in prijateljev danes ob 8. v posebni sobi restavracije »Slon«. Red: Belgraisko darilo, predavanje; program izleta v Trst za Binkošti s koletktivnim potnim listom; razno. Odbor.
Ljubljana, 3. maja.
Včasih beleži človek v Ljubljani res dogodke, ki ga preveri jo, da utriplje ta dolga vas s svojimi tisočerimi provincialnostmi vendarle svojo bogato, skrito življenje. Nimamo sicer kljub ne veni kolikim »ljudskim odrom« nobenega pravega avan-gardističnega odra, nimamo kljub raznim zasebnim lutkovnim odrom nobenega pravega lutkovnega gledališča, nimamo... še marsičesa nimamo. Ampak te dni smo bili priča svojevrstnemu, sicer prav nič javno razbobnanemu umetniškemu pojavil. Lutke slikarja g. M. Klemenčiča so spet oživele — kakor ožive vsako leto enkrat. Oživele so po dolgem, trdem delu, ki se je nato razodelo sicer le ožjemu krogu znancev in povabljencev, a vendar predstavlja dragocen biserček v umetniškem ustvarjanju Ljubljane.
»Minijaturne lutke« g. M. Klemenčiča so naštudirale letos »Prolog«, ki ga je priredil dr. A. Debeljak, nato pa Poccijevo štiridejansko lutkovno igro »Sovji grad« v prevodu Mirana Jarca.
V	lanskem septembru sem imel srečo, da sem si na dunajski gledališki razstavi prvikrat ogledal prečudovite Teschnerjeve lutke in njegov prvi oder ter videl tudi mojstra Teschnerja, visokoraslega, starega gospoda z markantnim, gladko obritim obrazom in dolgimi, belimi lasmi. I’o pravici povem, da so bile Klemenčičeve lutke zame drugo takšno doživetje. Pri tein so Klemenčičeve lutko visoke komaj 15 cm. Ko sem se po predstavi odzval prijaznemu povabilu in si od zadaj ogledal ta miniaturni oder, ki v resnici zavzema precej prostora, dasl je odrska odprtina liliputanska, sem lahko občudoval, česar pri svoji kratkovidnosti med predstavo nisem opazil: v podrobnostih in karakteristično izdelane glavice, vsaka majhna umetnina zase. Vse so delo mojstra Klemenčiča, ki ima v tem pogledu že več kot 25 letno tradicijo za sabo.
Pri predstavi sami — vsakokrat je okoli 20 povabljencev v stanovanju umetnikovem — sem
 .............I1!' ■■
Pogreb ravnatelja Mateta Hubada
1	Žalni sprevod blagopokojnega ravnatelja Mateja Hubada bo danes ob 16. izpred poslopja Glasbene Matice v Vagovi ulici. Po končanih molitvah za pokojnika, ki jih opravi duhovščina stolne župne cerkve sv. Nikolaja z gospodom stolnim dekanom dr. Kimovcem na čelu, zapoje mešani zbor Glasbene Matice Gallusov madrigal »Glejte, kako umira pravični«, nato sc poslovi od pokojnega častnega člana predsednik Glasbene Matice dr. Vladimir Ravnihar za vse njene institucije. Žalno svečanost pred Glasbeno Matico skline moški zbor akademskega pevskega zbora in Glasbene Malice, ki skupno zapojeta Foersterjevo kantato »Umrl je mož«. Sprevod krene po Kongresnem trgu, Šelenburgovi ulici in Knafljevi ulici pred opero, kjer bo govor upravnika Narodnega gledališča Otona Župančiča in predsednika Hubadovo župj dr. Antona Šviglja. Člani opernega orkestra bodo zaigrali žalne fanfare in župni pevci zapeli Prelovčevo žalostinko »Poljana loži«. Izpred
opere gre sprevod po Aleksandrovi, Tyrševi in Masarykovi cesti pi slo
jroti sv. Križu. V cerkvi pri sv, Križu zapoje slovenski vokalni kvintet Jale-
| novo nagrobnico »Usliši nas Gospod«. Pokojnega ] ravnatelja Mateja Hubada položijo v grobnico slovenskih skladateljev in ob grobu se poslovi od njega predsednik pevskega zbora Glasbene Matice Silvan Pečenko. Matičarji mu poslednjič zapojo njegovo najljubšo pesem »Gor čez izaro«. V kolikor se bodo prijavili še drugi govorniki, jih bo vodstvo pogreba razdelilo na posamezna mesta, kjer bodo žalne svečanosti. Hubadova pevska žu-pa prosi vse člane pevskih zborov, da postavijo uvrščeni za sprevod z vsemi zastavami na čelu pod parkom pred Glasbeno Matico do Univsrze. Sprevod je razvrščen sledeče: Najprvo uslužbenci pogrebnega zavoda s križem in zastavo. Nato godba Sloge, gojenci drž. konservatorija, pevski zbori, zbor Glasbene Matice, nosilci vencev, nosilec pokojnikovih odlikovanj, voz z duhovščino in mrtvaški voz. Za krsto gredo najprej sorodniki, nato zastopniki oblastev, organizacij in ostalih društev, nato prijatelji in častilci pokojnika. Bivše člane zbora Glasbene Matice, ki so bili Hubadovi pevci, prosimo, da se zbero pred poslopjem Glasbene Matice ob sohi pokojnega ravnatelja Gerbiča in po opravljeni svečanosti uvrste z zborom Glasbene Matice v sprevod. Začetek pograbnih svečanosti je točno ob 16.
ljubljansko gledališče
drama
Začetek ob osmih.
