Situ. 251 V Uublinnl, tetctek 4. novembra 1937 Wo M- Kitajska razkrinkava japonske namene na sestanku podpisnic washingtonskega sporazuma v Bruselju Bruselj, 4. novembra. Včeraj se je tu začela konferenca podpisnic Wash ing tonskega dogovora. Zunanji minister Van Zeelandove vlade Spaak je bil izvoljen za predsednika konference. Spaak je pri tej priliki imel govor, v katerem je izrazil zadovoljstvo, da si je konferenca izbrala Bruselj. Izrazil je upanje, da bo konferenca obrodila 6adove. Gre za mir, ki je zadosti skaljen s sporom na Španskem, ki traja že 18 mesecev, in s 6porom na Daljnem vzhodu. Ali niso ti spori samo znamenja za splošno svetovno vojno, v primeri s katero bi se svetovna vojna 1914—1918 zdela samo otroška šala. Ta trenutek je naša dolžnost, da po vsaki ceni ohranimo mir. Svetovni mir je odvisen od velesil in od vseh, ki imajo dolžnost, boriti se za blaginjo človeštva. Namen te konference je, proučiti vse miroljubne pripomočke, ki naj odstranijo in končajo vojno na Daljnem vzhodu. Belgijska vlada je povabila vse podpisnice washingtonske pogodbe na sestanek. Odzvale so 6e Velika Britanija, Kanada, Francija, USA, Kitajska, Avstralija, Nova Zelandija, Portugalska, Holandska. Mehika, Norveška, Švedska, Bolivija, Italija, Južna Afrika, Danska in Indija. Japonska in Nemčija se vabilu nista odzvali in nista poslali svojih zastopnikov. Poslednja je obljubila udeležbo Sovjetska Rusija. Ne gre, da bi to konferenco smatrali kot mednarodno sodišče, ki naj bi sodilo Japonsko. London, 4. novembra, o. Z ozirom na poročila o ustanovitvi angleških konzularnih zastopstev v nacionalistični Španiji in Francovih zastopstev v Angliji, piše londonsko časopisje, da je treba ta stvarni korak angleške vlade razlagati z gospodarskimi vzroki in pa s potrebami angleškega oboroževanja. Anglija je smatrala za umestno, da se sporazume 8 tisto oblastjo, ki nadzoruje večino španskega ozemlja. Drugič pa Anglija ne more dovoliti, da bi Italija in Nemčija kot Francovi zaveznici lahko neomejeno izkoriščali španska rudninska bogastva. Hitler je pred nekaj meseci dejal, da Nemčija ne potrebuje španskega ozemlja, pač pa potrebuje španskih surovin. Še bolj kakor Nemčija pa jih, po mnenju listov, potrebuje Anglija. Angleška vojna industrija potrebuje železno rudo iz španskih rndnikov, ki so pod Francovo oblastjo. Leta 1934 so angleške orožarne uvozile iz Španije železnega kršča za 150 milijonov zlatih pezet (poldrugo milijardo dinarjev). Skoraj prav Bnrgos, 4. novembra. AA. Posebni Havasov poročevalec javlja, da je general Franco v izja- vi tujim novinarjem dejal med drugim: Vojna je dobljena. Zaključila se bo s popolnim porazom nasprotnika, kakor nam to napovedujejo že nekatera znamenja. Nekega^ dne se bo Španija prebudila in se bo začudila, ko bo videla, da vojne ni več. General Franco jc postavil za šefa nanovo ustanovljenega ravnateljstva javne varnosti generala Anido, bivšega notranjega ministra v kabinetu Primo de Riviere. Znani branilec Ovie-da general Aranda pa je postavljen za poveljnika armijskega zbora v Galiciji. Po uradnem sporočilu poveljstva nacionalističnih čet ni bilo včeraj, na dan 2. novembra, na nobenem bojišču nič novega. V vsej Španiji je sedaj slabo vreme, ki onemogoča sleherno vojno peracijo. Samo letalstvo je od časa do časa lahko izvršilo nekaj izvidniških poletov. Skrb za odpelfano blago Santander, 4. novembra. AA. (Stefani.) I n je bil sestanek zastopnikov vseh bank in kreditnih ustanov iz Asturije in Biskaje. Na sestanku so so razpravljali o tem, kako bi banke, denarni zavodi in zasebniki prišli do velikih količin nakita, vrednostnih papirjev in drugih dragocenosti, ki so jib pod republikansko vlado odpeljali v tujino. Do nadaljnjega so te vrednote spravljene začasno v pristanišču v Ilaagu. Na sestanku so sklenili poveriti posebni komisiji nalogo, da uredi vse potrebno, da se te vrednote vrnejo njihovim lastnikom. Iz Gijona poročajo, da so tamkaj našli v nekem skladišču okoli 200 dragocenih slik. Prejšnji rdeči oblastniki v Giionu so jih bili zbrali iz raznih muzejev in zasebnih galerij, z očitnim namenom, da jih pozneje prodajo. Madrid drie tuli prostovolfci San Sebastiun, 4. novembra. AA. (DNB.) Po vesteh iz Madrida je v nedeljo govoril pred tujimi branilci Madrida general Miaja, ki je priznal, da se brez njihove pomoči Madrid ne bi mogel držati. Miaja se je posebno zahvalil mednarodnim brigadam, ki sestoje iz Amerikancev, Afrikancev, Knnadijcev, čehoslovakov, Francozov in Rusov, ker so sklenile nadaljevati z borbo do konca. Nato je Miaja izročil tujskim brigadam več zastav. Madrid, 4. novembra. AA. (Havas.) Vojno ministrstva sporoča, da so nacionalistična letala Nemčija ni zastopana na tej konferenci, vendar nemška odklonitev ni dokončna in je le posledica raznih posebnih okoliščin, ki se dado odstraniti. Angleški zunanji minister Eden_ je v svojem govoru takisto obžaloval, da več držav ni na tej konferenci zastopanih, poudaril je pa, da to ne sme vplivati na zasedanje konference in ne sme omejiti pomena vzajemnega prizadevanja. Italijanski delegat grof Marecotti je izjavil, da bo Italija na konferenci navedla svoje pridržke. Po njegovi sodbi je edini namen te konference zbliža-nje med obema sprtima strankama, ki naj se sporazumeta brez posredovalcev. Govor kitajskega zunanjega ministra Bruselj, 4. nov. o. Kitajski zunanji minister Velington Koo je potem imel na sestanku devetih držav velik govor, v katerem je dejal, da Kitajska sicer želi uspeha konference, da jpa ne more kljub želji po mednarodnem miru sprejeti miru z Japonsko za vsako ceno. Ves civilizirani svet se je prepričal, da vzdržuje Japonska na Kitajskem napadalne vojske in da zahteva zase popolnoma proste