Stav. 46
TRST, torek 15. februvarja I9IO,
Tečaj XXXV.
- IZHAJA VSAK DAN
MI ob nedeljah in praznikih ob 5-, ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Pegamične štev. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) t mnogih tobakarnah v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Lueiji, Tolminu, Ajdovščini, Dornbergn itd. Zagorele SteT. po 5 nTČ. (10 stot.). OSLA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE ▼ širokosti 1 kolone. GENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 tt mm, osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 st. mm Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka ■a iaijna vrsta K 2. Mali oglasi po ♦ stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase ^prejema In ne ratni oddelek nprave „Ed nosti". — Plačuje se izklinčno le npravi »Edinosti". ====r Plačljivo in uioZlj'vo w Trstu.	-
NAROČNINA ZNAŠA
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko*
F edinosti je moč!
za celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 8 K; na na-ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira.
Saroonina na nedeljsko ladanje „KDIMOSTI" stane: x» eelo Isto Kron 5-20, za pol leta Kron 2-00.
Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-
vana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista
UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galattl 18 (Narodni dem) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost-*. - Natisnila Tiskarna „Edinost" vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica • Giorgio Galatti štev, 18. ==— Po»no-hranllni?ni račun St. 841652. TELEFOM It. 11-57.
BRZOJfll/NE UESTI.
Goriški dež. zbor.
GORICA 14. Na predlog posl. Mari-■ i č a se je naložilo deželnemu odboru, da predloži ob zopetnem sestanku dež. zbora zakonski načrt tičoč se spremembe občinskega volilnega reda, ki bo odgovarjal duhu sedanjega časa.
Posl. Kosmat je utemeljeval svoj predlog, naj se naloži deželnemu odboru, da ■krene potrebne korake radi spremembe drž. •dgonskega zakona.
Posl. dr. Pettarin je utemeljeval svoj predlog glede spremembe občinskega volilnega zakona za Gorico-Gradiško, v «meri, da se dosedanjim voKlnim razredom priklopi nov volilni razred in da se uvede •ačelo splošne tajne volitve. Deželni odbor naj izdela tozadeven zakonski načrt. Ta predlog je bil vsprejet.
Posl. G a s s e r je utemeljeval svoj predlog, da se izvoli stalno finančno kontrolno komisijo poleg deželnega odbora, ki ■aj za čsaa, ko ne zboruje deželni zbor kontrolira vse finančno poslovanje deželnega •dbora in gospodarski uradov. Predložil je tozadeven zakonskih načrt. Ta predlog kakor tudi nadaljni predlog istega poslanca, da se izvoli stalna posebna komisija, ki naj proučava pomanjkljivosti sedanjega deželnega volilnega reda, je deželni zbor sicer v s p re j e l, ko se je pa imela vršiti volitev te posebne komisije, -o italijanski liberalni m slovenski klerikalni poslanci oddail prazne glasovnice, tako da komisija ni bila izvoljena.
Na predlog posl. Bugatto se je naložilo deželnemu stavbenemu uradu, da izdela načrt za gradnjo ceste med Vermeljanom in Doberdobom.
Za obrambena dela Soče pri Podgori se je obnovila podpora, ki je bila zapadla in je zbornica sklenila povabiti ministerstvo ~ol poljedelstvo, da ta dela čim prej izvede.
Isto tako se je, vzdrževaje načelno stališče, «ia pripada urejevanje državnih obmejnih rek izključno državi, dovolilo za obrežna obrambena dela na Idriji pri Merniku znesek 4200 kron.
Deželni zbor naroči deželnemu odboru, da dci takoj na razpolago subvenejo za obrežna dela ob Soči pri Macorini v znesku 4500 K ter zahteva od vlade, naj dela po možnosti pospeši.
Sprejet je bil predlog s katerim se p o-/Jvlja vlado, naj omogoči s primerno pod-.poro gradnjo električne železnice iz Opčin v Sežano.
Sprejet je bil v vseh čitanjih zakonski nacrt o novem stavbenem redu in načrt o pospeševanju živinoreje.
Sprejelo se je resolucijo, s katero izjavlja dež. zbor, da so vse vodne moči v deželi deželna last. Naroči se dež. odboru, naj stopi tozadevno v dogovor z vlado ter sprejme predlog družbe ,, Union", glede naprave splošnega načrta o izkoriščanju vodnih sil. Deželni zbor izjavlja, da se tičejo vse tozadevne odredbe države, a dovoljuje klju-iau temu za leto 1910 znesek 6500 tisoč Kron, ter naroči deželnemu odboru, naj stori doljne korake za konečno ureditev te zadeve.
Dovolilo se je 3000 K za zboljšanje pašnikov na Krasu, pod pogojem, da dovoli tudi država enak znesek.
Sprejet je bil predlog glede regulacije Taglio ti K 60 odstot. prispevka države se dovoli 20 odstot. dež. prispevek do zneska 7600 K.
Konečno je bilo dovoljnih več podpor za vodnjake in ceste.
Prihodnja seja jutri ob 10. predpo-iuone.
Sklicanje državnega zbora.
DUNAJ 14. — Državni zbor se sestane 24. t. m. Na dnevnem redu poslanske zbornice je volitev enega podpreds., rekrutni kontingent, zakon o pijančevanju, proračun m finančni načrt.
Bolgarski car v Belemgradu.
BELIGRAD 14. Kakor se govori, pride frajf car Ferdinand na svojem povratku v Sofijo v Beligrad, kjer obišče srbski dvor. V političnih krogih pričakujejo, da se princ €^"orgje tekom tega tedna vrne v Beligrad, da si bo tukaj zdravil svojo bolno roko.
OGRSKA.
BUDIMPEŠTA 14. (Ogr. biro) Ob 10. uri predpoludne je pričela v palači minister-skega predsednika konferenca, katere so se
udeležili vsi členi vlade in odbor, pripravljajoči program nove vladne stranke, ki se ima konstituirati. Konferenca je trajala do 12.30 opoludne in je razpravljala besedilo proglasa, ki ga je sestavil grof Štefan Tisza. Konferenca je sklenila, da se sestane na posvetovanje o tej stvari še pred soboto.
BUDIMPEŠTA 14. Pripravljavni odbor za ustanovitev nove vladne stranke je izdal proglas „ogrskemu44 narodu, v katerem se najprej reasumira dobo vladanja koalicije in nasledujoče krize, katera doba da je pokazala, da le politika na podlagi leta 1867. je i koristna za narod. Proglas naznanja obenem, da se bo ustanovitveni shod stranke vršil dne 19. t. m., s katerim vabi vse one, ki simpatizirajo z novo stranko. Proglas so podpisali mej drugimi: grof Štefan Tisza, bivši predsednik posl. zbornice Dezider Percsel, baron Fejervary, Koloman Szell in drugi nekdanji ministri, ministerski predsed. grof Khuen-Hedervary ter vsi členi vlade itd, Passanante umrl.
RIM 14. V sodni blaznici v Montelupo Fiorentino je umrl Passanante; ki je leta 1878 poskušal umoriti kralja Humberta.
Bivši sultan Abdul Hamid na smrtni postelji.
SOLUN 14. Iz vile Allatini se doznaje, da je bivši sultan Abdul Hamid na smrtni postelji.
Turčija.
CARIGRAD 14. „Ikdam" poroča, da so uporniki v Jemenu pomorili v zadnjih bojih vjete turške častnike.
CARIGRAD 14. Sultan je dovolil, da se vojaški ataše na Dunaju, Ismail Hakki bej poroči z eno nečakinj sultana Murada. Poroka se bo vršila dne 17. t. m.
CARIGRAD 14. „Jeni Gazeta* poroča, da je včerajšnji ministerski svet vsprejel na znanje odgovor turških poslaništev na Dunaju in v Petrogradu na vprašanje porte o vesteh, tičočih se avstroogrsko-ruskega zbli-žanja. — Glasom omenjenega odgovora je ruska vlada zagotovila, da ima zbližan je Turčiji v prilog poglavitno namen, da varuje status quo na Balkanu. Eventuelna balkanska zveza bi stala pod vodstvom Turčije. Zbližanje je nastalo, ker so spoznali, da napeto stanje med Avstro-Ogrsko in Rusijo ni ugodno sedanjim okoliščinam.
Grška zbornica.
ATENE 14. Zbornica se je sestala na izredno zasedanje. — Tekom tega tedna se konstituira.
O katastrofi parnika „General Chanzy
PARIZ 14. O katastrofi parnika „General Chanzy" poročajo Še iz Palme, da so videli na odprtem morju več rešilnih čolnov in tudi posamične ljudi, ki so se previđeni z rešilnimi pasovi skušali držati nad vodo. Ena naplavljena vreča diši močno po dimu, iz česar domnevajo, da je bil nastal na parniku ogenj.
CIUDADELA 14. Razun parnika „Bale ar" sta pripluli semkaj tudi dve francoski torpedovki, da pomagati pri iskanju mrličev. Edini potnik, ki se je rešil Badez, je zapustil Ciudadelo in. se popolnoma zdrav podal v Barcelono.
Parlamentarne volitve na Angleškem.