Torek, 4. maja: Matura. Red C.
Sreda, 5. maja: Zadnji signal. Red Sreda.
OPERA
Začetek ob osmih.
Torek, 4. maja: Plamen. Red B.
Sreda, 5. maja: Veseli studenček. Premierski abonma.
Mariborsko gtadališče
Torek, 4. maja: Ob 20 »Dolarska princesa«. Red C. Sreda, 5. maja: Zaprto.
Četrtek, 6. maja: Ob 15. »Punčke žive«. V okvirju »Dežela smehljala«. Znižane cene.a—
»Protituberkulozne lige«. Znižane cene. — Ob 20. »Dežela smehljaja«. Znižane cene.
Petek, 7. maja: Zaprlo.
Sobota, 8. maja: Ob 20. »Školjka«. Premiera.
občudoval neverjetno gibčnost lutk, presenetljive kretnje, ki jih zmorejo, vešče vodstvo, ki so ga deležne, in sijajno režijo, v kateri je predstava [»tekala. Razume se samo po sebi, da je bila tudi inscenacija na višku. Saj premore tak odrček raven horizont, krasno razsvetljavo po najnovejših pridobitvah (z upori in vsem drugim), umetniško kuliserijo in še vse drugo, kar omogoča dovršen potek predstave.
Za poldrugo uro sem ob Poccijevem »Sovjem gradu« in Klemenčičevih lutkah pozabil, da sem v Ljubljani... Ko sem nato stopil v ponočno ljubljansko meglo, so mi je zdelo, da sem bil nekje daleč. Samoten pasant je zavil okrog vogala, osamljen je zacvilil tramvaj na ovinku... Kdo si misli, da se v Ljubljani gode take stvari? Da živi v njej nekdo, ki zmeče nekaj tisočakov, da si na- j pravi takle oder, ki dela dolge mesece, da si napravi lutke, njih oblekce, kuliserijo, montira luč in nešteto drobnarij... Da se najdejo potem še nekateri, ki s trdim delom pri 10 vajah naštudirajo takole predstavo... In da potem prihajajo gledat te predstave ljudje samo proti vabilu, brez vstopnine — seveda samo taki, ki umejo ceniti takšno drobno umetnost?... Kdo bi rekel, da je kaj takega danes mogoče?
In vendar je mogoče in je res. Zato moramo j lak pojav ceniti tem višje. V kulturni bilanci ! Ljubljane slikar g. Klemenčič ne sme biti na j zadnjem mestu. Hvala mul	nk
Kam s smučmi?
K
£
Za letos so skoraj že opravile svojo dolžnost. Velik del smučarjev je svojo smučarsko sezono | že zaključil, čeprav je za smučarja turista pomladna smuka v gorah največji užitek, ki si ga more zaželeti. Vendar je večina že odložila svoje smuči v kot, kjer uaj počakajo prihodnje boljše sezone.
Ta k<5t pa, kjer bodo smuči prebile svojo poletno sezono, tudi ne smo biti niti preveč vlažen in ne preveč suh. V prvem slučaju se preveč iz-Vorižijo, v drugem pa preveč posuše. Preden smo pa smuči odložili v kot, moramo vendar pregle- I dati sriiuČi, palice in našo smučarsko opremo. Mnogo veselja so nam nudile smuči pozimi in zato jih ne smemo brezbrižno postaviti v kraj kot j nadležno breme, ampak jih moramo z ljubeznijo pregledati in jih pripraviti za bodočo sezono. Če j bomo s smučmi skrbni in ljubeznivi, nam bodo | prihodnje leto tem zvesteje služile in hitreje drsele.
Najprej moramo smuči očistiti bodisi s petro-lejem ali pa z bencinom vseh ostankov najrazlič- i nejših maž, ki smo jih uporabljali. Za tein je treba drsalno ploskev izgladiti 's smirkovim papirjem vse manjše zareze, dočim bo treba večje | pač umetno zalepiti. Prav tako je treba očistiti robnike, pregledati vijake, ali niso popustili in sploh namazati vse železne delo z vazelinom. Ko I je drsalna ploskev čista, jo moramo namazati z vročim lanenim oljem in ga vtirati toliko časa, da je les popolnoma prepojen. Tako smuči bodo | na eni strani prihodnje leto za vlago mnogo manj I dostopne, na drugi strani bomo pa mnogo prihranili, ko jih lx> treba zopet mazati. Slednjič je treba smuči tudi napeti. To je najvažnejše. Drsalni jiloskvi obrnemo drugo proti drugi, z jermeni, ki jih imamo pri vezeh, spnemo smuči na koncu in pod krivinami. Krivine napnemo s kratko palico, pod vezi pa damo košček lesa. Zlasti pri tem delu je treba biti natančen in pazljiv. Smuči ne smejo biti napete niti preveč niti premalo. V Obeh primerih izgube svojo idealno obliko. Napačno je torej pustiti palice jx)vezane med smuč- ] mi, kakor smo jih prinesli domov z zadnje ture.