roke. Ne_ mara pa se sprijazniti i načelom, da bi trgovina in industrija vseh tujih držav uživala na Kitajskem enake pravice. Kitajska obžaluje, da se tako velik je bil tudi uvoz španske bakrene rude in živega srebra. Z uresničevanjem oborožitvenega in obrambnega načrta se je potreba po teh surovinah v Angliji še povečala, zato mora angleška vlada gledati, da si zagotovi dobavo iz Španije, ki pridobiva v Evropi največ teh rud. Budimpešta, 4. nov. m. Na zbornični seji je prišlo do burnih razprav o vprašanju skrajne desničarske agitacije na Madžarskem. O akciji fašistov je vložil interpelacijo grof Apponyi ter je v njej napadel upravne oblasti zaradi premlač-nega postopanja proti razširjevalcem ekstremistič- še nadalje bombardirala nekatera nezavarovana mesta, kakor Lerido in nekatera manjša mesta. Kolikor se je moglo dosedaj ugotoviti, znaša število mrtvih otrok in žen okoli 50 samo v Le-ridi, skupno v vseh mestih pa okoli 120. Ranjenih je seveda neprimerno več. Nacionalistična letala so streljala na civilno prebivalstvo iz strojnic. Valencija, 4. novembra. AA. (Havas.) Stalno odposlanstvo poslanske zbornice je imelo včeraj sejo pod predsedstvom Martineza Baria, ki jc po seji izjavil, da je bila to poslednja uradna manifestacija republikanskega parlamenta v Valenciji. * Mednarodna lovska razstava v Berlinu Berlin, 4. nov. m. General G5ring je včeraj odprl veliko mednarodno lovsko razstavo v Berlinu. Po otvoritvi se je Goring v spremstvu zunanjega ministra barona von Neuratha podal tudi v jugoslovanski paviljon, kjer ga je pozdravil bivši minister dr. Zoričič v spremstvu odpravnika poslov na našem poslaništvu v Berlinu Pavla Gjorgjeviča. Gflring in von Neurath sta izrazila svoje zadovoljstvo nad lepimi lovskimi trofejami v našem paviljonu, v katerem razstavlja tudi sedanji angleški poslanik v Berlinu g. Henderson. Kakor znano, je bil Henderson pred leti za poslanika v Belgradu in je kot lovec prepotoval skoraj vso Jugoslavijo. Grčija in pomorsko nadzorstvo Atene, 4. nov. m. Predsednik grške vlade general Metaksas je imel te dni daljšo konferenco z angleškim poslanikom na grškem dvoru g. Wa-terloom. Politični krogi mislijo, da je bila ta konferenca v zvezi z reorganizacijo kontrole v grških vodah v smislu določil nyonskega sporazuma. General Metaksas bo v soboto odpotoval v Patras, kjer bo imel velik političen govor o delu ter o bodočem programu narodnega režima v Grčiji. Kakor znano, general Metaksas zagovarja uvedbo korporativnega sistema. Tatarescova vlada v Romuniji bo v kratkem odstopila, kakor je napovedal predsednik v svojom govoru, ki ga je imel na seji odbora liberalne stranke, „ Japonci ne udeležujejo tega sestanka. Proti-japonsko mišljenje in razpoloženje na Kitajskem je posledica neprestanih japonskih napadov. Komunistična nevarnost na Kitajskem služi Japoncem samo za pretvezo, da bi zaslepili svet o stvarnih namenih in značaju svojega napada. Kitajski komunisti so svojo vojsko razpustili in podpirajo osrednjo nankinško vlado. Kitajska je zadnje čase odstranila vse nesporazume, ki jih je imela z drugimi državami in se osamosvojila. Edino Japonska še vedno vztraja pri svojih načrtih o gospodarskem in političnem izkoriščanju Kitajske. Njeni gospodarski nameni so pa samo krinka za politično nadoblast. Na kitajskem ozemlju je pet japonskih armad, ki štejejo nad 500.000 vojakov in neprestano napadajo kitajske obrambne črte na petih frontah. V imenu Sovjetske Rusije je govoril Litvinov, ki je rekel, da odobrava ideje, na katerih sloni konferenca, vendar pa želi, da naj se že začne z organizacijo borbe proti napadalcem. Tako je mogoče zaščititi mir. Sedaj pa takšne konference napadalci često izrabljajo. Še bolj se morajo združiti države, ki so proti napadalcem. Litvinov je rekel ob koncu, da upa, da bo konferenca sprejela sklepe proti napadalcem ne samo v Evropi, ampak tudi drugod. Drugi razlog, ki Angliji narekuje vzpostavitev rednih odnošajev z nacionalistično Španijo, je več kakor gotova Francova zmaga. Po zmagi bo Španij.a potrebovala ogromnega kapitala za obnovitev uničenih predelov in gospodarskega življenja. Za angleško gospodarstvo je velikega pomena, če bo nacionalistična Španija dobila obnovitveni kapital iz Anglije ali pa odkod drugod .Ker je nacionalistična zmaga le še vprašanje kratkega časa, zato mora Anglija zaradi svojih koristi v Sredozemskem morju gledati, da bo v čim boljših odnošajih " bodočim gospodarjem Španije. nih letakov ter antilegitimistižni propagandi. Drugi interpelanti so se pa pritoževali zaradi obsodbe nekaterih levičarskih pisateljev, ki so objavili knjige o madžarski agrarni misli. Na vse interpelacije je odgovoril pravosodni minister Lazar ter je izjavil, da bo v kratkem predložen zbornici zakonski osnutek o spremembi tiskovnega zakona, ki bo omogočil uspešno pobijanje ekstremistične propagande. Minister je nadalje ostro obsodil vse one publiciste, ki s svojim pisanjem sejejo mrž-njo med kmeti proti premožnejšim slojem. V tem oziru je minister zapretil, da madžarska vlada ne bo trpela, da bi se ponovila spet ista propaganda, kakršna je bila leta 1918, ki je na Madžarskem zasejala komunizem. Budimpešta, 4. nov. m. Dobro obveščeni politični krogi zatrjujejo* da je madžarska vlada že izdelala zakonski osnutek, s katerim bodo uvedli tajne parlamentarne volitve. Besedilo zakona bo vlada sporočila že te dni vsem madžarskim političnim strankam. Parlamentarni krogi zatrjujejo, da bo novi parlamentarni volilni zakon sprejet spomladi. Davidovičeva smola v Negotinu Belgrad, 4. novembra, m. Današnje »Vreme« poroča iz Negotina, da je tjakaj prispel vodja bivše demokratske stranke Ljubomir Davidovič v spremstvu Milana Grola, Božidarja Vlajiča in