LONDON 14. Danes so poročali, o izvolitvi liberalca Wasona v Orknej-u v Škotski; s tem so sedaj znani vsi izidi volitev. — Potemtakem bo spodnja zbornica obstojala iz : 273 unionistov, 274 liberalcev, 41 členov delavske stranke in 82 nacijonalistov.
Posledice povodnji v Parizu.
PARIZ 14. — Posledice povodnji je še vedno opažati. Sinoči se je udri komad oboka proge 8 podzemske železnice ki jo sedaj gradijo. Ulica Mirbeau nad to železnico se je znatno udrla, tako da so jo morali zapreti za promet.
PARIZ 14. Seina je v zadnjih 24 urah padla za 7 cm.
Tanger 14, Poročilo, da je bil Raisuli usmrten s strupom, se dementuje. Raisuli je baje popolnoma zdrav.
se je v ta namen že pred par leti potrošilo par stotisoč kron, vendar pa da hoče storiti, kar je v njegovi moči. Deputacija pa je opozorila namestnika na grozno draginjo, ki je navstala mej tem, tako, da so danes delavci na slabšem, nego so bili pred par leti. Pa še na nekaj ga je deputacija opozorila, na to namreč, kako se je oni.po-boljšek razdelil: enim so dali vse, drugim nič. Deputacija je opozarjala posebno na
dobivali laglja. Tudi dobe volarji poseben delavni red. Glede pokojnine volarjev je uprava pripravljena privoliti računano od dneva stabilnosti naprej.
Zahtevali smo tudi za vse delavce javnik skladišč iste udobnosti za vožnjo po železnicah, kakor jih imajo železničarji, ker je služba analogna. Tej zahtevi ni ustreženo, ker je rešitev odvisna od uprave železnic. Ker pa je odklonjena zahteva zboljša-
položaj volarjev, na proktecijonizem, pod nja plačil, hoče uprava javnih skladišč, da katerim trpe in zahtevala premikanje med se določi 150 novih stabilnih mest. Na ta stalne delavce po nekem gotovem redu. način pridejo ti imenovanci vendar do višik Koncem svojega govora se je govornik plačil.
britko pritoževal, ker se za nadzornike! Prvi majnik se pripoznava kot praznik imenuje umirovljence, ki morejo živeti od delavstva
Položaj naših delavcev v svobodni loki.
Z javnega shoda minole nedelje.
Predsednik Kranjc je v svojem nagovoru označal namen današnjemu shodu. Deputacijo, ki mu je predložila spomenico radi zboljšanja položaja delavcev v c. kr. javnih skladiščih, je opozarjal namestnik, da
svoje mirovine, dočim mora toliko drugih stradati, ker so brez zaslužka.
Na to je predsednik podelil besedo referentu dru. Josipu Mandiću, ki je izvajal v glavnem:
Vsa ta gibanja teže po spremembi službenih razmer v svobodni luki. Neugodnost teh razmer je posledica dejstvu, da so metode vse uprave javnih skladišč zastarele. Pred vsem ni nobene službene pragmatike, nobene norme, po katerih bi uslužbenci prihajali do stalnih mest. Mezde so naravnost smešno nizke ozirom na težavnost dela in veliko odgovornost. To je naravnost sramota za upravo skladišč. To podjetje se je kakor tako ogromno širilo, ne da bi se temu primerno zboljšale razmere delavcev. Draginja je nepričakovano narastla. Plačila so se n. pr. zboljšala le za kakih 10—15°/,,, samo najemnina za stanovanja pa je porastla za 40—50°/o-
A kje je bil glavni vzrok, ki je omogočal obstanek takih razmer?! V pomanjkanja organizacije naših delavcev. A danes? Da-si je naših narodnih delavcev do 35°/, socijal.-demok. pa do 40%, vendar ni vodstvo socijalne demokracije hotelo niti slišati o kakem skupnem nastopu. Poživljali smo jih, da bi se zasnoval skupni akcijski odbor, ali socijalisti so ošabno odgovorili, da nas ne potrebujejo. Preostajalo ni torej nič dru-zega nego — ločena pot.
Potem je referent govoril o deputaciji pri namestniku analogno, kakor že predsednik shoda ter je na drobno razlaga zahteve, obsežene v spomenici.
Odgovor na to spomenico je došel začetkom februvarja. Se zahtevami po zboljšanju plač smo skoraj popolnoma pogoreli. Uprava se izgovarja, da ni denarja. Verujemo jej to Ali kje je vzrok, da država nima denarja V blazni politiki Aehrenthalovi! Ni denarja, ker si je naš minister za vnanje stvari zabi v glavo, da mora anektirati Bosno in Hercegovino. Aneksija je stala ogromnih milijonov, a koliko je poleg tega požrla nevarnost velike vojne radi aneksije ?! Je pač tako pri nas v Avstriji: za nepotrebne stvari imajo vedno denarja, za potrebne pa nikoli!! In posledica je sedaj: bankrotne finance!
Glavni krivec je torej baron Ahrentha in vsi oni, ki stoje za njim. Mi pa ne bomo mirovali in če ni država samo za to tu, da odira svoje državljane, moramo prej ali sle zmagati se svojim opravičenimi zahtevami
Kar se tiče druzih naših zahtev, vam morem javiti, da smo vspeli z zahtevo glede starostnih doklad, da se namreč pomnože od 3 na 4.
Istotako glede pokojnin, tako, da se bo po 35 službenih letih pokojnina odmerjala v meri vsega plačila, in ne kakor do sedaj: le dve tretjini še le po 40 letih.
S zahtevo, da bi se delavci, ki so postali za delo nesposobni po zdravniški preiskavi upokojili s penzijo v razmerju službenih let — nismo vspeli radi finančne krize.
Zahtevi glede dopustov je ustreženo. Sicer ne popolnoma tako kakor smo hoteli mi, ali vendar. Mi smo zahtevali za vseh enako mero dopusta, dočim so določeni dopusti za više v viši meri, za niže pa niže.
• Ustreženo je naši zahtevi, da se kavcije vrnejo onim uslužbencem, ki so jih položili.
Odgovor zagotovlja, da se odpravi protekcijonizem in favoritizem in da se bo vedno oziralo v prvi vrsti na starejše delavce.
Pometači bodo dobivali po možnosti 2 obleki, delavci v kleteh letno obleko. Važna je pridobitev za volarje, da jim bo po prvem letu zagotovljeno vsaki dan delo, plačo bodo dobivali na teden in ne sproti vsaki dan ter bodo dobivali po par močnih škornjev. Volarji, ki so postali nesposobni za težko delo, bodo
Na vas delavcih pa je, ako se zadovoljite s temi koncesijami. Jaz pa menim, da treba na vsak način nadaljevati korake, ker delo akcijskega odbora ni dovršeno. — Vedno bomo trkali na kompetentnih mestih.
Na to je govornik žigosal socijalna demokracijo, ki se je bahala z velikanskimi obljubami. A kaj so dosegli. Niti tega, kar mi. Ravno to je bilo slabo, da so zahtevali preveč. Socijalni demokratje so storili sklep, da se počaka na definitivni odgovor in da se prepusti njih akcijskemu odboru, da nadaljuje pogajanja.
Govornik je še enkrat obljubil, da bo N. D. O. delala na to, da zmagamo na vsej črti in tedaj se pokaže, če more N. D. O. kaj doseči in ali je res potrebno, da slovensko delavstvo priseza na evangelij Pereca in Pittonija. (Viharno odobravanje).
Na to je na analogno vprašanje še dr. Mandić omenil, da vodja javnih skladišč Minas odpotuje na Dunaj, da predloži te poboliške trgovinskemu ministru v a odobrenje. Circa 1. junija stopijo potem te koncesije v veljavo in takrat dobimo pismen odgovor.
Po kratkih pripombah zborovalcev Kre-ševiča in Jeraka je bil vsprejet predlog, da se odpošlje deputacija k trgovinskemu ministru (ki je prišel včeraj v Trst).
Na to je bila predlagana nastopna resolucija :
„Uslužbenci c. kr. javnih skladišč, učlanjeni pri N. D. O., jemljejo poročilo d.ra Mandiča na znanje in pooblaščajo na javnem shodu dne 26. septembra 1909. izvoljeni akcijski odbor, naj nadaljuje s primernimi koraki v svrho končne izpolnitve vseh zahtev, ki so bile uveljavljene v spomenici, izročeni upravi c. kr. javnih skladišč dne 14. novembra 1909\
Resolucija je bila enoglasno vsprejeta.
K besedi se je oglasil strokovni tajnik Ekar, ki je naglašal pravico slovenskega delavca do zaslužka na tej zemlji. Do zaslužka ima sicer pravico vsakdo, ali vprašanje je, kdo ima večo pravico? Domačini, ki morajo vršiti tudi dolžnosti do države.
Očitanje socijalnin demokratov, da nismo organizirani in da nimamo programa, ne velja. Naš program je pošteno delo. To je najlepši program. Delavstvo pa naj se zave moči, ki je v našem združenju. Oklene naj se N. D. O. za skupno delo. Delo se 'bo delilo po skupinah, a po teh zopet združevalo v skupno silo.
V svojem sklepnem govoru je predsednik Kranjc pozival brezposelne delavce naj brezobzirno zahtevajo dela v svobodni luki pri sv. Andreju' in naj se ne puščajo strašiti. Nastopajo naj pogumno.