Prav tako je treba pregledati jermenje pri j smučeh in palicah, ga očistiti in namazati s posebnim oljem. Ne jx)zabite smučarskih čevljev. Če jih boste zanemarili, bodo drugo leto trdi kot rog in se bo usnje lomilo. Škoda jel Saj nimate toliko I denarja, da lahko kupite vsako leto par novih j čevljev.
Isto je z obleko in drugimi volnenimi stvar- I nii. Preglejte rokavice in nogavice. Molji take stvari zelo ljubijo! Operite jih in spravite na varno, prihodnje leto vam bodo prišle prav — in še j kako prav.
Dali smo vam samo nekaj majhnih nasvetov. I Če se jih boste držali, vam bo prihranjene mnogo jeze in denarja in če vas bo prihodnje leto pre- j senetil zgodnji sneg, boste lahko takoj stopili na J smuči, ki bodo »tip-lop«.
Podružnici Slov. doma
v Ljnbljani:
Miklošičeva cesta 5 Tyrševa cesta (Poštni dom)
Prvo kolo tekem za Davisov
pokal
V	nedeljo je bilo zaključeno prvo kolo tek-1 movanj za Davis-cup. — Rezultati so naslednji: Nova Zelandija : Kitajska 3:2, Švica : Irska 3:2, Belgija : Madžarska 3:2, Južna Afrika : Nizozemska 4:1. — V ameriškem pasu vodi Amerika proti Japonski s 3:0.
*
Prvi dvoboj jugoslovanskih in italijanskih lahkoatletov bo 13. junija 1937 v Trstu. Proti naši reprezentanci bo najbrž nastopila druga garnitura italijanskih lahkoatlelov, ker je na isti dan določen tudi dvoboj Švice z Italijo v Ziirichu.
Zadnjih 24 ur je Sava v gornjem toku pri Krškem nekoliko zrasla. Navzdol je v vsem toku do Belgrada nekoliko padla, in sicer pri Sisku za 242 cm, pri Jasenovcu za <5 cm, pri Sabcu za 8 cm, ri Belgradu pa stagnira pri 80 cm pod maksimalo. t)esni pritoki Save še nadalje padajo, tako je Ku-•a pri Karlovcu zadnje dni padla za 378 cm, pri ovem za 154 cm, Vrba6 pri Banjaluki za 40 cm, Bosna pri Doboju za 65 cm in Drina pri Zvorniku ;m. Če se vreme ne poslabša, se sme pričakovati še nadaljnje padanje Save v vsem toku do Belgrada. Stanje v poplavljenih krajih se pa vzlic padanju vod ne popravlja, ker notranje vode naraščajo zaradi dežja. Pri Obrenovcu ie zaradi padca položaj Save in Kolubare boljši. Donava v zgornjem in srednjem toku do Apatina pada, od Aljiniasa pa do Novega Sada neznatno narašča, povprečno za 3 cm, pri Zemun stagnira, pri Pančevu in Smederevu pada, dalje pa spet malo rase. Zaradi padanja Save je pričakovati tudi padanje Donave. Včeraj je nekoliko deževalo v vsem izlivu Save in Donave na naših tleh.
Pogrešajo že od 11. fehruarja letošnjega leta 57 letnega Jožeta Modica, ki je doma iz vasi Ravne št. 14, pošta Št. VJd nad Cerknico. Mož, ki je srednje postave, močan, pristriženih brk, drobnega, srepega jx>gleda in nosi lase počesane z leve na desno, je omenjenega dne odšel s krošnjo suhe robe z doma in se do danes še ni vrnil. Komur bi bilo o izginulem kaj znanega, naj blagovoli sporočiti na naslov: Marija Modic, pri gosp. Rok, železničarju, Rakek št. 110.
Zemlja se je začela pomikati navzdol v zagrebškem sprehajališču Tuškancu. Sprehajalci so že nekaj mesecev opazovali, da se je na maleni-bregu drevje polagoma in vedno močneje začelo nagibati navzdol. Nazadnje se je včeraj zemlja sesula in podrla pet velikih hrastov. K sreči ni bilo ob tistem času nobenega sprehajalca ali pa otrok. Preiskava je dognala, da so trganju zemlje krivi kanali, ki so bili pod griček položeni, kar nezaščiteni. Z leti se je v njili nabrala nesnaga in zamašile cevi. Voda pa se je odtekala v grič in izpodjedala podnožje.
V tali in radovednosti jc trileten otrok zažgal skedenj v Rakovpotoku pri Samobor«. Zvonko je pogostokrat videl, kako so v vasi ob raznih prilikah žgali kresova. Nazadnje se je tudi njemu zaželelo nekaj takega. Doma je ukradel vžigalice, neto pa nanosil v skedenj kupček slame in sena. Ko je vse zažgal, se je postavil v kot in od veselja poskakoval. Ogenj pa ni uničil le kupčka sena in slame, temveč se je vnel tudi skedenj. Prav slučajno je prišel v skedenj oče in našel sinčka, ki se je stiskal v kotu in se umikal plamenom. Oče je otroka sicer rešil, ni pa mogel rešiti skednja, ki je zgorel dc tal.