Ljubomirja Miloševiča. Prišel je v Negotin, da bi se tam sestal 8 svojimi političnimi somišljeniki na politično posvetovanje. Toda to namero je moral opustiti, ker po poročilu »Vremena« nihče ni hotel tam dati D.avidoviču na razpolago prostorov, kjer naj bi bila omenjena konferenca. Zaradi tega je bil Davidovič s svojimi spremljevalci prisiljen oditi na stanovanje svojega prijatelja Aleksa Lukoviča, kamor je pozneje prišlo na konferenco nekaj Davidovičevih somišljenikov. Bril vlak - v voz Belgrad, 4. nov. m. Pri postaji Indžija selo je prišlo včeraj do težke železniške nesreče. Zagrebški brzovlak sc je zaletel na odprti progi v voz, na katerem se je peljal občinski odbornik iz Indžije Andrej Rili s svojim sinom in petletnim vnukom. Vse tri je lokomotiva razmesarila tako, da so bili na mestu mrtvi. Angleški zunanji podtajnik Vansittard bo dne 12. novembra prišel v Budimpešto na političen obisk, pri katerem bo skušal Madžarsko odvrniti od tega, da bi se vrgla v nemške vode. Njegov obisk ni bil napovedan in dobiva poseben pomen, ker so morali zaradi njega odložiti potovanje regenta Horthyja v Berlin. Protijudovske manifestacije na Dunaju bo prihodnjo dni priredila v velikem obsegu avstrijska Antisemitska zveza. Zaradi milijonski poneverb in zaradi navideznega konkurza je holandska policija zaprla v Amsterdamu judovskega bančnika Barmata, ki je s svojimi spletkami odgovoren za padec van Z»«ian-dove vlade. Vesti 4. novembra Ravnatelja Judovske javne banke v Gdansku je policija zaprla zaradi nedovoljenih špekulacij. Propaganda proti Zvezi narodov in njeni politiki se vse bolj širi v severnih državah, ki hočejo v vsakem sporu ostati nevtralne in ne marajo, da bi jih ZN prisilila na kako akcijo proti tako imenovanim napadalcem. Sovjetska Rusija je prvi sovražnik sveta, tako piše v svojem uvodniku pariški »Matin«. Teniških tekem za nagrado švedskega kralja se bo letos udeležilo samo sedem držav. Tekme bodo v Amsterdamu, in sicer v zaprtem prostoru. Mednarodna konjeniška zveza je imela kongres v Parizu. Na njem so določili dneve za velika madnarodna jahalna tekmovadnja v prihod, letu. Predsednik sofijske občine Ivanov je s spremstvom prišel v Pariz, kjer bo nekaj dni gost pariškega mesta in si bo ogledal mednar. razstavo. Na konferenci za pobijanje mednarodnega terorizma v Tenesi so se pokazala zelo različna mišljenja, ker nekaterim državam, ki so prizadete zaradi potuhe, ki jo dajejo teroristom, ni všeč ustanovitev mednarodnega sodišča. Med drugim je boljševiški zastopnik dejal, da bo v imenu svoje vlade predložil razne spreminjevalne predloge k obema zakonskima načrtoma. Carine med Anglijo in USA bodo znižali, ko bodo končani sedanji trgovski razgovori med obema državama. To je povedal v londonski poslanski zbornici trgovinski minister Stanley. 16 ljudi je zaradi špijonaže za Japonce obsodilo v Alanbatorju sovjetsko politično sodišče. Vseh 16 so obesili. 200 tujih ladij so že letos prepisali na angleški pomorski register, da njihovi lastniki lahko pod mogočno angleško zastavo služijo denar s prevažanjem prepovedanega blaga. Odgovor na prestolni govor angleškega kralja je soglasno sprejela angleška poslanska zbornica, kar priča, kako politično zreli so angleški politiki kljub različnim strankam in različnim mnenjem. Po bencin in olje za francosko letalstvo je vlada poslala socialističnega poslanca Charlesa Barona, ki je včeraj odpotoval s parnikom »Nor-inandie« v Newyork. Spremljajo ga trije inženerji. Baron, ki je tehnični ravnatelj državne smodniš-nice, bo uradno obiskal Roosevelta in skušal v USA zagotoviti pogonskih sredstev za francosko' vojsko za primer vojne. Italija že 2000 let vodi svet: najprej v starem veku, kjer je to nalogo izvrševalo rimsko cesarstvo, v srednjem veku Cerkev, v sedanjem veku pa vodi svet fašizem, ki bo preobrazil ves svet. Tako j° govoril rektor lizbonskega vseučilišča včeraj, i;o so tam dali častni doktorat voditelju i!a., j.iiiskih korporacij Brunu Biagiju. Zaradi nasprotovanja belgijskih socialistov je katoliški politični voditelj Hubert Pierlot vrnil kralju naročilo za sestavo nove vlade, tako da Belgija še zdaj nima pravega krmila. Nov letalski višinski rekord za hidroplane sta včeraj dosegla italijanska vojaška letalca Mario Stoppani in Nikola di Mauro, ki sta s tovorom 2000 kg dosegla 8951 m. Dvignila sta se s pomorskega letališča pri Monfalconu — Tržiču. Letalo je imelo motorje s 3700 HP. Revolucijo v Paragvaju je vlada s svojimi zvestimi četami takoj potlačila. Revolucija je bila majhna, uprl se je samo en polk v prestolnici Assuncionu. Izdatke za državno obrambo bo morala povečati tudi Holandija. Zaradi tega bo treba zvišati proračun, potrebni denar za zvišanje bodo dobili z obdavčenjem delniških družb. Pri newyorških občinskih volitvah je dosedanji župan la Guardia zmagal z večino kakih 40.000 glasov. Pri volitvah so prvič nastopili tudi delavski kandidati samostojno, a niso dosegli nobenega uspeha. Za posredovanje v španski državljanski vojni je kubanska vlada pozvala vlado Združenih držav, ki pa je odgovorila, da se ne more mešati v notranje zadeve evropskih držav. Pač pa je USA prodajala za te >notranje zadeve« ogromne množine orožja obema taboroma na Španskem. Stavka kovinarjev se je začela v Parizu in okolici. V kratkem pa je treba računati s stavko hotelskega uslužbenstva, ki zahteva uvedbo petdnevnega delovnega tednika. Stavke so začetek novega gibanja, ki so ga po sklepu zadnje seje Kominterne začeli francoski komunisti. Upor je izbruhnil v Transjordaniji, ki je na papirju neodvisna arabska država, dejansko pa pod oblastjo Angležev, kakor Palestina. Vojvoda Windsorski dospe 11. novembra v Združene države, 12. novembra pa bo imel po radiu govor, v katerem bo pozdravil vso Ameriko. — Rojstni dan japonskega cesarja so z običajnimi slovesnostmi praznovali včeraj po vsej Japonski. Sporazum o izmenjavi kulturnih in znanstvenih filmov so sklenili Nemci in Japonci. —« Prve japonske kulturne filme bodo začeli vrteti v Nemčiji 11. novembra. 