V protest proti napadu ljubljanskega lista „Slovenec" na dr. „sv. Cirila in Metoda", se vpišite vsi v isto ali pa darujte vsak po svoji moči.
Slučaj zaderskega nadškofa Dvornika.
Poročali smo že, da je bil zadarski nadškof Dvornik odstavljen; in sicer kakor je bilo rečeno — radi bolezni. No, resničnega razloga temu ni iskati v bolezni, ampak v okolnosti, da odstavljeni nadškof ni hotel v svoji škofiji razglasiti dekreta rimske stolice, s katerim se odpravlja gla-golica iz dalmatinskih cerkva.
„Neue Freie Presse" je pisala pred par dnevi o tej stvari: „Poleg velikega pomena, ri ga imajo dogodki v Dalmaciji in Primorju za monarhijo, je zelo važno dejstvo, da je v enem nadškofu hrvatski narodni čut močneji, nego vera v dolžnost poslušnosti nasproti papežu. Nacijonalizem ima tam na
V nedeljo :: popoluflne:: ponovi se opereta „Jftamzelle Jtitonche" v „Jfarod. (lomu".
»tram M.
„EDINOST' st. 46.
▼ Tisto, 15. februarja 1910
jugu države, na nevarnih tleh Dalmacije, a gotovo tudi v Isti in na istrskih otokih, moč, ki je postaia silneja, nego moč klerikalizma. Pa tudi kak škof izgublja svoje mesto, ne kakor mučenik vere, ampak kakor mučenik svojega hrvatskega mišljenja. Ako vera s svojimi sredstvi milosti in svojimi močnimi tradicijami ne more ničesar več proti slovans emu nacijonalizmu, kako naj proti istemu kaj napravi slaba država tam doli, a morda tudi tam gori."
Milanska „Perseveranza" doznaje od svojega vatikanskega dopisnika sledeče podrobnosti o Dvornikovi aferi : „Nadškof Dvornik je bil že več časa predmetom napadov od strani zadarske duhovščine, ki je pri Vatikanu protestirala, ker nadškof nikakor ni hotel obelodaniti odlokov sv. Stolice glede rabe glagolice, ker je želel postati njen mučenik (!) in ker je njegova, tako očito pokazana neposlušnost napram navodilom iz Rima provzročila pravo anarhijo med duhovščino dijeceze. Vatikan se je vznemiril radi neprestanih tožb ter je odredil preiskavo, ki je bila poveijena nekemu jezuitskemu patru, ki dobro pozna razmere v Dalmaciji. Preiskava je završila z odstavlje-njem nadškofa, ki seje motivirala z boleznijo.*
„Obzor" prinaša v tej zadevi daljši dopis iz Zadra, v katerem pripoveduje, da je nadškof Dvornik v Zadru samem zelo pazil, da ne bi žalil občutljivosti Italijanov. Radi tega so ga hrvatski listi tu Ji večkrat ojstro napadali. Zato je pa začel v okolici na novo uvajati glagolico, ki jo j j bil odpravil njegov prednik Rajčevič skoro iz vseh cerkva. Vse to da je Dvornik delal v sporazumu z dunajsko vlado. „Obzorovemu" dopisniku da je znano, da se je nadškofu Dvorniku posrečilo izpodbiti nezaupanje, ki je vladalo v dunajskih dvornih krogih proti temu našemu narodnemu privilegiju, ter obenem uveriti te kroge, da zamore biti tudi glagolica sredstvo avstrijske politike napram Balkanu. Zato pa ni uspel pri Vatikanu, ki vidi v glagolici še dandanes ne samo neko nevarnost za univerzalnost cerkve, ampak tudi sredstvo narodnih borb. V Vatikanu da se še danes veruje, da se na iztočnih obalih Adrije z ruskimi rublji vodi borba za glagolico in proti italijanskemu elementu in italijanski kulturi. Na naše politiške razmere se ne gleda več z vedrim očesom Leva XIII. Pij X. ne more zatajiti v sebi čustvo in aspiracij beneškega patrijarha. Zato je Dvor-nikova akcija vzbudila veliko nevoljo v Vatikanu. Dvornik je hotel prepričati Vatikan, da dela v interesu cerkve, a se mu ni posrečilo. No, on je brez obzira na napete odnošaje z Rimom, ipak nadaljeval svoje delovanje v prilog glagolice. Okoli konca 1. 1906 je Dvornik težko obolel in moral oditi na zdravljenje. V njegovi odsotnosti mu je Vatikan imenoval — ne da bi ga vprašal — pomožnim škofom prošta zadarskega kapi-telja. Italijana Borzattija, s katerim nista bila ravno v prijateljskih razmerah. Vatikan je računal, da bo nadškof Dvornik smatral to kakor očit izraz nezaupanja. Mejtem se je vzbudila v Dvorniku uporna dalmatinska Mrav. Odločil se je, da ne odneha. Vrnil se je na svoje mesto in skušal vršiti nadško-fovske funkcije. Zdravniki pa so mu svetovali, naj se čuva, ker bi ga delo utegnilo stati glavo. Odločil se je, da imenuje pro-vikarija, ki bo upravljal škofijo. Ta čast bi bila imela doleteti Borzattija, ker ga je že Rim imenoval. Ali Dvornik ga je odklonil, navedši zato dober razlog: Ker (Borzatti) ne pozna hrvatskega jezika — jezika naroda ! Ponudil je mesto provikarija italijanašu Mioševiču, ki pozna dobro hrvatski jezik. A ta je odklonil iz ozirov na Borzattija.
Tedaj je Dvornik imenoval provikarjem kanonika Piasevalia, ki je Hrvat. V kapitelju je nastal razdor. Hrvatski kanoniki so bili na Dvornikovi in Piasevali-jevi, italijana-ški na Borzattijevi strani. Neprestano so odhajale v Rim ovadbe proti Dvorniku. Vatikan je vpraševal razjašnenje, pošiljal opomine. A Dvornik se ni nič zmenil za vse to. Zatrja da se, — tako pravi „Obzo-rov" dopisnik dalje — da Dvornik celo na lastnoročna pisma Pija X. ni odgovarjal. Ko je bil na Dunaju, je napravil razne obiske a ni obiskal papeževega nuncija. Vatikan je po slal jezuvite, ki so se informirali seveda pri italijanski duhovščini v Zadru in so pošiljali vsakovrstna poročila v Rim. Dogodil se je celo ta škandal, da je neki postni propovednik — seveda jezuvit — v navzočnosti nadškofa Dvornika namigaval popolnoma jasno na njega, preteč z božjo kaznijo „nepokornim" in „okolici".
Medtem se je Vatikan trudil pri dunajski vladi, da bi Dvornika odstavili in postavili Borzattija njegovim namestnikom, s pravico nasledstva. Dunajska vlada, pri kateri so intervenirali dalmatinski poslanci, pa se je temu najživeje upirala, ker ni hotela škandala.
Prepir med Dunajem in Rimom je trajal dve leti. Dvornik je za vse to znal, a ni se zmenil tudi dalje ne za Vatikan, ne za papeževo nuncijaturo na Dunaju, Konečno se je Dunaj udal.
„Obzorov" dopisnik zaključuje : To Vam je v glavnih potezah ta slučaj nadškofa Dvornika, zanimiv in važen za nas, ker gre za spor med našim narodnim cerkvenim dostojanstvenikom in protinarodno rimsko kurijo. Ozadje mu je: borba za glagolico. Udarec, zadan nadškofu Dvorniku, je namenjen tej naši narodni svetinji. Ali Rim se
moti, ako misli, da doseže svoj namen. Hrvatski narod se ne odreče svojim pravicam nerazumljivim načrtom rimske politike na ljubo !
*
Pariški „Figaro" objavlja v tej stvari sledečo brzojavko iz Rima: Vatikanski krogi izjavljajo, da je v aferi nadškofa Dvornika šlo samo za disciplinarno kazen, katero je nadškof zaslužil s tem, da se je dve leti branil izvršiti ukaz papeževe stolice. S to kaznijo ni Vatikan zavzel nikakega stališča ne za Italijane, ne za Hrvate, ampak je samo kaznoval neposlušnost. (Kdo bo pa to
veroval?! Ured. „Edin.")
*
V nekakem protislovju s poročilom v „Obzoru" je zadarski „Narodni list", ki trdi, da nadškof Dvornik ni bil nikdar pozvan, da se opraviči na katerokoli stran. Bilo mu je od sv. Stolice celo prepovedano posvečavati duhovnike, ne da bi se mu
bilo povedalo razlog te prepovedi.
*
Bilo kakor bilo: To eno stoji, da je nadškof Dvornik padel kakor žrtev glagolice in vsi oni, ki znajo misliti s svojimi glavami, morejo iz načina, kakor se je postopalo z nadškofom Dvornikom, izvajati sklepe, kako nas Vatikan — ljubi!
Člen gosposke zbornice In slovanski učenjak prof. dr. V. Jagić o glagolici.
Profesor V. Jagič je objavil v „Neue Freie Presse" daljši članek, v katerem nepobitno dokazuje, da so nekateri daleko-vidneji papeži izrecno dovolili Hrvatom posluževati se starodavne pravice do slovanske liturgije po rimskem obredu.