V nedeljo zjutraj sta. trčila 60 morskih milj od nizozemskega pristanišča Rotterdama jugoslovanski parnik »Plavnik« in angleški parnik >Alecto«. »Plavnik«, ki je last sušaške družbe ^Oceanija«, je bil natovorjen s koksom in se vračal v Dalmacijo. V gosti megli, ki je onemogočila vsak razgled, pa se je v »Plavnika« zaletela angleška tovorna ladja »Aloctoc, ki je vozila v Rotterdam. Udarec je bil tako nesrečen, da se je angleški parnik v kratkem času potopil. Posadka »Plavnika« je komaj rešila štiri angleške mornarje; Ker pa je bil tudi »Plavnik« nekoliko poškodovan, je odplul nazaj v nizozemsko pristanišče v popravilo.
Banatsko vino v Ljutomera. Zveza gostilniških združenj nas naproša za sledečo objavo: Pod tem naslovom je prinesel »Deutsches Volksblattc iz Novega Sada poročilo, da so ljutomerski gostilničarji pokupili pošiljko banatskega vina, ki ga je poslal neki veletrgovec z vinom iz Vršca ter ga celo drago plačali. Po izvršenih ugotovitvah izjavljamo, da ne toči niti ena ljutomerska gostilna banatskega vina, vsled česar je bila reklama za banatsko vino popolnoma neumestna. V ljutomerskih gostilnah se toči tedaj lo vino iz ljutomerskih goric.
V kratkem bodo Nemci začeli posnemati slike za veliki iilm pod imenom »Koralska princesa«.
Pozorišče dejanja bodo Split, Trogir, največ pa Zla-rin pri Šibeniku. V filmu bodo igrali Ljubljančanka Ida Kravanja, Svettslav Petrovič in Georg Aleksander. Glasbo za film pa je skomponiral znani splitski skladatelj Ive Tijardovič. Obdelal je cerkvene motive, nato ilustrativno glasbo ter nekaj modernih »šlagerjev«,
Osebni avtomobil se je bil v nedeljo zvečer tik pred Belgradom prevrnil v Topčiderski potok,
pri čemer sta dva potnika utonila. Avtomobil se je vračal iz Čukarice z veliko brzino. Spolzka cesta pa je bila prenevarna za tako brzino, poleg tega sta bila baje oba potnika s šoferjem vred pijana. Na ovinku je avto zdrkni! v stran in se pra-kucnil v potoček, ki je običajno majhen, zadnje čase pa je zaradi deževja precej narastel. Šofer se je znal rešiti iz potoka, potnika pa sta ostala v vodi. Ko so prišli gasilci, so oba ponesrečenca potegnili že mrtva.
Z vilami je 11-letni deček zabodel enako sta* rega tovariša v Kostajnici. Pri nogobrcu sta se Mujo in Enida skregala in stapla. Mujo je priso-lil Enidu zaušnico in nato stekel. Ko je opazil, da teče Enid za njim in da ga bo kmalu dohitel, je pohitel in pritekel do hleva v vasi. Ko je zagledal za vratmi vile, jih pograbil in zasadil Enidu v vrat. Ker v bližini ni bilo zdravnika, so malemu dečku rano le izprali in razkužili. Toda že čez dober dan se je dečku začelo blesti, ker je nastopilo zastrup-ljenje krvi. V ponedeljek pa je umrl.
Do konca maja morajo denarni znvodi in kreditne zadruge prijaviti Privilegirani agrarni banki vse svoje kmetske dolžnike. Tako je bilo do sedaj prijavljenih Privilegirani agrarni banki 618.741 dolžnikov i dolgovi v znesku 2 milijardi 527 milijonov 156 tisoč in 98 dinarjev. Do 14. aprila pa je prvi obrok plačalo 190.823 dolžnikov v znesku 51 milijonov 101.2733 dinarjev. Pri ljubljanski podružnici je bilo prijavljenih od denarnih zavodov 7.305 dolžnikov z dolgovi okrog 150 milijonov dinarjev, od zadrug pa 40.392 dolžnikov s 450 milijoni dolga. Statistike vseh podružnic privilegirane agrarne banka dokazujejo, da v zapadnih delih države prevladujejo^ zadruge, dočim v vzhodnih navadni denarni zavodi.
V	Mostanju pri Karlovca fe 72-letni kmet Nikolaj Lukačič v prepira z nožem oklal sina. Oče
in sin sta se bila sešla v gostilni v družbi dveh drugih kmetov. Ko sta se nekoliko opila, sta se sporekla. V hipu je starec potegnil iz žepa majhen nožič in začel rezati sina po vratu. Sin se je krvav in nezavesten zgrudil, nakar je starec pobagnil. Ko so ga prijeli, zločina ni Obžaloval, pač pa je rekel, da mu je žal edino le tega, da se mu ni posrečilo sina pobiti do smrti. Ko je iz gostilne pridrvel domov, je hotel s puško ubiti še sinaho, ki mu je po pravočasno pobegnila.
	
::
iiii¥i<i(iliiit>Wil<iiiilMii<wii
Jetniki s	31
Hudičevih otokov
Koliko časa je ležala v nezavesti, ni videla, pa tudi ni mogla vedeti.
Ko je spet odprla trudne oži, je zagledala poleg sebe samo črnkinjo Annabello, ki je neutolažljivo jokala nad nesrečno usodo svoje gospe.
>Oh, gospa,c je zastokala, »moj Bog!<
Gospa Muddova se je za nekaj trenutkov zagledala predse. Vse, kar je doživljala zadnje dni, •e ji je zdelo kot sanja, huda, težka sanja.
Pa vendar...
Vse to je bila resnica, kruta resnica!