50.000 funtov, to je 12 milijonov dinarjev so zbrali v Angliji za pomoč Kitajcem. Iz tega denarja so nakupili že veliko zdravstvenega materiala. Grški kralj Jurij bo v začetku prihodnjega tedna prišel v London in bo nekaj časa gost angleškega kralja, kakor je tudi bolgarski kralj že nekaj časa. Zdi se, da bo Anglija pri tej priliki skušala posredovati za popolen sporazum med Grčijo in Bolgarijo, katerih razmerje je kljub soseščini še vedno napol sovražno. Boj nacionalistične Španije proti sovražnikom Boga in domovine je upravičen, tako piše pariški kardinal Baudrillart v uvodu knjige o preganjanju Cerkve na španskem. Parlamentarna skupina angleške, delavske stranke je za predsednika izvolila znova majorja Attleea. Več novih atentatov je bilo včeraj po Palestini. Med drugim so atentatorji napadli 4 bombami železniško grogo blizu Riga- Ozadje uvedbe diplomatičnih in trgovskih zvez med Anglijo in španskimi nacionalisti Anglija računa z bližnjo Francovo zmago Samozavestne Izjave generala Franca „Vojna je pridobljena" Madžari proti levičarskim in desničarskim skrajnostim Masarykova mladost Predavanje pod okriljem Ljudske univerze Ljubljana, 4. novembra. Pod okriljem Ljudske univerze je snoči v mali filharmonični dvorani predaval o Tomažu Masarjrku, pokojnem predsedniku češkoslovaške republike dr. Krivic. Obisk ni bil ravno mnogoštevilen, vendar je njegovo predavanje osvetlilo Masarykovo delo in življenje z marsikatere nove strani. V uvodnih izvajanjih je prikazal Masaryka kot vročekrvnega, temperamentnega mladeniča, ki se je z ognjem udejstvoval pri mladinskih igrah, in kakršen se je kazal Masaryk zmerom, kadar je šlo za pravične stvari. Njegov oče je bil uslužbenec cesarskih posestev, rodom iz Hadonine in Slovak, mati pa je bila iz bližnjega mesta Gusto-peč in se je pisala Kropaček. Prva vzgoja mladega Masaryka je bila v domačem krogu pod vplivom matere. Mati je bila pobožna žena, ki je v vsem njegovem življenju zapustila mogočen vtis. Spominja se je pozneje kot predsednik in ona je bila, ki je vanj vsadila spoštovanje do verstva. Še pozneje, ko je prestopil v češko bratsko vero, pravi, da se počuti kot katolik. Ze v srednji šoli je dekan Kocman spoznal velik talent Masarykov za učitelja. Nasvetoval je, naj dajo starši mladega Tomaža v šolo. Mladi Tomaž je učiteljsko šolo kmalu dovršil, vendar pa je moral precej časa prakticirati, da je dočakal šestnajsto leto. Da ne bi imeli mladega Tomaža za falira-nega študenta, ga je oče dal učit ključavničarstva. Nato se je učil kovaštva, vendar pa je kaplan Sartora spoznal, da bi Masarykov talent žalostno propadel in je starše nagovarjal, naj ga dajo v gimnazijo. Kaplan Sartora je bil telesno in duševno izredno lepa osebnost, ki je ostala Masa-ryku v spominu vse življenje in po katerem je Masaryk presojal pozneje pomen duhovnika. Kot njegov ministrant se je Masaryk počutil služabnik božji, v njem pa je gledal pravega Boga. Masaryk začenja že tedaj čutiti narodnostne in socialne krivice, ki jih mora prestajati njegovo ljudstvo, pa čeprav je bil sam sicer vzgojen gosposko, saj je bil zmerom lepo in okusno oblečen. Bil je odličnjak v gimnaziji in prvi med slovaškimi so učenci. Vendar pa Masaryk ni mogol vzdržati na tej gimnaziji, ker je prihajal zaradi izredne duševne razvitosti v spore s profesorji. Šel je zato na Dunaj. V gimnaziji je moral v gmotnem pogledu marsikaj prestati, vendar pa je že v Brnu kot inštruktor sina policijskega direktorja Lemo-nirja imel zase zagotovljen obstanek tudi pozneje, ko se je z njim preselil na Dunaj. Predavatelj je v nadaljnjih izvajanjih označil razvoj Masarykovega svetovnega nazora. V letih dvomov mu je pomagal iz duševne stiske katehet Matej Prochazka, ki je bil voditelj delavskega gibanja. Masaryk je tedaj zahajal na delavske shode in simpatiziral z delavstvom, vendar pa je imel že tedaj pod vplivom kaplana Sartore, policijskega direktorja Lemonierja in kateheta Mateja Prochazke, ki so bistveno oblikovali njegov značaj in svetovni nazor, že svoje odločno stališče nasproti socializmu, marksizmu in nacionalizmu. Masaryk je bil v verskem pogledu prepričanja, da more edino verstvo nravno vplivati na delavca in kapitalista. Verstvu je zato pripisoval izreden pomen za družbo in za človeštvo. V narodnostnem pogledu je bil proti nemškemu nacionalizmu, ki je gledal na narodnost kot na produkt prirode, medtem ko je bila njemu narodnost produkt kulture in je češko vprašanje prav zavoljo tega predstavljalo zanj tudi svetovno vprašanje. Matej Prochazka pa je v njem tudi vzbudil prepričanje, da socialnega vprašanja ne gre reševati s spremembo socialnega reda, ampak z versko in nravno vzgojo. Masaryk je bil zato tudi človeško izredno lepa harmonična osebnost. Bil je proti razrednemu boju. Njegov nazor, ki si ga je ustvaril že v mladosti, je izvajal tudi pozneje kot predsednik. Svojo državo je obvaroval pred komunizmom in postavil trden zid proti nemškim aspiracijam, saj hitlerjevska Nemčija komaj čaka, da dobi pretvezo, da bi se vmešavala v češke notranje razmere. Ko je leta 1876 umrl veliki Palacky, se pojavi Masaryk, da zavzame njegovo mesto. Leto 1 1877 pa pomeni v njegovem življenju prelomnico. Prva doba je končana, prične se doba političnega dela in boj za svobodo češkoslovaškega naroda. V vodi so ujeli - srnjaka Kamnik, 3. nov. V torek je g. Škofič Ivan iz Vrhpolj pri Kamniku priredil velik lov, na katerega