Na to razpravlja člankar o sedanjem stanju tega vprašanja in pravi: „Mesto da bi se skušalo urediti to vprašanje, se je raje seglo po „masreglovanjih", o katerih pišejo že tudi dunajski listi. Ali je to prava pot, ki vodi k cilju, ali bo to pospeševalo udanost do cerkve in resnično vernost — o tem nočem govoriti ? I9
Nova umazana afera dr. Franka.
„Pokret" in za njim drugi hrvatski listi prinašajo sledečo škandalozno afero: Neki kranjski konsorcij, v katerem so dr. Hočevar iz Krškega ter dr. Majaron in Maylander iz Ljubljane je v svrho parcelacije kupil vele-posestvo jankomir pri Zagrebu. Dotični konsorcij je na priporočilo dra. Josipa Franka imenoval njegovega sina dra. Vladimirja Franka, upraviteljem posestva. Dr. Frank ml. bi bil imel to veleposestvo prodajati po malem, a je med tem upravljati tako, da bi prinašalo vsaj nekoliko dohodka. Med tem je dr. Vladimir Frank razkošno živel na račun Jankomira in kranjskega konsorcija — živel je kakor mal bog. Ko so konsortisti zahtevali od njega račune, se je izkazalo, da je dr. VI. Frank zafuckal lepih — 60.000 kron !
To poneverjenje da je dokazano na podlagi računov, ki jih je dr. Frank ml. sam napravil. Resnično poneverjenje je torej gotovo še mnogo večje. On je prodat okoli 200 parcel, a do danes se še ne zna, koliko so kmetje že plačali na račun.
Ko je konsorcij konečno zahteval od dr. Vladimir Franka naj uredi Jankomirske zadeve in mu zapretil s kazensko prijavo, je Frank ml. pomiril konsorcij s tem, da mu je obljubil, da Jankomirsko veleposestvo kupi ban Rauch na račun dežele.; Cena bi bila v tem slučaju seveda tako visika, da bi bila pokrita vsaka izguba, a poleg tega bi bil še Frank zaslužil novih lepih tisočakov. Medtem .pa je Rauch padel in vsa kupčija je splavala po vodi. „Pokret" objavlja faksimile nemškega pisma, ki ga je pisal dr. Hočevar dne 20. m. meseca dr. VI. Franku. — Omenjeno pismo končuje tako :
„Politika v Hrvatski dobi sedaj zopet drugo smer. Pod Khuenom Rauch vsekako ne bo mogel dolgo ostati. Porabiti še ta kratki čas, da še pod Rauchovom izvedete to prodajo in nas osvobodite Jankomira". „Pokret- zahteva, da se proti dru. VI. Franku uvede takoj kazensko preiskavo radi pone-verjenja. Značilno pri vsem tem je tudi to, da slov. državni posl. dr. Hočevar piše ' velikemu Hrvatu, sinu „največega živečega" 1 Hrvata nemško pismo.	j
Ogrske narodnosti in Khuen. !
Kakor se zdi, narodnosti niso ravno i protivne Khuenu, marveč pričakujejo od njega1 celo, da jim nekako olajša njihov sedanji neznosni položaj. Glasilo srbskih Romunov „Tribuna" sodi položaj za Khuena precej optimistično. Omenjeni list je izračunal, da je na Ogrskem samo 21 čisto madjarskih velikih županij, ki volijo 197 poslancev. V 42 velikih županijah imajo narodnosti večino.
Te slednje volijo 216 poslancev. Dokler so bili liberalci na krmilu, so bili ti okraji vedno njihovi. Tudi sedaj ne bo Khuenu težko doseči, da bodo ti okraji volili po njegovi volji. Ako si zagotovi tudi podporo Hrvatov, bi mu bila torej večina v bodočem državnem zboru skoro zagotovljena. Njegove šanse se torej ne zde slabe.
Dnevne vesti.
Otvoritev Fran Josipove luke pri Sv. Andreju. Včeraj je bil izročen prometu prvi del nove luke pri Sv. Andreju. Celi projekt nove luke bo dovršen še-le leta 1916. Vsi pomoli, obrežja, prostori za nakladanje in razkladanje blaga zavzemajo skupni prostor 670,000.000 m1; od tega odpada na same hangaije in skladišča 300.000 m8. Stroški za zasipavanje in napravo pomolov in obrežij so proračunjeni na 53,334.500 K. Za tračnice, skladišča, razsvetljavo, električne naprave, za motorne gonilne sile, upravne urade itd. je proračunjenih 33,200.000 K.
Skupni troški bodo torej znašali — 86,534.500 K.
Čim bodo vsa ta dela dovršena, se bo smelo prištevati dela v tržaški luki mej največje slične naprave na celem svetu.
Prvi del je včeraj slovesno otvoril trgovinski minister Weiss"kirchner ob navzočnosti načelnikov oblastnij in avtonomnih kor-poracij. Govorila sta poleg ministra Weis-kirehnerja, ki je imel slavnostni govor, tudi župan Valerio in predsednik trgovske zbornice, di Demetrio.
Novo „Fran Josipovo pristanišče". Z dnem otvoritve nove svobodne luke v „Franc Jožefovem pristanišču" bode radi veče ugodnosti ondi zaposlenih oseb dovoljen prehod skozi vrata, ki se nahajo v ograjnem zidu, proti vzhodu v bližini Lloy-dovega arzenala.
Ker se pa mora ta prehod v smislu carinskih predpisov smatrati za stransko pot, opominja se vse one, ki se mislijo posluževati tega prehoda, da je po ti poti prepovedana prenašanje blaga in da bo vsak poskus uvajanja blaga skozi gori navedena vrata kaznovan po obstoječih zakonih radi poskušenega tihotapstva.
Nekaj nedostatkov na naSih sodiščih. Sodeč po vnemi, s katero se je sodna gospoda dala na jezikovno reorganizacijo primorskih sodišč v nemškem duhu, bi človek moral misliti, da je v vseh ostalih ozirih na teh sodiščih vse v najlepšem redu in da treba torej samo še slovenščino kolikor možno istisniti, da bodo primorska sodišča vzorna.
Da pa temu ni tako, ve dobro vsakdo, ki je imel z našimi sodišči le količkaj opravila.
Za danes se hočemo dotakniti samo enega nedostatka, ki pa je posebno za stranke zelo važen, namreč določevanja dnevov za razprave v civilnih pravdah. V tem oziru imamo zaznamovati dvojne pritožbe.
Kar se pred vsem tiče zborničnih sodišč v Trstu, morajo stranke čakati tri, da celo Štiri mesece, predno se jim razprave razpišejo. A!.o treba potem dan preložiti v svrho zaslišanja prič, poteka zopet nekoliko mesecev, predno pride do nove razprave. Ako se všteje še čas do I. naroka in rok za odgovor, se lahko z mirno vestjo trdi, da traja taka pravda v prvi instanciji navadno eno leto.
Mi vemo sicer, da je Število svetovalcev nedostatno, vendar pa moramo reči, da bi se precej dragocenega Časa prihranilo, ako bi razprave začenjale točno ob določeni uri in ako bi senatni predsednik že v naprej znal, kdo bo vsakikrat v njegovem senatu sodeloval. Tako pa se neredkokrat dogaja, da mora predsednik ali sodni sluga tik pred razpravo po vsem sodišču iskati votante ali celo zapisnikarja, s katerimi naj se senat sestavi.
Dočim se mora torej zborničnim sodiščem očitati počasnost, pa razvijajo nekatera okrajna sodišča tako naglost v določevanju narokov, da je to zopet strankam v škodo.
Nekatera okrajna sodišča _ določujejo namreč razprave na osem dni. Štiri do pet dni leži potem spis v sodni pisarni, a stranka ali odvetnik dobiva v takem slučaju vabilo še-le tri dni pred razpravo. Odvetnik nima niti časa, da obvesti stranko, stranka pa nima časa, da se z odvetnikom posvetuje. Posledica temu je potem, da prihajajo stranke nepripravljene na razpravo, navadno brez prič in brez potrebnih listin, in da se morajo zato razprave odlagati, kar provzro-čuje velikih in nepotrebnih stroškov.
Svetovali bi gospodi na višem sodišču, da bi se bavili raje s temi in sličnim i nedo-statki, o katerih hočemo še govoriti o drugi priložnosti, nego pa da širijo v naših krajih germanizacijo.
Na naslov c. kr. finančnega ravnateljstva v Trstu. Iz Pule na pišejo:
Zatrjuje se nam, da je finančni nadzornik Dalla Rosa premeščen v Gorico. Mi ne zahtevamo, da bi bil za njegovega naslednika imenovan kak Hrvat ali Slovenec, mislimo pa, da je popolnoma upravičeno, če zahtevamo, da mora bodoči finančni nadzornik — čegar delokrog obsega vse kvarnerske otoke — poznati hrvatski ali slovenski jezik in da ne sme biti sovražnik Slovanov,
Toliko na znanje slavnemu finančnemu ravnateljstvu zato, ker se nam zatrja, da se misli imenovati na to važno mesto nekoga, ki se ostentivno ponaša s tem, da ne pozna niti besedice hrvaškega ali slovenskega jezika. Naj slavno finančno ravnateljstvo skrbi, da bodb v kraje kjer živijo Slovani imenovani uradniki, ki ne sovražijo tega naroda in ki poznajo njegov jezik.