O tem se je prepričala najbolje, ko je stopila na krov jadrnice. Tu je prej ležal njen oče.
Zraven njega se je vrgla na tla in obrnila njegovo truplo.
Na njem ni bilo videti nikakih znakov življenja več. Bil je mrtev.
Sprva ni mogla nikjer najti nobene rane. Šele po daljšem opazovanju je zagledala na glavi krvave sledove, malo luknjico, ki jo je napravila krogla. Še vedno je krčevito stiskal v roki ročaj meča, ki ga je zavihtel nad onimi, ki so zasledovali begunca.
Nekaj časa je gospa nepremično in molče opazovala svojega mrtvega očeta. Nato je šepetala predse neko molitvico ter s tresočo se roko napravila križ na očetovo mrtvo čelo.
Srce ji je pokalo od bolečin, ki so postale še neizmerno večje, ko se je zazrla proti Hudičevem otoku ...
Razločno je zapazila, kako se čoln, s katerim 60 spet odpeljali njenega moža, vse bolj približuje temu otoku. Sredi čolna je sedel zvezan on, Sam. Njegovi preganjalci so ga spet gnali nazaj na kraj, kjer je moral že pretrpeti toliko gorja.
Ko je tako opazovala nekaj časa svojega mrtvega očeta, ki je ležal poleg nje, nekaj časa pa
spet zrla na čoln, s katerim so ji odpeljali moža nazaj v ječo, jo je prevzela naravnost groza. Spoznala je, da je vse njeno upanje splavalo po vodi, da so vsi načrti propadli... Njega ne bo nikdar več videla... nikdar več!
Kakšen smisel ima potem še njeno življenje!
Ne, nobenega smisla nima več. Vsej tej nesreči je treba že enkrat napraviti odločno konec... Da, in to takoj. — Zdaj, tukaj!
Takšne bolestne misli so ji blodile po glavi. Počasi se je približala ograji na krovu.
»Gospa,< se je naenkrat zaslišal iz ozadja neki glas. »Za božjo voljo, gospa, kaj nameravate?!«
Nekdo jo je čvrsto prijel za roko, Hotela se je iztrgati iz rok, toda ni mogla.
Obrnila se je in zagledala kapitana ladje.
On je že nekaj časa skrivaj opazoval vsak gib gospe Muddove, v najnevarnejšem trenutku pa je priskočil k njej, da bi ji preprečil namero.
»Nikar ne boditi tako malodušni, gospa Mudd,< jo je začel tolažiti. »Ni še vse propadlo... Poleg lega pa vendar imate nekoga, da zanj živite... imate otroka. Ali mar hočete, da vaš otrok izgubi istočasno očeta in mater?«
Besede starega pomorščaka, ki jih je spregovoril z nenavadno mehkobo, so bile za gospo prava tolažba.
Da, otrok!
Kaj bi vendar' počel ta nebogljeni otrok sam na svetu?!
Očitala si je, kako je mogla za trenutek tako pozabiti nanj. Kaj naj bi vendar počela Martiča sama na svetu? Svojemu otroku je bila sedaj ona vse, oče in mati.
Počasi se je je zopet polastila volja do življenja.
Da, stari pomorščak je imel prav.
Ona mora živeti za svojega otroka, mora premagati svoje občutf«, zatajiti bolesti, ki so ji razklale srce, mora ste z usodo čisto pomiriti.
Počasi se ji je zopet začela vračati njena prejšnja odločnost.
Stisnila je staremu pomorščaku roko ter v največji hvaležnosti spregovorila:
»Kapitan, hvala vam za tolažbo in sočustvovanje.«
Pomorščak ji je krepko stisnil roko in ji dobrohotno nadaljeval:
»Gospa, verovati je treba, verovati in upati! Nikdar ni kakšna stvar nemogoča. Vse se da napraviti, vsako zlo se more spremeniti v dobro.«
Odvisno je vse samo od okolnosti, časa in načina. Kadar človek hoče izpeljati kakšno večjo stvar, ne sme omahovati že pri prvem morebitnem neuspehu. Če doživi neuspeh, mora odločno začeti znova. Pa tudi če se mu v tretje ne posreči, mora poizkusiti še v četrto. Vztrajnost in odločnost privedeta do konca in uspeha! Prepričan sem o tem!
Pazljivo ga je poslušala, pa se včasih nekam zatajeno nasmehnila, nasmehnila skozi solze. Njegove besede so ji bile všeč, dale so ji novega poguma in upanja, ki ga je prej že skoraj popolnoma izgubila.
»Da, da,« je nadaljeval kapitan prepričevalno, »le mehkužci se ustavijo pri vsaki najmanjši zapreki ,.. Zato tudi ničesar nikoli ne dosežejo. Človek mora biti močan... in vi to ste, saj ste to pokazali že nekajkrat.«
Ko je stari pomorščak končal, se je gospa Muddova zagledala spet proti oknu, kjer je ravnokar pristajal čoln, s katerim so odvedli njenega moža nazaj v temnico.