je povabil lovske tovariše tudi iz Kamnika. Lov je bil na Lokah v Tuhinjski dolini in ves dan je prav pošteno pokalo. Pasje lajanje je oznanjevalo, da je v tem lovišču precej divjačine, res, danes so bile na domu lastnika lova na vpogled vse žrtve lova: Srnjaki in zajci, sami krasni primerki. Nekega, približno sedemletnega srnjaka pa je doletela čudna usoda. Po celodnevnem preganjanju in zasledovanju je bil nekoliko ranjen, radi česar pa mu psi niso prizanesli, temveč so ga dalje preganjali proti dolini, dokler se končno ni znašel v potoku. Ker je ravno pod tamkajšnjim mlinom struga precej globoka, se nikakor ni mogel skobacati iz hladnega objema vode, da bi nadaljeval svoj beg. Končno sta ga iz neprijetnega položaja rešila mlinar in njegov delavec. Srnjaka so zaprli v svinjak, kmalu na to pa sta ga dva lovska čuvaja vodila za njegovo krasno in mogočno rogovje g. Škofiču na dom, kjer je bil ponovno obsojen na smrt. Iz Cerknice Kamnik Avtomobilska nesreča Sv. Ana v Slov. gor. 3. okt. V petek pozno zvečer se je pri Sv. Ani do-jgodila nenavadna nesreča. Trgovski potnik podjetja Šiftar iz Mursko Sobote je na svojem avtomobilu do poznega večera obiskoval trgovce pri Sv. Ani, nakar je krenil spet nazaj proti Murski Soboti. Na občinski cesti Sv. Ana—Ščavnica se je mora izogniti kupu gramoza, ki je bil sredi ceste. Potnik pa je na ovinku izgubil oblast nad volanom in že je vozilo zdrknilo po strmini navzdol ter se ustavilo šele pri drevesu pod cesto. Pri tem se je avtomobil prekucnil, potnika pa so zasuli težki kovčki, v katerih so se nahajali vzorci. Potnik si ni mogel pomagati, le klical je na pomoč. Ker se je pa nesreča pripetila v gozdu na samotnem kraju, se klicem ni nihče odzval. Nad 'dve uri je potnik ječal pod bremenom, dokler ni lajanje psa opozorilo posestnika Baumana na nesrečo. Ko je pa čul klice na pomoč, je odhitel k avtomobilu, razbil prednjo šipo in potnika vsega izmučenega izvlekel iz zagate. K sreči je odnesel potnik le lažje poškodbe, dočim se je avtomobil močno razbil. To je že tretja nesreča na tem mestu v kratkem času. Velika strmina in še ovinek povrhu, nazadnje se pa še najdejo ljudje, ki na ta nevarni ovinek nakopičijo gramoz. Občina bo morala poskrbeti, da se ovinek razširi, in obenem opozoriti Cestarje, da bodo gramoz stresli na drugem, manj nevarnem kraju. Pila je lizol Ljubljana, 4. novembra. Snoči okoli 18.30 so opazili pasantje na Zmajskem mostu neljo žensko, ki je bila vsa zmedena in je venomer KBeala: »Kje je rešilni avto? Bom eama šla v bolnišnico.« Stražnik je hitro obvestil reševalno postajo. Ženska se je med tem časom onesvestila. Reševalni avto jo je prepeljal v bolnišnico, kjer so na kirurgičnem oddelku ugotovili, da je pila lizol. Izprali so ji želodec. Danes je že izven nevarnosti. Bila je to brezposelna, 1. 1909 v Sežani na Krasu rojena šivilja Slavka M. Lizol je pila iz obupanosti. Razprava in sodba zaradf umora v Spod. Velovlaku Maribor, 3. novembra. Pretečeno soboto, dne 30. oktobra 6e je začela pred velikim senatom mariborskega okrožnega sodišča razprava proti posestnici in gostilničarki Tereziji Kovačec iz Sp. Velovlaka pri Ptuju, proti njeni pastorki Rozaliji Kovačec, proti posestniku Antonu Horvatu iz Podvincev in Simonu Bezjaku iz Kicarjev. Obtoženi so bili zaradi umora Josipa Rojsa. Razprava je bila v soboto preložena ter 6e je vršila in zaključila danes. Velikemu senatu je predsedoval vs. dr. Turato, prisedniki 60 bili Lenart, dr. Tombak, Kolšek in Lečnik, zapisnikar dr. Stariha, obtožbo pa je zastopal državni pravdnih dr. Dev. O zločinu, zaradi katerega 60 obtoženci prišli pred sodišče, smo že v 6oboto obširneje poročali. Vztrajali so tudi danes vsi pri svojem prejšnjem! zagovoru, to je, da niso ničesar krivi. Sodišče je obsodilo samo Horvata in Bezjaka in 6icer oba zaradi uboja. Horvat je dobil 10 let. Bezjak pa 10 let in mesec dni zapora. Terezija in Rozalija Kovačec sta bili oproščeni. Branilca obeh obsojencev sta prijavila revizijo in priziv. Motociklisti, ne drvite kot brez uma! Trbovlje, 3. novembra. Po naših cestah se zopet pojavljajo nekateri motociklisti, ki dirjajo kot brez uma in kot da jih prav nič ne brigajo eestnopolic.ijski predpisi ali pešci, ki se morajo v strahu umikati pred takimi norimi dirkači. Ne vemo, kaj ti ljudje mislijo. Najbrž hočejo vzbujati občudovanje njihove umetnosti. Tako je bilo tudi v ponedeljek popoldne ob 2., ko je bilo na cesti vse polno ljudi, ki so šli na pokopališče. Pridrvel je ob kraju ceste znan motociklist ter se zaletel v 66 letno Trentelj Marijo ter jo podrl '/■ vso silo na tla. Dobila je zelo težke poškodbe po telesu. Pri padcu ei je tudi močno raztrgala obleko. Pozivamo merodajno oblast, da stvar premce -lo namreč ni prvi primer — in napravi red na naših cestah, ljudi pa zavaruje pred takimi brezvestnimi vozači, če ne drugače, pa na ta način; dn se vsem, ki ne upoštevajo cestnopolirijeluh predpisov, euu-etavno odvzamejo legitimacije. Nov most čez Kokro Kranj, 3. nov. 27. oktobra je bila na tehničnem oddelku kralj, banske uprave II. licitacija za zgradbo vnecesnov-skega mosta čez Kokro na cesti Kranj—Jezersko. Graditev mostu je izlicitiralo gradbeno podjetje Slavec & Cornp. iz Kranja, ki je ponudilo 1% pometa na preračunane gradbene stroške. Podjetje je prevzelo zgradbo železobetonskega mostu za 380.000 din. G. ban dr. Marko Natlačen je licitacijo te dni potrdil. Sredstva- za zgraditev mostu bosta dali v enakih delih na razjx>lago banovina in okrajni cestni odbor. Drobne vesti Novi Sad, 4. novembra, m. Zveza narodnega združenja v Novem Sadu je na evoji seji sklenila, da bo slovesno proslavila 25. november kot dan, ko e Narodni svet proglasil združitev Vojvodine z bivšo kraljevino