Ojačimo se gospodarski! Te dni si
prinesli kratek opomin našega prijatelja. „Ne tako J" Povrniti pa se moramo na predmet, ker v vprašanju slovenske (in sploh slovanske) trgovine v našem mestu vidimo glavn« težišče ^vseh naših narodno-političnih pridobitev. Žalibog pri nas še vedno ni tiste prave zavesti v vsakem posamičniku, zavesti, da sleherni Slovenec in Slovan v Trstu ne sme zamujati ni najmanjše priložnosti, da vrši svoje domovinske dolžnosti. Odkriti moramo biti! Kajti če ne bi bilo tako, na teai mestu se sploh ne bi smelo in moglo čitali o tem, da kak slovenski „narodnjak" ne ve na pr., da v srcuj mesta imamo narodno, slovansko trgovino s klobuki (Josip Cwen-kel, Corso štv. 32.) ali svojega fotografa, brivca, knjigarnarja, trgovca z manufakturnim blagom, ali z gotovimi oblekami. Mi smo večkrat opozarjali mestne Slovane, da je n. pr. v ulici sv. Sebastiano štv. 6. gosp. Turina, odločen narodnjak, odprl svojo papirnico, ki je bila prepotrebna za oni del mesta, ki mu je predaleč Gorenjčeva trgovina. In ?.. Poglejte vse tiste italijanske papirnice v ulici Sv. Sebastijano in boste videli, kako jih pridno obiskujejo naši ljudje ! Gosp. Turina pa nima sreče. Ni-li to sramotno, ni-li to nevarno za naše gospodarsko razvijanje v tem trgovskem velemestu!
Spametujeno se torej ! Gosp. Cwenkel je prišel ginjen k nam, da bi nam se zahvalfl za naše opomine. „Do sedaj so me bojkotirali Italijani — je rekel gosp. Cwenkel — ker da sem Slovenec, Slovenci pa niso zahajali v mojo trgovino, češ, da za njo nis« znali!! Če pojde tako naprej, bom moral zapustiti Trst in preklinjati vse one, ki so mi govo'rili: V Trstu vsaka slovanska glava potrebuje klobuk ali kapo kupljeno pri slov. trgovcu".
Zamislimo se malo pri tem dejstvu ! In odločimo se vendar enkrat za geslo „svoji k svojim!" — če sploh mislimo na večje uspehe za bodočnost.
Kdor Slovan — Ta Sokol! S tem
geslom je založil „Sokol" v Ajdovščini kaj mične razglednice. Na levi v ospredju drži postaven „Sokol" v kroju sokolsko zastav« ter zre resno preko ravnine. Ker so razglednice zares lepo in skrbno izdelane in ker je čisti dobiček določen za nabavo telovadnega orodja, priporočamo te razglednice v pridno naročanje.
Ljudska predavanja. — Po daljšwn odmoru in to radi predpusta, se v kratkei* pričnejo zopet redna predavanja, ki so doslej tako lepo uspevala. Upamo, da jih slavno občinstvo posečalo v velikem številu, in nam tako ohrani simpatije, ki nara je jih izkazovalo dosedaj.
Sodelovanje nam je obljubilo več predavateljev, med temi g. profesor Ferd• Seidl iz Gorice, ki bo predaval nekaj iz naravoslovja.
G. dr. J. Mandic misli predavati nekaj socijalnega, na kar opozarjamo naše delavstvo.
Prihodnje predavanje se vrši prihodnji torek dne 22. t. m. Predava g. cand. iur. Jedlowski o predmetu : „Carigrad*. Na to velezanimivo predavanje, katero b« pa pojašnjevalo 130 krasnih ski optični h slik, opozaijamo slavno občinstvo že seda .
Iz Padrič. Po daljšem presledku se je začelo tudi naše pevsko društvo „ Slovan ^ zopet oživljati. Dne 23. januvarja je imel« svoj XII. redni občin zbor, na katerem se je zopet pokazalo, da občutimo potrebo tega društva.
Dne 2. februvarja pa je priredilo svoj pevski večer pri g. Josipu Grgiču. Tudi na tej prireditvi se je pokazalo, kako naša mladina narodno čuti in hrepeni po izobrazbi. Dne 6. februaija je imelo plesni venček v dvorani g. M. Grgiča, ki je izpal izbora« toliko glede udeležbe, kolikor tudi lepega vedenja. Le od strani starijih vaščanov bi želeli večega zanimaija za društvo, ker mladina potrebuje vspodbuje od starejih.
G. M. Grgiču bodi izrečena prisrčna zahvala za brezplačno prepustitev dvorane, tamburaškemu zboru za sviranje izbramih plesnih komadov, bivšemu predsedniku A. Grgiču, in vaškemu načelniku. J. Grgiču za podarjenih 6 K.
Grad Miramar. Včeraj popoludne se je kneginja Elizabeta Windischgratz, h« pok. prestolonaslednika Rudolfa s posebnim vlakom pripeljala v Miramar, kjer ostane kake tri mesece.
Kakor doznajemo, bo odsedaj naprej tudi tekom bivanja členov cesarske rodbine ostal gornji del miramarskega parka odprt občinstvu.
C. in kr. vojna mornarica. Glasom brzojavnega poročila — je vojna lacUja „Panter" dne 11. t. m. dospela v Soerabio, kjer ostane teden dni.
Izgubil je nekdo dne 12. t. m. v Sežani na trgu svoto 1120 K. Pošteni najditelj naj se zglasi v našem uredništvu. Izplača se mu zakonita nagrada.
Zanimanje za prihodnjo zabavo Slovanske Čitalnice je veliko. Ni čuda! Na vsporedu sobotnega čajevega večera je prav vabljivih točk. Naj omenimo, da sodeljujej« g. Š. Schneller in pa naš novi „Tržaški kvartet" in da je na dnevnem redu tudi interesantno predavanje o Carigradu ilustra-vano s 130 projekcijami; potem pa bo še nekaj, ampak to se bo moralo — videti.
V Trstu, 15. februvarja 1910.
EDINOST" it. 46.
Sira« III
V	odgovor „Slovencu44
radi napada na našo Šolsko družbo.
V	puščici ▼ kavarni „Commercio", v katero so zbirali gostje te kavarne v soboto in nedeljo prispevke za Ciril-Metodovo družbo kot protest proti „Slovencu", ni bilo 100 K, kakor objavljeno, ampak 104 K 20 stot. Ker je število darovalcev veliko in so na nabiralni poli nekatera imena nečitljivo pi-pisana, jih z ozirom na prostor lista „Edinost" ne objavimo. Zahvaljujemo se pa srčno rodoljubnim prijateljem naše družbe.
Odbor
C. M. moške podružnice v Trstu.
—	V protest proti „Slovenčevi" blaznosti darovali o priliki krsta Danice Majcen gosp.: Ivan Majcen, L Domes, K. Bogateč po K 2 k temu dodala gospa Amalija Drufovka še K 1 skupaj K 7 za moško podružnico sv. Cir. in Met. Denar hrani uprava.
—	Slovenci na Reki so na predlog trgovca g. Petra Verčona nabrali v protest proti članku v „Slovencu" 16 K za Ciril-Me-todovo družbo. Reški Slovenci so že enkrat poslali večji znesek za družbo in sklenili, da jo bodo vedno podpirali. Od sedaj naprej pa hočejo to storiti v še večji meri in poživljajo ob enem vse brate v domovini in izven nje, da s podvojeno požrtvovalnostjo priskočijo na pomoč naši miljeni družbi. Darujmo toliko, da bo družba mogla rešiti vsakega slovenskega otroka na meji iz nemških ali laških krempljev.
—	V protest proti „Slovenčevemu" članku proti družbi sv. Cirila in Metoda je daroval gosp Rupl Jakob K 2 za podružnico na Greti. Po občnem zboru podružnice na Greti nabralo se je med zborovalci v Kon-sumnem društvu v Rojanu v enak protest in kakor dar ob 25-letnici obstanka družbe sv. Cirila in Metoda v gostilni „Konsumnega društva" v Rojanu K 2314.
—	V veseli družbi praznovanja 25 letnice poroke Kristjana Bogateč v Ricmanjih se je nabralo v protest proti „Slovenčevi" lopovščini K 5 za moško podružnico sv. Cir. in Met. Denar hrani uprava.
—	„Slovencu*' v odgovor. 1 z Lokev:
Ne vseh — a kdor pregleda te,
Spozna mu glavo in srce!
Te zlate besede je napisal kakor motto, k prvi izdaji svojih nebeških poezij naš goriški slavček. Res: prečitajte „Slovenčev" članek in spoznate mu glavo in srce!! Vedno se sklicujejo na Kristove nauke, je-Ii pa Krist učil tako sovraštvo proti — bratu ? Ne, tako ni učil Krist — člankar je prevzel vlogo Judeža Iškarijota.