»Kapitan,« ga je začela spraševati, »ali mar
vi	res mislite, da je še vedno mogoče najti načina, kako bi mu pomagali in ga rešili?«
Niti za trenotek ni kapitan premišljeval za odgovor. Prav po očetovsko jo ie pobožal, nato pa odločno dejal:
»Ne samo, da mislim kaj takega, pač pa seni tudi trdno prepričan, da je tako!«
»Hvala vam,« se mu je še enkrat zahvalila in mu^ spet stisnila roko. »Potolažil ste me, hvala! vam! Toda, kaj moremo zasedaj storiti?«
»Najprej moramo opraviti neko svojo žalostno
dolžnost,« je odgovoril pomorščak, in se obrnil proti kraju, kjer je na krovu ležalo truplo njenega očeta. »Moramo pokopati vašega pokojnega očeta.«
»Da, to moramo storiti. Oh, ubogi starček, doletela te je nesreča, ko si hotel pomagati nama.«
Kapitan je tedaj poklical nekega mladeniča, ki mu je pomagal nesti mrtvega polkovnika v kabino. Tam sta ga položila na posteljo. Vreme je bilo ugodno in lahko so se naglo pomikali naprej. Ta vrnitev je bila nadvse žalostna.
Nesrečnik! Ni mogel niti slutiti, da bi se ne utegnil vrniti živ.
Nadejal so je vedno bolj, trdno je veroval, da se 1)0 njihov tako vestno pripravljen in izdelan načrt dal uresničiti, da bo mogel zdravnika Mudda spraviti v kaznilnico v Key West, nato pa izvesti revizijo procesa, ki naj bi dokazal njegovo nedolžnost.
»O, nesrečni moj oče,« je vzdihovala neprestano gospa Mudd, ko je ves čas povratka sedela poleg njegovega mrtvaškega odra.
Ladja se je polagoma začela bližati pristanišču, kamor se je na svojem povratku vrnila.
Tu pa jih je čakalo novo neugodno presenečenje.
Ko je ladja pristala, se je proti njej napotil od obale nek čoln.
Kapitan in gospa Mudd sta stala aa krovu in gledala proti obali.
Ko je kapitan zapazil, da se čoln pomika naravnost proti ladji, ga je prevzelo nekakšno iz-nenadenje.
„. >Kai-naj to pomeni?« je začudeno vprašal. ».Msem si na jasnem... no, če me moje slutnje ne varajo... ne, ne, to je izključeno...«
Coln je drsel vedno bližje, ljudi D^em	že	mogoče	spoznali posamezne
»Prekletstvo,« je zaškripal kapitan z zobmi, kakor je bila to njegova navada, kadar se jo nad čem razjezil. Moje slutnje so bile vendar upravičene.
»StoTeiiftki dom*	reak	delavnih	ob	12	Mesečna naročnina 12 Din. za inozemstvo 25 Din OredniStvo: Kopitarjeva ulica Wlli Telefon 2994 ta 2991». LlDravo fLouitarieva 6,
‘	'	Telefon	2991	Za Jugoslovansko tiskarno « Ljubljani; K- Ce& Izdajatelj; Ivan Rakove« Urednik; Jože Kosiče k.
Pariški most, ki se je podrl med pripravo za svetovno razstavo.
Dober tek!
Rum |e tudi lahko orožfe
Januarja 1674. je štirideset holandskih bojnih ladij pod poveljstvom admirala Ruylerja oblegalo francosko trdnjavo Fort de France na Antilskih otokih. Holandci so napeli vse sile, da bi trdnjavo zavzeli s prvim napadom in so z ladij izkrcali štiri tisoč vojakov.
Posadka v trdnjavi je štela samo 161 mož. Ta peščica je odbila tri zaporedne hude napade holandske vojske in Holandce celo prisilila, da ro morali pobegniti nazaj na ladje. Vsa obala okoli trdnjave je bila pokrita z mrtveci, ki so jih naskakovalci pustili pri svojem begu. Na bojišču je ostala celo aastava.
Ta vojni dogodek so vsi sodobniki, zlasti seveda Francozi slavili kot višek junaštva in poguma. Toda francoska zmaga ni bila, kakor je pozneje pokazala nepristranska zgodovina, tako junaška ter nezaslišana. Ko so se Holandci izkrcali, so našli na obali skladovnice zabojev, v katerih je bil sam... rum, antilsko narodno žganje. Holandci so seveda najprej osvojili rum in tako temeljito, da so napad na trdnjavo začeli docela pijani. Francozi so jih streljali ko muhe. Rum je bil Francozom orožje v rešitev, Holandcem pa past za pogubo. Kdo bi si mislil...
Podroben program ljubljanske in vseh evropskih postaj dobile * najboljšem in najrenejšem ilustriranem tedniku »Radio Ljubljana«, ki stane mesečno »a m o deset dinarjev. —
Programi Radio Ljubljana
Torek. 4. maja: 11.00 Šolska ura: Z našimi splavarji do Belgrada (g. Oskar Hudales) — 12.00 Sprehod po Balkanu (plošče) — 12.45 Vreme, poročila — 13.00 ( as, spored, obvestila — 13.15 iiadijski orkester — 14.00 Vre-rno, borza — 18.00 Citraški sekstet »Vesna« — 18.40 Porečje Sore (g. prof, Fr. Piauina) — 19.00 Cas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30 Nac. ura: Pesimistično pojmovanje svetov naših pesnikov (dr. Ksenija Atanasijevič lic Belgrada) — 19.50 Zabavni zvoč. tednik — 30.00 Koncert, Hodvlitleta ga. Zlata GlungrJenac (samospevi) in (C. prof. Pavel Rančirnl torgle) — 21.15 Koncert Radijskega orkestra — 22.00 Cas, vreme, poročila, spored' — 22.15 I* Offenbachovib del (Radij, orkester).