Srbijo. V proslavo 150 letnice obstoja Mekinjske fare priredi agilno Prosvetno društvo v Mekinjah v nedeljo 7. t. m. ob 4 popoldne krasno Finžgar-jevo narodno igro v 4. dejanjih iz francoskih časov »Naša kri«. Slavnostni govor bo pred igro imel mekinjski rojak g. kaplan K. Babnik, med odmori pa bo obiskovalce kratkočasil domači tamburaški in društveni pevski zbor. Celotno režijo vodi priznani, neumorni prosvetni in kulturni delavec, šolski upravitelj g. Janko Malenšek. Ker vlada za potek igre veliko zanimanje, je verjetno, da bo dvorana popolnoma zasedena. Na svidenje! Tovorni avto v ognju. Avtobusno podjetje »Peregrin« je doletela danes nesreča. Zjutraj je šofer z dvema delavcema prevažal drva. Šofer je že med vožnjo ugotovil neko nepravilno delovanje motorja, nakar je avto ustavil in pregledal motor, vendar ni mogel ugotoviti prave napake. Pri nadaljevanju vožnje se je pri vasi Buč v Tuhinjski dolini naenkrat pojavil plamen v šoferjevi kabini, tako da so se šofer in delavca s težavo rešili in poskakali z voza. Vnel se je bencin in je pretila nevarnost, da se ogenj razširi do rezervoarja, kar pa je bilo pravočasno preprečeno. Lastnik tovornega avtomobila g. M. Rode ima zaradi tega občutno škodo, lei gotovo ne bo krita z zavarovalnino. Celjske novice Celje, 4. novembra. Uradni dan Zbornice za trgovino obrt in industrijo v Ljubljani za Celje in celjsko okolico bo v torek 9. novembra od 8—12 v prostorih Združenja trgovcev za mesto Celje, Razlagova ulica 8, pritličje, levo. f Lebič Fani. V torek popoldne ob 1 je zaspala v Gospodu restavraterka hotela Beli vol. Pogreb drage pokojnice bo danes ob pol 5 popoldne iz mrtvašnice okoliškega pokopališča. Sv. maša zadušnica bo v petek ob 7 zjutraj v župni cerkvi sv. Daniela. Vlomilec brez strokovnega znanja France Štrukelj obsojen na 4 mesece Lj-ubljana, 4. novembra. Mali kazenski senat, ki mu je predsedoval s. o. s. g. Rajko Lederha6, je včeraj v daljši obravnavi razvozijaval zadevo cerkniškega vlomilca, ki se je izkazal, da še ni dosegel popolnega strokovnega znanja v odpiranju železnih blagajn, ko je drugače imel pri sebi prave ključe zadevne Ronkove blagajne. Pred sodnike je stopil 6rednjevelik, močan in čedno oblečen France štrukelj, rojen 4. novembra 1910 na Gori pri Sv. Vidu nad Cerknico. Tri leta je služil za hlapca pri zidarskem mojstru in posestniku Ivanu Ronku v Cerknici. Prijelo pa ga je, da bi rad šel v Francijo, ko je slišal, da tam naši delavci lahko dobro zaslužijo. Fant je drugače drzen dečko in jo bil močno čislan pri znanih cerkniških veljakih, ker se je boril v prednjih vnstah plemenite gospode. Ko je bil aretiran, je bil kmalu spuščen na svobodo. Hotel je pobegniti v Italijo. Čez mejo se mu je posrečilo priti celo brez pro-pustnice. Toda italijanski karabinerji 60 ga prijeli in poslali nazaj. Propustnice naravno ni mogel dobiti, ker je bil v kazenski preiskavi zaradi vlom-ne tatvine. OČe Ronko Izgubi ključe Po vsej Notranjski dobro poznani zidarski mojster Ivan Ronko je s Francetom Štrukljem 31. julija oral na njivi. Oče Ronko je imel 6molo, da je izgubil ključe od svoje wert>heimovske železne blagajne, v kateri je bilo precej denarja. Izgubo ključev je kmalu zapazil. Oba sta jih iskala. Zaman. Ivan Ronko je nato poizkušal na vse tlačine, da bi blagajno odprl, ker je sam potreboval denar za razna izplačila. Mora! je nove ključe naročiti na Dunaju. Sam je dostikrat obljuboval posebno nagrado onemu, ki mu najde ključe. France Štrukelj je bil oni 6rečni dečko, ki je ključe našel. Toda ni jih oddal gosj>odarju, marveč 6i jih je pridržal. Satn pravi, da ni vedel, da 60 ključi gospodarjevi. France odpira blagajno Bilo je 25. avgusta okoli 8 zvečer. Pri Ronkovih so vsi lepo [»večerjali. Nato so 6e razšli. France je zvito oprezoval, kdaj ne bo nikogar doma. Nato je stopil v sobo, kjer je bila železna blagajna. V njej je bilo precej tisočakov, tako okoli 31 jurjev. France je z veliko težavo odprl blagajno. Hudobneži pravijo, da je bila že poprej odprta in da m« ključ m razodel vseh tajnosti, kajti moral se je poslužiti »francoza«, da jo je odprl. Ko je bila blagajna odprta, pa je v sobo stopila Ronkova hčerka Marija. Bil je zasačen. Aretiran pozneje. Na cerkniškem okrajnem sodišču je začel pripovedovati posebno zgodbo o ključih. Državni tožilec pa ga je obtožil poskušene vlomne tatvine po § — u 316 k. z. Neroden zagovor France je včeraj debatiral pred sodniki. Ni hotel nikakor priznati krivde. Na dolgo in široko je doneče zatrjeval svojo nedolžnost. Kdo naj bi verjel? Celo njegov ex-otfo branilec dr. I. C. Oblak ga jc na vse načine 6kušal pregovoriti, da bi pri- znal krivdo. Ne. Povedal je samo, da je hotel blagajno odpreti že pred večerjo. Zatrjeval je tako-le: »Ko 6em se dotaknil blagajne, se ni hotela odpreti in tudi ključ ni hotel ven. Po večerji sem se vrnil s »francozom«, da bi ključ ven spravil. Blagajna se je odprla. Dobre četrt ure 6em se matral. Ko je bila blagajna odprta, pa je prišla Marija Ronkova in me pri odprti blagajni zalotila. Šel sem samo probat. če so pravi ključi od blagajne. Gospodar je govoril, da kdor najde ključe, dobi nagrado več 100 din. Zato sem šel ključe poizkusit Imel 6em namen oditi v Francijo.