Proti takim pojavom — boj do skrajnosti, ali plemenit boj: s kronami za družbo odgovorimo sovražnikom družbe! Oni članek je moral narekovati sam vrag! Ali dal Bog, da iz tega vražjega semena vzklije sad, ki bo lečil narodno rano, ki jo je odprl člankar se svojim peresom.
Kar je zares narodno čutečega v Sloveniji, naj se združi v odgovor z delom za nedolžno deco v obmejnih krajih ! „Cirilmetodarija" naj pomnoži požrtvovalnost rodoljubnih src!
Tako se je zgodilo pri nas v Lokvi. Dva naša narodna moža sta stopila v število onih, ki se vpisujejo v obrambeni sklad. Gg. Anton Muha st. in Avgust Praprotnik sta izročila tukajšnji podružnici po 200 K. Dal jima Bog še mnogo posnemovalcev! Ob enem so zložili rodoljubi v odgovor na oni pamflet 72 K, ki so jih darovali: Rade Praprotnik 20 K, Slavoj Praprotnik 20, učitelj Kreščak 10 K. Anton Muha ml. 10 K, učiteljica Milena Žagar 5 K, neimenovan 5 K, Marija Petelin 2 K. Pričakujemo pa Še na-daljnih prispevkov. Dal Bog še mnogo takih protestantov, a družbi neštevilo miloda-rov!
Tržaška mala kronika.
Nemarni stariši. Mizarju Antonu Mi-chelini so včeraj nekateri pobalini, stari od 10 do 12 let ukradli voziček. Policija je 4 teh pobalinov aretirala in dala poklicati njihove stariše. Ali ker se ti niso pobrigali, da bi se odzvali pozivu policije, je ista morala pustiti pobaline brez druzega na svobodo.
Hiša pogorela. Predsinočnjem ob 9 30 se je v hiši št. 483 pri sv. M. Magdaleni spodnji, lasti Josipa Hrovatin pojavil ogenj. Hišica je popolnoma pogorela še preden so došli ognjegasci. Rešili so le hlev in nekoliko pohištva. Hrovatin je zavarovan pri br»nki „Slaviji".
Otroci izginili iz Ljubljane. Tiskar Ivan Gostinčar iz Ljubljane je predvčeraj naznanil policiji, da je njegov brat Vinko siar 12 let dne 12. t. m. izginil iz Ljubljane. Bržkone je deček odšel z nekim neznancem, ki mu je dal tudi denarja. Gostinčar je povedal, da so izginili iz Ljubljane trije ali celo pet drugih in to vsled slabih redov v šoli.
Najdena kava. Že dne 9. t. m. so v veži hiše št. 4, v ulici Media našli žakelj, v katerem je bilo 25 kg kave. Žakelj ima znamko B. U. Trst. Gotovo prihaja iz kake tatvine. Shranili so ga pri bližnjem redarskem oddelku na razpolago lastniku.
Drzna tatvina. V soboto ob 8. uri zvečer je gospa Baisingher šla po svojega soproga, — ki je uslužben v podružnici Neumanove menjalnice na Korsu in Šla sta skupaj domov. Ko sta prišla blizu svoje hiše, se je urno približal nek drzen tat, ki
je gospej bliskoma iztrgal iz roke tobico, v kateri je bilo 11 kron. Gospa je kar okame-nela strahu.
Koledar in vreme. — Danes : Faustin in Jovita muč. — Jutri: Kvaterna sreda. ~ Temperatura včeraj: ob 2. uri popolu-dne -+- 7° Cels. — Vreme včeraj : lepo.
Vremenska napoved za Primorsko: Večinoma jasno, semtertja megleno. Hladni vetrovi. V začetku še lepo, potem motno.
Društvene vesti.
Glazbeno društvo »Trst" bo imelo jutri v sredo vajo za mešani zbor. Sprejemajo se nove moči.
Št. Jakobska čitalnica opozarja svoje pevce in pevke, da se danes zvečer vrši vaja za opereto „Mamzel Nitouch."
Odbor C. M. moške podružnice ima veU-važno sejo v torek, dne 15. t. n. ob 7. uri zvečer v pisarni predsednika. — Prosim polnoiteviln* udeležbe.	Predsednik.
Učiteljsko društvo za Trst in okolico vabi na željo mnogih članov gg. tova-rišice in tovariše na sestanek, ki bo v četrtek 17. t. m. ob 5. uri popoldne v šolski sobani v ulici Acquedotto št. 22, kjer bo po-menek o stanovskih zadevah.
Podružnica „Glasbene Matice" v Trstu. Jutri v sredo točno ob 8. uri pevska vaja za sopran in alt. Ker je koncert blizu, prosim polnoštevilne udeležbe. —
Pevovodja.
Pevsko društvo „Kolo". Odbor bo imel danes zvečer ob 8. uri sejo, Gg. odbornike se naproša, da sigurno vsi pridejo in tako tudi pregledovalci računov, na dnevnem redu bode med drugimi točkami pogovor radi daljšega izleta to poletje.
DAROVI.
Za možko podružnico družbe Sv. C. in M. nabralo se je z „interesantnim panoramom" K 5. (Denar hrani uprava).
Za veliki Ciril-Metodov ples združene slovanske mladine doposlali so gospoda: Dr. Franc Kos profesor v Gorici K 10, Ivan Kenda vod. v tovarni Boljunec K 5, R. Katalinić Jeretov Zadar K 5, Ise Ćorak Zadar K 5, dr. Ivo Mrhar profesor Trst K 8, Janko Malenšek Trst K 4, dr. Andrej Stanger odvetnik Volosko K 10, potom Jadranske banke: Fran Tomšič Nabrežina K 2, SI. pevsko in bralno društvo „Ladija" v Devinu K 5, gosp. Peter Baučar Trst K 1,1 Županstvo v Jelšanah (Istra) K 6, Aust. parobrodarsko društvo „Dalmatia" v Trstu K 50, Peter Matanić nadučitelj Pazin K 2, Rudolf Kregan Koper K 4, Vekoslav Plesničar trg. Trst K 4, dr. Kristjan Krstulovič zdravnik Trst K 10, Friderik Mahorčič postajena-čelnik Trst K 4, Ivan Rudolf Milje K 2, Ema Lenassi Trst K 2, Fani Živec učiteljica Du-tovlje K 2, Mihael Pertot višji kom. Ljubljana K 6, Ivan Kunić Janjina K 4, Anton Furlan Repentabor K 6, Ivan Daneu šolski vodja Sv. Ivan K 4. V zadnjem izkazu čitaj Stijepo Dabinović kap. Trst K 20, mesto K 30. — Kakor je bilo pomotoma javljeno.
Rodoljubnim darovateljem iskrena hvala.
Nadaljne prispevke naj se izvoli pošiljati na Jadransko Banko ali gosp. Vladku Ternovcu — ulica Fontana 4. I.
Odlikovana pekarna in slaščičarna
i alat. kol^fa. ia križcem na mednarodni obrtni rnaUiivi j v Londona 1909
Acquedotto 15. • Podru ž. ul. Miramar 9 trikrat na 9an svež kruh.
Frodajalnica e tudi dobro preskrbljena z vsakovrstnimi blškati posebno za čaj; ima razne f na v>na in likerja v buteljkah ia fine deiertne bonbone. Sprejema nančila za vsako vrstne torte, krokante itd., kakor tnrli \t»ake predmete za »peči. —Ima tudi aajflnejšo msko iz najboljših ailinov po najnižji ceni. BREZPLAČNA POSTREŽBA NA DOiL — Priporočam se r.a. obilen obisk z odlič im upoštevanjem	Vinico Sfeerk
Mnenje gosp. prof. drn. F. MOMinj-n, Carigrad
K
zdravnika.
G. /. 8JBRRAVALLO
Trst
ŽELEZNATO KINA - VINO SERRAVALLO (Vino di China Ferruginoso Serravallo) je jako krepilno zdravilo. Kot tako naj se toplo priporoča malokrvnim in rekonvalescentom.
CARIGRAD, 29. novembra 1903.
Dr. MUEHLING.
PelIRl Kinematograf
TRST - ulica Belvedere 19 - TRST
Od torka 15. do 17. februvarja 1910:
1) Od Helsingborga do slikovite točke KHUen (krasna projekcija po naravi). 2) LUISA STROZZI (zgodovinska novost). 3) Antialkoholist Cretinetti
se ne sme smejati.
9 O O O
oooeoooeoe
Prvi sadeži 40 st., II 20 stot Otroci in volaki 10 stot
Majcen Miloš...
mizar - Trst - ulica Le4) štev. 2
priporoča slavna« cbčiasiva
ini svojo mizarnico. \n\
Izdaluje -vsakovrstno, tudi ^^
H SAJFUEJiE POHIŠTVO H
Gostilna Al Belvedere
ul. Belvedere št 37
v.\ toči najboljša .-.v
bela In črno vIp. In črna dalm. olna.
Domača kuhinja, gorka in mrzla jedila vedso aa CENE ZMERNE » razpolago. POSTREŽBA TOČNA.
Za obilen obisk se priporoča Vekoslav RtMc.
DVORANA ZA SOOBENE DRAŽBE ulica Sanit* 23-25 pritličje.