Drugi programi
Torek, l maja: Belgrad: 19.50 Narodne pesmi — 20.30 Humor — Zagreb: 20.00 Violina; 20.45 Orkestralni in vokaln' koncert — Dunaj: 19.30 Gluckova opera »Majniška kraljica«: 20.40 Igra; 22.20 Šramel — liudimpeita: 19.50 Plošče; 21.40 Klavir, violina in čelo, 23.i«l Ciganska glasba — Trst-Milan: 17.15 Komorna glasba; 21.00 Sinfonični koncert — Bi m Kari 21.00 Masongnijeva opera .Mali .Marat« — Prana: 19.10 Pihala: 19.55 Iz oper; 20.45 Orkestralni koncert — VarSava. 19 20 Koncert Fa-urejevih skladb: >1.00 Komorni koncert; 22.00 Lahka glasba — Berlin ■ 20.10 Iz operet in filmov — Hamburg: 20.10 Variete — Liptkn: 20.10 Italijan, glasba _ Strass-bourg: 21.30 Dunajski otroški zbor.
Opica pri volanu (vodilu). V Bruslju živi čudak, ki že leta in leta študira tako zvano »človeško opico«. Uverjen je, da je to zelo izobraženo bitje in pravi, da bi se z redno vzgojo dalo marsikaj napraviti iz njega. Pred kratkim je posadil ta čudak opico k volanu in ji pustil voditi avtomobil po ulicah. Izkazalo se je, da je opica zelo oprezno vozila, policija, ki je opazila poskus, pa je naročila čudaku, da ne sme sedeti opica pri krmilu nikdar brez človeškega nadzorstva, zakaj za morebitno ne-. srečo ne odgovarja opica, marveč njen lastnik.
Izumitelj Marconi prFpovedu;e:
Prvi brezžični brzofav čez Ocean
Največja bojna ladja na svetu — angleška križarka »Hoodc. Z njeno pomočjo eo angleške ladje, ki vozijo v Španijo živež, razbile blokado pri Bilbao-u.
Dne 12. decembra lanskega lela je bilo 35 let, odkar je italijanski izumitelj Marconi izvršil zgodovinski radijski poskus med Poldhujčm in St. John-som na Novi Fundlandiji. To je bil prvi radijski znak, ki je preletel Atlantsko morje. To dejanje, ki ga je Marconi izvršil komaj šest let po svojih prvih radijskih poskusih v očetovi hiši v Bologni, je položilo temeljni kamen za ustvarjanje brezžičnega prenosa poročil in radiofonije sploh, ki danes prepreza ves svet.
O	tem svojem prvem poskusu pripoveduje Marconi takole:
»Že ob svojih prvih poskusih leta 1895 sem bil trdno prepričan, da bo nekega dne mogoče pošiljati radijske signale docela pravilno čez največje daljave. Čezmorska radijska telegrafija ne bo tedaj nič nenavadnega. Vendar sem se zavedal, da moram svoje prvo stremljenje usmeriti v to, da dam za svojo trditev dokaz in preskušnjo. Treba je bilo dokazati, da more električni val preleteti Atlantsko morje in da ga na drugi strani lahko sprejmejo.
Najmočnejša radijska postaja, ki je obstojala ob začetku sedanjega stoletja in je bila za ta poskus, ki bi moral priti slej ali prej skoraj nalašč narejena, je bila v Poldhuju v Angliji.
Postaja je imela antenski sistem z 20 antenskimi žicami v na pol krožnem obroču. Žice so bile dolge okrog 200 čevljev. Pri ureditvi te postaje sem delal tudi jaz. Tej nasprotna, odgovarjajoča postaja, je bila urejena na Cape Codu v državi Massachussetts v Združenih državah.
Vihar podira antene
Koncem avgusta leta 1901, ko so bile antene pri obeh postajah skoraj dovršene, je silovit orkan opustošil angleško obalo in je moje antene zlomil kol nič. Vse delo pri postaji je bilo uničeno.
Zaradi tega dogodka, ki ga nisem pričakoval, sem bil zelo nesrečen. Poskuse, ki bi se morali začeti že v prihodnjih dneh, smo morali spet odložiti za mesece, morda še celo za več, ker je bilo treba ves antenski sistem urediti znova.
Tako dolgo nisem mogel, ne hotel čakati. Pomagali smo si z zasilno, navadno trikotno anteno, ki je bila sicer podobna moji prvi konstrukciji, pa je imela le dva 170 čevljev visoka droga, med katerima so bile napete pokončne žice, kakih 60 po številu.
Toda nesreča pride redkokdaj sama. Komaj smo popravili postajo v Poldhuju, je orkan v Ameriki podrl antene pri postaji Cape Cot.
Zato sem sklenil, da bom brez ozira na ta udarec usode izvedel svoje poskuse z Nove Fund-landije in sicer s pomočjo sprejemne antene, ki jo bo držal v zraku balon ali pa zmaj, ker je bilo zaradi zime in zaradi kratkega časa nemogoče, da bi postavili nove nosilce za sprejemno anteno.
Dne 26. novembra leta 1901 sem se v Liverpoolu vkrcal za Ameriko. Spremljala sta me dva moja tehnična pomočnika G. S. Kemp ter P. W.
svoje slušalo. Potrdil mi je, da je ujel prav te znake.