« France pa se je močno zapletal v svojem zagovoru in izkušeni kriminalisti so imeli vtis, da se še nikdo ni pred sodniki tako nerodno in neumno zagovarjal. Priče so ga pokopale Kot priče so bili zaslišani člani Ronkove družine. Oče Ronko je kratko povedni; »Ključe sem 31. julija izgubil, ko sya bila z obtožencem na njivi. Izgubil sem jih tiajbrže pod kozolcem. Izgubo sem kmalu opazil. Povedal sem mij. da imam v blagajni mnogo hčerkinega denarja. Nekaj časa sva ključe okrog pod kozolcem in tta njivi iskala. Nisva jih našla. Nove ključe z Dunaja sem dobil teden poprej, preden je France odprl s starimi ključi blaga|no. Tudi on je vedel, da sem dobil nove ključe. V blagajni je bilo 31.000 din gotovine. Brez vsakega bi lahko vzel 13.782 din. Priča Marija Ronkova je točno in kratko povedala, Avto se je zaletel v vrata oroimške postaje Dne 3. okt. se je tovorni avto trdnke Žitko iz Domžal v veliki brzini zaletel v glavna vrata orožniške postaje v Crknici; pri tem je razbil sjx)dnji del kamnite kolone, poškodoval vrata in tudi avtomobil ni ostal brez škode. Ker so bili orožniki pri večerji, niso opazili tako lepega >obiska«. Šofer je to priliko izrabil in pognsl avtomobil proti Rakeku. Šele po dolgem jx>izve-dovanju se je orožnikom posrečilo izslediti pravega krivca. Ta prizna, da se je zaletel v vrata orožniške postaje, vendar pa se je izgovarja!, da je kriva cesta, ker je bila spolzka in ker ur.a tam tudi oster ovinek. Lastnik avtomobila bo vendar moral poravnati vse stroške za popravila. * V nedeljo je imelo cerkvniško prosvetno društvo letni občni zbor. Iz poročil odbornikov je bilo razvidno, da se društvo prav lejx> razvija in pridno dela. Vseh članov in članic šteje lit. Stari odbor se predsednikom g. Antonom Kovačičem je podal ostavko in je bil izvoljen nov odbor s predsednikom g. dr. Fr. Smoletom, banovinskim okr. zdravnikom v Cerknici. Gospodu predsednik dr. Smrdelu in ostalim odbornikom čestitamo in želimo veliko uspeha. • Fantovski odsek v Cerknici se jc tudi osamosvojil in izvolil nov odbor s predsednikom g. Ant. Ponikvarjem. Dobili bomo tudi večjo telovadnico v bivši leketrarni. To elektrarno je treba samo še malo preurediti pa bo res odgovarjala vsem predpisom telovadnic. Dela so že v teku. Omenjena elektrarna je last Hranilnice in posojilnice v Cerknici, kateri se prav lepo zahvaljujemo, da nam jo je odstopila za telovadnico. Prejšnja telovadnica je bila veliko premajhna in nehigijenična. * Naša dekleta se tudi prav pridno učijo kuhati v kuharskem banovinskem tečaju v Cerknici, vseh tečajnic je 17. Tečaj se vrši v društvenih prostorih od 1. sepetmbra dalje. Vodi ga gdč. Franja Koprivc, učiteljica. Pred kratkim ji je prišla na pomoč še gdč. Kovačičeva iz Ljubljane. Učiteljice so res vzorne in zaslužijo vso pohvalo. Pri pouku jim pomagajo tudi naši cenkniški intelektualci, in sicer g. sodni predstojnik Slabe, ki predava o državoznanstvu; g. dr. Drago Pintar, zdravnik, o zdravstvu; g. katehet Kovačič o verstvu; g. Skubic Vinko, nadučitelj, o sadjarstvu in živinoreji; gdč. Marija Dolenc, razredna učiteljica, o gospodinjskem spisju. Za zaključek tečaja, ki bo 30. novembra, se pa že zdaj pripravljajo. V načrtu imajo igro enodejanko »V posredovalnici-'. Po igrici bo^ prosta zabava pri pogrnjenih mizah s šaljivo pošto. Za jedačo bo tudi preskrbljeno. Igrica in prosta zabava bo pod odkriljem Prosvetnega društva v Cerkvnici. Premostitev Dravinje v Draživasi in Ločah Loče, 3. novembra. le dni si je ogledala strokovna komisija tehničnega oddelka banske uprave obstoječe mostove na Dravinji v Draži vasi in v Ločah pri Slovenskih Konjicah. Banovinska cesta Draža vas-Tepanje-Oplotnica-Fužine vodi v Draži vasi čež Dravinjo in gre po 15 m dolgem in 4.5 m širokem lesenem mostu. Razen zidanih opornikov so vsi leseni deli že zelo prepereli iu jih bo treba izmenjali. Tudi oba opornika sta v slabem stanju. Komisija je ugotovila, da ni gospodarsko obnavljati mostu v dosedanji obliki in jc predlagala, naj se na istem mestu zgradi nov, stalen železobetonski most, ki bo za pol metra višji od dosedanjega in 5 m širok. Prav tako je komisija pregledala 28 m dolgi leseni most, čez katerega gre banovinska cesta Konjice-Loče-Poljčane-Pečke-Majšperk v Ločah čez Dravinjo. Vse mostne koze in tudi drugi leseni nosilci so že v tako slabem stanju, da je promet jx> mostu že resno ogrožen. Ker je Dravinja na tem mestu že regulirana, bo treba za novi železobetonski most popraviti regulacijo pod mostom. Most naj Bo za pol metra višji od dosedanjega in naj ima dva podporna stebra. Novi most naj bo 6.5 m širok in tlakovan z granitnimi kockami. G. ban dr. Marko Natlačen je predloge komisije potrdil in odločil, naj tehnični oddelek bonske uprave glede na gradbeni program izdela v prihodnjem letu potrebne načrte za oba mostova. Naročajte Slovenski dom! kako je zalotila obtoženca pri odprti blagajni. France se je skušal na vse načine izgovarjati. Po končanih procesualnih formalnostih je France Štrukelj prejel posebno nagrado, ker si je prilastil tuje, najdene stvari in ker je poskušal vlomiti v blagajno. Bi! je obsojen na 4 mesece strogega zapora in v izgubo častnih državljanskih pravic za 3 leta. France je z veliko težavo sprejel sodbo. Sporazumel se je s senatom tako, da mu je dovolil kratek odlog kazni, in je tudi prosil, da oi kazen presta! v Cerknici v zaporih tamošnjega okrajnega sodišča. Pripravljalni odbor za zgradbo drugega mariborskega mostu Maribor, 3. novembra. Stara je že borba za zgradbo drugega mostu v Mariboru, ki nuj bi povezal Meljsko predmestje s Pobrežjem. Začela se je že pred vojno, nadaljuje se še danes. Medtem pa postaja zgradba tega mostu od leta do leta potrebnejša. Melje in Pobrežje postajata najvažnejša industrijska centra Maribora in okolice, med katerima so razvija ogromen promet, ki pa je navezan samo na brod ali na oddaljeni edini mariborski most, katerega pa sedanji promet že daleč preobremenjuje. Načrti zn novi most so že zdavnaj gotovi. V poštev bi prišla železna konstrukcija na betonskih podstavkih. Za kritje stroškov se je svojča« priprnvil načrt, da bi so z mostnino v višini sedanjo brodarino amortiziralo posojilo, ki bi se v ta namen najelo. Tudi zainteresirane