Dražba, ki se vrši jutri 16. t. m. od 9.—10. predpoludne :
Ura iz ruskega srebra z zlato verižico, kredenca temne barve s črnim mramoijem in zrcalci, tapeciran divan z zrcalom, oljnate slike, mizice, majhna ura, chiffonier, nočne omarice, zrcalo.
Okrajna branil. In posojil, v Sežani
— vpisana zad^sga * mmmJcm /svežo. -
VABILO na
redni občni zbor
ki se bo vršil
v netijo, 27. febr. ob 10. uri predp.
v zadružnih prostorih.
DNEVNI RED:
1)	Pregled in odobritev letnih računov.
2)	Razdelitev čistega dobička.
3)	Poročilo o reviziji.
4)	Volitev načelstva.
5)	Volitev nadzorstva.
6)	Predlogi.	Načelstvo.
ZAHVALA.
Za mnogobrojne dokaze sočutja povodom smrti ljubljenega soproga in nepozabnega strica, gospoda
Blaža Dobida
se najiskreneje zahvaljujemo.
Zaliječi soproga ia ostal! so-oinild.
TRŽAŠKI SLOVANI E^S
po raznih opravilih, imajo najlepSe in najprimernejše zbirališče ▼ dobropoznani - —
:: 3(avanii Universo ::
ki se nahaja na trga pred _ Narod n. dumom" št. 1, up.av nasproti restavracije „Balkan". V kavarni so poleg izvrstno kave na razpolago vsakovrstni likerji >n razni slovenski, nemški in laiki časniki in vsa boljše ilustrov. revije. Za o ilen obisk se pripone* FRANJO BOJC.
CARLO STRUKEL
prodajalnica drobnarij in igrač TRST - Corso 34 - TRST Galanterije Ut nsnja, Polne lorba
Ovratnice, doMi ia palice.
Specijaliteta: Potrebščine za hribol&zoe.
ANTON REPENŠEK
knjigovez ▼ Trata, yi» CeolUa 9
priporoča slavnemu občinstvu
tvojo moderno urejeno delavnico,
v kateri se izvršujejo vsa v to stroko spadajoča dela točno In po zmernih oenah.
—= SVOJI K SVOJIMI =—=
Nepremoćlj i
pregrinjala
sa vose, vagone, ierjave, blago itd.
Izposojuje pregrinjala.
Ivan Sivitz
Trst, nI. G. OaUatti S.
M


VELIKO SKLADIŠČE IN POSODA I
glasovirjev :: pianino
harmonijev prvih tu- in inozemskih tovaren. j Uglaienja fn poprave se izvršujejo z I natančnostjo po ra}zmernej*ih cenah.
starodavna tonika LUIGIZANNONI
POZOR NA NASLOV! TEST, Pfezz* Ssn CHacotno 2 (Corso TRST
Tovarna cevi in cementnih plošč, teracov, betona In artificijalnega kamna s zalogo cementa
pristiže jjualce - Zrst
nliea San Servoio štev. 2 Telefon 21-42.
^rt^jfet- asa
•otuđio in elega^t^
zni it n.n ..tnan
e Itaiia
i-ftST — Via Maioanton
-tr a IV.
RM^MT« H. 46.
V Trstu, dne 15. februvarija 1910
Nar. del. organizacija.
(Iz krogov N. D. O.) nam poročajo: Kakor se čuje, je ob priliki včerajšnje slavnostne otvoritve nove proste luke pri sv. Andreju delalo 52 iz stare proste luke. Med temi delavci so bili baje trije regnikoli, med njimi tudi znani Penso, ki je pofrkaval po hangarjih. Ne vemo, kaj ima ta človek opraviti v novi prosti luki! Z ono odločnostjo opozarjamo slavno upravo proste luke, naj vendar gleda, kaj dela. Dana beseda velja naj še je spomni torej besede, ki jo je zastavila v tej zadevi t
(Iz proste luke) nam pišejo: G. Sossich £ Jazbec naj pazi, da mu odfrkne njegova kapica!	_
Vesti iz Goriške.
Dopolnilne deželnozborske volitve iz veleposestva na Goriškem. C. kr na-
mestništvo je razglasom od 8. t. m. razpisalo dopolnilne volitve treh deželnih poslancev poknežene grofije Goriške in Gradiščanske k volilnega razreda veleposestva za volilni okraj 1. Volilni okraj I. obstoji iz mesta Gorice, iz političnih okrajev Gorica-okolica, Tolmin in Sežana, nadalje iz krajevnih občin Devin, Doberdob, Biljana, Medana in Kožbana, ležečih v političnem okraju GradiŠčanskem. Volišče je Gorica. Volitev in morebitna ožja volitev se bo vršila 23. t. m.
x Knjigovodstveni tečaj za kovaške mojstre in delavce otvori tuk. zavod za pospeševanje obrti meseca marca.
Tečaj bo trajal 10 tednov in se bo vršil pouk v trgovski šoli vsak torek, četrtek in petek od 6.30 do 8.30 zvečer. Poučeval ko prof. Vierthaler.
Pouk bo brezplačen kakor bo brezplačno ■a razpolago tudi ves potrebni učni materijal. — Prošnje za vsprejem je vlagati do dne 28. t. m. pri imenovanem zavodu v ulici Morelli št. 37.
x Sklep šolskega leta za prvo polletje je bil te dni na tuk. srednjih Šolah in vadnicah v Gorici. Na gimnaziji je vspeh skrajno neugoden- — nad 200 dijakov je dobilo slab red. Vzroki temu nevspehu so različni. Pred vsem nemški učni jezik in nemški profesorji, potem pa preveliko število dijakov v posamičnih razredih. Kakor da še ■i dovolj nemških profesorjev na gimnaziji, doznajemo, da pride te dni nov nemški suplent, rodom Tirolec. Srečna Goriška!
Iz Nabrežine. V l^abrežini smo ustanovili že tako dolgo zaželjeno podružnico družbe sv. Cirila in Metoda. Prav razveselila nas je mnogoštevilna udeležba na ustanovnem občnem zboru in kar moramo posebno povdariti: bila je večina udeležnikoi iz delavskih slojev. Veseli nas, da so tudi oni Spoznali pomen družbe za naš narod posebno Še v sadanjem času, ko imamo ne-le •dbijati napade naših zunanjih sovražnikov, ampak se moramo za obstanek družbe boriti celo oreti lastnim bratom.
Po pozdravu predsednika pripravljalnega odbora g. Fr. Nemca, povzel je besedo družbeni potovalni učitelj g. Ante Beg, ki je pojasnjeval pomen in važnost družbe, posebno oziraje se na tržaške razmere. Med raznim drugim je posebno povdarjal, da kadar gre za narodnost pri Nemcih ali Italijanih, nastopajo složno vse stranke, ne oziraje se na politiko, pa tudi ne na vero.
Za izgled nam je navedel neki slučaj na Nižje-Avstrijskem, kjer sta katoliški duhovnik in protestantovski pastor složno in z vnemo nastopila v korist „Schulvereina". Podobnih slučajev navedel nam je še več.
Z ozirom na antipatijo do družbe se strani socijalne demokracije je tudi obrazložil, da to nasprotovanje ni umestno, ker ravno ta šolska družba stori največ za •troke delavskih slojev.
Konečno nam je priporočil, da družbo podpiramo tudi s tem, če kupujemo blago, naloženo v korist naše šolske družbe, ki ni ne slabše ne dražje od blaga druzih tovarn.
V stran torej vse pomisleke i Pristopajte k tej prekoristni družbi in storite, kakor delajo naši narodni nasprotniki.
Predavanju g. Bega, ki je bilo z navdušenjem vsprejeto, sledila je volitev odbora. Izvoljeni so bili sledeči gg.:
Predsednik: Fran Nemec; podpredsednica Bogomila Caharija ; tajnik Rado Medic ; tajnika namestnica Pavlina Tance ; blagajni-•erka Zofka Caharija; namestnik Josip Ma-earol. Odborniki gg. Aug. Tance, Ivan Caharija, Ivan Deisinger, Anton Radovič, Ivan Caharija. Pregledovalca računov : g. Leopold Kampjut in g. Leopold Pertot.
Kakor delegata k glavni skupščini sta bila izvoljena: g. Fr. Nemec in g. Ivan Caharija, župan,
Takoj po zborovanju priglasilo se je podružnici še precejšno število članov, teko da je doseglo še tisti dan štev. udov 63, a danes, ko to pišem, popolnile so naše vrle odbornice število letnih članov že nad 100.
Vsa čast in hvala takim vrlim narodnim dekletam.
Pri tej priliki bodi omenjeno, da se je na inicijativo vrle gospe Mici Logarjeve roj. Nemec nabralo pri nabrežinskih rodoljubih 200 K za Ciril-Metodov obrambeni sklad. In kar je najbolj častno za gospo: skoro vso svoto nabrala je sama.
Ti novoustanovljena podružnica: cveti in razvijaj se !
Vi odborniki in odbornice pa: Ne strašite se boja, ne bojte se znoja, temveč po
začrtani poti dalje, ne oziraje se na napade od katerekoli strani ! Prevzeli ste sveto delo za naš narod in njega bodočnost; zatorej
vztrajate!	_
x Nova deželna palača. Ze leta 1907 je stavil deželni odbor goriški predlog za zgradbo nove deželne palače. Po dotičnih proračunih in načrtih bi stala palača 600.000 kron, a računalo se je splošno z okroglim miljonom kron. Ker se je med tem zidala deželna norišnica s potroškom 1 in pol miljona kron je spričo slabih deželnih financ ta zadeva zaspala.