Zdaj sem natančno vedel, da se nisem zmotil in da sem predvsem imel prav v svoji domnevi.
Kajti električni valovi, ki so jih poslali iz Poldhuja, so prekoračili Ocean kljub zemeljski krivini, o čemer so v začetku različni ljudje zelo dvomili. Te valove je bilo slišati v mojem sprejemniku na Novi Fundlandiji. Da, tudi naslednje dni je bilo ob določeni uri slišati iste znake, čeprav seveda nič več tako glasno. Toda še zmeraj jih je bilo mogoče razločno in docela prepoznati.
Danes samoobsebi umevno, da gredo radijski valovi čez vso zemljo. Ne le besede, marveč tudi fotografije prenašajo električni valovi, celo gledanje na daljavo se je zadnja leta uresničilo. Ni pa dvoma, da tudi ni več daleč čas, ko brezžičen prenos slik ne bo nič posebnega več.
Morda mi je dano, da bom tudi to učakal.«
Društvo samomorilcev v Tokiu
Tokijska policija je pred nekaj tedni odkrila tajno družbo posebne vrste. Vsi člani družbe so se morali pri pristopu Navezati, da se bodo na dan, ki jim ga bo določilo vodstvo družbe, sami umorili. Policija je na truplu mladega človeka, ki je postal žrtev zločinskih pravil družbe, našla pravilnik te čudne bratovščine. Glavni določili tega zakonika sta:
>Društveniki simpatizirajo med seboj in soglašajo, so istega mnenja o izviru vsega hudega na svetu, ki tlači človeka. Zato se zavezujejo, da bodo naredili samomor, da zapuste ta nesmiselni svet in njegove skrbi, ker so prepričani, da bodo tako našli srečo na drugem svetu.
Društveniki, ki nameravajo svojo obvezo glede samomora izpolniti, naj pravočasno obveste svoje tovariše, ker je potrebno da se samomori vrste zaporedno v presledkih šestih mesecev.«
Policija je ugotovila, da je društvo imelo samo
v	Tokiu na tisoče članov...
I	Paget. Pristali smo v St. Johnsu na Novi Fundlandiji v petek 6. decembra. Preden smo se spravili na delo, sem obiskal guvernerja ter druge člane novofundlanske vlade, ki so nam vsi obljubili čim širšo podporo, da bi nam delo olajšali.
Ko sem ogledal najrazličnejše kraje, sem se prepričal, da je za izvedbo poskusa najboljše mesto Signal Hill, visoka ravnica nad pristaniščem. Tu je bilo dovolj prostora, da bi lahko spustili v zrak balon ali zmaja. Vrhu tega pa je bila čisto na vrhu te vzpetine, na Cabot Memorial Tovver, stara vojaška postaja, ki je bila kakor nalašč za shrambo in za postavitev naših aparatov.
V ponedeljek, 9. decembra, torej tri dni po prihodu, sem začel s pomočnikom postavljati aparate. Vreme je bilo zelo slabo in mrzlo.
V torek smo naredili zmaja, ki je bil za prvi poskus preskrbljen s 6CO m dolgo anteno. V sredo smo spustili naš mali balon, ki se je dvignil zgodaj zjutraj prvič v zrak. Toda nismo računali z niočjo vetra, vrv, ki je držala balon, se je pretrgala in balon je izginil v megli za zmeraj.
Tako nam je za nadaljne poskuse ostal samo 3e zmaj, ki smo ga naredili sami.
Že pred odhodom iz Evrope sem se sporazumel s svojimi pomočniki, ki so vodili [»stajo v Poldhuju, da bodo ob določenih dnevnih urah pošiljali skupino Morsejevih znakov s črko S v določenih presledkih. To eo bili Mr. Entvvistle, George in Taylor. Črko S sem izbral nalašč, ker so za njen znak tri točke, kar se je dalo tedaj s tistimi priprostimi pripravami lahko oddajati in sprejemati. Če bi prenašali druge Morsejeve črke, ki jih tvorijo tudi črte, sem se bal, da bi lahko prišlo do pomot in zamenjav
In tako je napočil četrtek 12. decembra. Približal se je veliki trenutek, na katerega sem tako dolgo čakal.
Spustili smo zmaja v zrak. To pot je imel samo 400 čevljev dolgo anteno, ker sem se že pri prvih poskusih prepričal, da je ta dolžina za sprejem bolj uporabna.
Kar se tiče sprejemnih aparatov, sem uporabljal čisto svoje, ki sem jih zgradil in zamislil sam. Vključil sem tudi koherer, ki naj bi zaznamoval znake z releja in z Morsejevega aparata.
V zadnjem trenutku sem pa sklenil, da bom razen tega vključil še telefonsko glušalo, ker se tni^ je zedlo, da bo človeško uho morda vendarle slišalo še kaj več', kakor pa bo mogel zaznamovati telegrafski sprejemnik.
Prvi znaki
Nisem se prevaral.
Nenadno, bilo je nekoliko po poldvanajsti uri, kakor se še natanko spominjam, sem sližal v svoji slušalki na ušesih tri nežne glasove, znamenje Morsejevega »Sc. Ti znaki so se potem večkrat ponovili, vsak dvom ali slušna prevara je bila izključena.
Kljub temu sem vprašal, da bi bil popolnoma siguren, pomočnika Kempa, ali je slišal kaj na