V zadnji dež. zborski seji pa je bil zopet stavljen dotični predlog. Mnenja so kaj različna: eni bi hoteli novo palačo na starem pokopališču, drugi bi hoteli naj se nakupi kako staro poslopje, ki naj.se preuredi za dež. urade.
Med% drugim sta došli dež. zboru dve taki ponudbi, in sicer jedna od strani Lahov, ki ponujajo velik kompleks treh hiš zraven kavarne „Corso", za 200.000 K, druga pa od strani Slovencev, ki so ponudili v nakup „ Hotel Siidbahn" za 340.000 K.
Ponudba Lahov sicer ni pretirana, vendar so dotična poslopja v tako slabem stanu, da bi trebalo najmanje 300.000 K za preureditev. „Hotel Siidbahn" je sicer dražji, a ne bi požrl niti polovice te svote; pri tem pa bi imela dežela lepo in impozantno poslopje na najlepšem kraju mesta.
Radovedni smo, kako se bo glasila odločitev.
Slavnemu občinstvu srđS*gt
stilno „Alla Stella d' Oro", via della Fontana št. 14. ločim vina prve vrste. Črno istrsko uo 72 st. liter. K ruški teran po 1 K 4 st. liter. Belo po 80 \i-narjev in Opolo po 80 vinarjev. Za družine po do-govoiu. Kuhinja domaČa. Na razpolago vsakovrstna gorka in mrzla jedila. Priporoča se za obilen obisk uda ni Jožef K u £ a a.	327
Odlikovani fotografski atelje
A. JERKIČ, TrBt, nI. Poste 10, Gorica, Gosposka ulica 7.	212S*
Ivan Bandel Roussgna St 26 p<
vino v ulici po <51 viBar-
jev. Na debelo po 50 kron ti. Se priporoča za obilen obiak.
flriHo se v bližini mesta na zelo pripravnem Uuud kraju dobro npeljana trgovina jestvin. Za obilen promet se jamči. Kje? pove Inseratni oddelek „Edinosti" pod žtev. 209._
llnifnlitrO	^laibe kot domača učiteljica.
UClIcIJICa Zmožna je poučevati v slovenskem, minskem in deloma italijanskem jeziku. Ponudbe ni» npr. „Edinosti" pod „Učiteljica".
AhonluOtlt trgovne iole z daljšo prasao ž^li nUaUIVClIL premenita mesto v kaki prodajalni« kot p-aktikant proti mali plači, da se iznri tudi v n-boznanstvu Sprejme tudi kako drugo primerno služb- . Naslov pove Edinost-
gostilna .Al Giisnasio" "i!
im* pijače in jedila prve vTste. Priporoča se slav*, občinstvu za obilen obisk H. K o s i C.	_____fp3'

Mali oglasi. HI
P^nria eO Otroška poptalja, roa-hna kopalnica r? U U d	ia cinka, pokrivalo za dve osebi.
Vi« San Gfovanni 10, II.. d*ano.	256
H lat/ *» 2 4 ali 6 konjev, eventuelno z lopo za lil O V vozove se da v najem takoj ali v avgusta. Obrniti m na: K e n i č, Bojan It. 1, za cerkvjo.
254
lePO en hlapca, sposobnega za obdelovanje I5UI7	aemljišča Žerj al Diagolin, Bo-
jan St. 145.	257
Najboljša sreča!
njarito, ima dobička »to po sto. Ponudbe pod „Sreda" nt Inseratri oddelek Edinosti.	253
Vnaiom Be °dda hiša z zemlj ftčem z 6 stimi
11 dj CIII prostori. Natančna pojanila se dobijo pri sv. Mariji Magdaleni ago roj i 290.	382
A	=
Mesnica v Sežani. oS^da11^
odprl novo mesnico ter ae priporočam za obilen obisk« Zago ovijam, da bom vsakega dobro pestre-rel z Taške vrate mesom in po najnižji ceni, Franc
B o ž e g 1 a __^
Bogomil Fimo
bivši ura t Sežan
ima svojo
novo prodn-KJnlco v ur
v TRSTU, ulica Vircen. Betllni 13
nasproti cerkve sv. Antona novega.
Vsakov. verižic »o tov cenah.
: €8. ffilzla založba na Dnnaja 1V|2, Inisengasse 5. :
V moji založbi je ravnokar iz3el
Stenski zemljevid vojvodine Kranjske
z deli obmejnih pokrajin risan in izvršen
v Ed. Hdlzlovem zemlj ep snem zavodu na Dunaju
priredil prof. Fr. Orožen. Merilo 1:130.000. Velikost zemljevida 142 cm visoka, 180 cm široka.
Cena na platnu napet v mapi K 40. Cena na platnu napet s palicama K 42.
Ta najnovejši slovenski stenski zemljevid vojvodine Kranjske ni samo za šolski pouk namenjen, ampak je tudi posebno pripraven za urade, pisarne in planinska društva radi bogatega imenika popolnega železniškega omrežja, višinskih podatkov itd.
Naročila sprejema vsaka knjigarna in tudi Holzlova zal. knjigarna.

OTNICA
(preji MORAVIA). -- Najboljša PRIRODNA GREN--F^f KA VODAf.....

učinkuje kcil-no hitro in brez: bolečin.
Dobi se v vseh lekarnah mi-rodilnicah in boljših trgovinah v Trstu, Istri, Primorju, Kranj-VA'i skem itd. itd.
Podjetje grenkega studencu
„OTNICA"
SOKOLNICE, MORAVSKO
g^ggg^gggjga
PRODAJAM ŠVICARSKIH UB
J3SIP OPPENHEIM
U urar it» lidalovatelj časomarjev |;
Crst, Corso štev. 5 (blizu knjigarne Vrača)
BOGATA IZBERA zlatih, srebrnih in kovin^stlh ur.
Stenska ure z modernim zvonilom,
PRSTANI, UHANI, VERIŽICE Itd. M imernih ocnah.
Popravljanje se izvrši po doe cenaD ib z ear»n« ijo


I F. Hormaim, Trst
ulica 6iosue Gsrducci 20, Trst
TELEFON' 898.
Ve iks Buli'ga steKlenib Sip ter navadnih in dvojnih zrcal. Kri* ali ▼take velikosti Specijaliteta sm»-k-eni ventilatorji. Poaode za ribe. Zaloga okvirjev. Sprej-ne veako-vrmne poprave, prevlačenja s steklom, verande itd. Telefon 896.
Zai?ga elj s a>b poOjetniKcv
n
U U
n
K
m
m m
j
Kora in bogata zaloga '
I
Spalno ia jedilno soba ca izbers, j Najnovejši uzorci.
Trst, Wia del Rettori št. i j
Teiefon 81 71 Romano IV.
Hočete se prepričati ?
obiščite veiika sklad šča nd. m
Fonte della Fabra 2 I nI. Poste Nuov«
1 vogal Torrente)	Aila citti di Londra
Velik itboi izgoto7ijenib ob:ek sa moSke ir. dečke tofftumi z« otroke. PovrSniki, močne jope. k >lu! i ic ;jtmih paletotoT. Obleke za dom in delo. Delavske ;>bleke. Tirolski iodeo. NepremoCljivi piaž& (pristni •ngleški) Opeoljaliteta blago tu- iu inozemskih tovarn. Izgotovijajo ae obleke po meri po najnovejM codi, točno, solidno uj elegantno po nizkm cenah
Zaloga In zdeloualnlca glasoulrieu
C. Olivo, Trst
nlioa Oeppa 16., I. nadatr.
GlasoTirji in Piaaioi - Oitetnmi zadnjih hotosU
Prodaja — &enjaya — Posojaj«.
Uglaianja in popravljauja. — Cene zmerne.
Slavno . občinstvo ' pozor!
V eovootvorjenl tr^ovmi se slanino, pre-
kajenim in svežim svinjskim mesom, na trgu della Barriera vecchia štev. 9, se vsakomur postreže z izvrstnim, prve vrste blagom, kakor: klobasami kranjskimi in dunajskimi furlanskimi in ogrskimi salami, vsakovrstnim sirom in razno rst. ddikaiesami. Cene zmerne. - Postrežba točna. Za obilen obisk se priooroća MARUŠ1Č.
SAMO

i

j« tisti, o katerem pravi znani ia olliOni kemik milne industrije, g. dr. K. DEITE — Berolln, da ima vt-liko f ^
večjo nego milo sli milo in seča |
ne da bi se lotili perila.
jKinles0V pralm prašek 1
Jb torej najboljše, kar se moreTraliiti za pranje j> -rila, Taruju perilo kar se najbolj da uiialiti, je POCENI : j in naje
blisčeco beloto in je popolnoma brez daha. ^
Zavitek 1,2 kg 8iane	samo 30 vin.
Dobiva se » trgovinah z drogerijami, kolonijalnim bla-
gum in uiiiom.	L ;
Na debelo I.. Minlos
Dunaj, I. ttolkerbastei 3.
■M ^