industrije so se že izjavile, da bodo s svojimi prispevki priskočile na pomoč. Poprej pa je uvedbi mostnine . nasprotovalo gradbeno ministrstvo, kar je bila nienda glavna zapreka, da se zgradba še ni začela. Sedaj je tudi ta zapreka j)adla, poleg tega pa je krenila stvar tudi drugače z mrtve točke, ker je prišlo do ustanovitve pripravljalnega odbora, v k« tereni so osebnosti, ki jamčijo za uspeh gradbene akcije. Prejšnji odbor, ki so jc osnoval pred nekaj leti na Pobrežju, namreč ni mogel nikamor naprej. Na pobudo sedanjega pobreškega župana Karla Stržine se je vršila danes v mestni i>oevetovalnici v Mariboru ankela, katere so se udeležili predstavniki vseh zainteresiranih činiteljev. Mariborsko občino je zastopal župan dr. Juvan, okrajni cestni odbor načelnik Zebot, tehnični razdelek okrajnih glavarstev nadsvetnik ing. Vanek, občino Košaki župan Vesenjak, občino Pobrežje župan Stržina, navzoči so bili tudi zastopniki industrij na Teznem, na Pobrežju in v Melju. Zastopnik Splošne stavbno družbo je predložil načrte in proračun za novi most, ki bi prevzel nase važno posredovalno nalogo med mestom in Dravskim poljem. Ptujska cesta bi se na Teznem preložila čez Stražun proti novemu mostu ter bi se dobila tako direktna zveza s kolodvorom, sejmiščem in carinarnico. Cesta bi se izognila dvema nevarnima železniškima prelazoma, poleg tega pa bi se razbremenil glavni most. Ob zaključku ankete se je izvolil pripravljalni odbor, ki je sestavljen takole: predsednik mestni župan dr. Juvan, podpredsednik veleindustrijaleo Josip Hutter, tajnik načelnik okr. cestnega odbora Zebot. člani: župana Vesenjak in Stržina ter tehnični organi korporacij, ki pridejo pri zgradbi mostu v poštev, Vremensko poročilo »Slovenskega doma« Po stann' danes ob 7 zj. Kraj Barometer sko stanje Temperatura 7 C' a > c Veter Pada- vine co i ** n'§ e a c C3>0 c S +* S « c -2^ 5~ (smer, iakost) m/m vrsta Ljubljana 762-5 7-8 13-5 83 10 S, 0-8 dež Maribor 763-7 6-0 12-0 90 9 0 2-0 dež Zagreb 760-0 11*0 13-0 95 mol. 10 SE, 5-0 dež Belgrad 759-4 ll-o 19-0 80 6 ESLs — — Sarajevo 7592 10-0 16-0 95 10 0 2-0 dež Skoplje 763-2 10-0 14-0 90 to 0 — — Split 757T 15-0 19-0 90 8 SE, — — Kumbor 751-1 15-0 — 70 10 NE„ — Rab 759"5 12-0 — 80 5 NEa 4-0 dež Pripomba. Vremenska poroCila od Bel-grada naprej se nanašajo na prejšnji dan. Vremenska napoved: Spremenljivo vreme, nekoliko hladneje bo. Splošne pripombe o poteku vremena v Ljubljani od včeraj do danes: Včeraj je rosilo iz megle, ki se je dvignila okrog 12. Nekoliko je rosil dež od 15.25 do 15.40. zvečer od 19.45' do 20.40 je nekoliko deževalo ponoči pa večkrat pršilo. Prevladovalo je ves dan oblačno vreme. Barometer se počasi dviga. Za razvoj ljubljanskega gasilstva Ljubljana danes > Koledar Danes, četrtek, 4. novembra: Karel Bor. Petek, 5. novembra: Caharija. Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12 in mr. Komotar, Vič-Tržaška cesta. TEI. 27-30 SLOGA Samo še danes! Nepreklicno zadnjikrat: Veličasten zgodovinski velenlm Lord Nelson rtomtiki dialog; TEI. 21-24 MATICA Veliki pustolovski film po romanu Jack Londona Upor na lodfl Elsinore Jean ftlurat Vlnna Winfried UNION Premiera v Benetkah odlikovanega filma Mladost Film obravnava 4ivl|ealc mladega pariškega dekleta, ki ga piedstavija Lisette Lan vin — £TAjeditouoe. 16.,19.15in 21.15 _ OPOZORILO V kinu Matica se predvajajo predstave danes redno ob 16, 19.15 in 21.15 uri. Z univerze. Novoimenovani privatni docent za zgodovino novega veka, gospod dr. Franc Zwitter bo imel v petek, 5. novembra ob 12. v univerzitetni zbornici nastopno predavanje o te-jni »Sociologija in zgodovina«. Knlturni javnosti! Društvo glasbena akademija opozarja vse prijatelje_ resnične glasbene umetnosti na koncert »Ljubljanskega godalnega kvarteta«, ki bo jutri zvečer v frančiškanski dvorani. Naši domači umetniki, priznani vir; tuozi gg. profesorji Tv. Pfeifer (I. violina), r. Stanič (II. ivolina), V. Šušteršič (viola) in G. Miiller (čelo), bodo predvajali kompozicije Ravela, Haydna in Dvoraka, ki predstavljajo bisere svetovne kvartetne literature, odlični izvajalci pa so nuni zanesljiv garant za dovršeno izvedbo bogatega sporeda. Vstopnice so v predprodaji v koncertni poslovalnici v frančiškanski pasaži, [stotimi se sprejemajo tudi abonenti in člani za »Društvo glasbena akademija«. Proslava 100 letnice rojstva Antona Pocrslerja so začne v uedeljo, dno 7. novembra. Ob 11 dopoldne bo otvorjena v mali Filharmonični dvorani razstava, katere namen je, prikazati 1’oersterjevo več kot 40 letno delo med našim narodom, predvsem v našem mestu in vso okoljo, v katerem je živci ter doloval. V nedeljo zvo&r bo potem prvi koncert Foersterjevili cerkvenih skladb v ljubljanski stolnici. Foersterjov cerkveni koti; cert izvajajo trije ljubljanski cerkveni mešani zbori pod vodstvom svojih dirigentov gg. LavriSa, Puša ter stolnega dekana in kanonika dr. F. Kimovca. Ti trije zbori iz cerkve sv. Jožefa, iz cerkve sv. Cirila in Mo-toda in iz ljubljanske stolnico pa nastopijo dvakrat skupno v velikih veličastnih zborih, katere vodi prof. Tomc Matija. Vmes bosta igrala na orglah skladatelja monsgr. Promrl in Tomc, Posvetne Forsterjevo skladbe pa bomo slišali v ponedeljek, dne 8. novembra ob 3(1 v veliki Unionski dvorani na koncertu Pevske zveze, ki ga pripravlja prof. Marko Bajuk. Nastopil bo zbor pevovodij z moškimi zbori in mešani zbor Pevsko zveze, ki štejo za to priliko 300 članov in bo odpel vrsto mešanih zborov. Predprodaja vstopnio v knjigarni Glasbene Matico. Goriški slavček v radiu. Danes, četrtek zvečer od 32.15 do 23.15 oddaja ljub. radio postaja .Simor) Gregorčičevo uro« v esperantskem jeziku, ki jo je pripravil Klub esperantistov v Ljubljani skupno s pevskim odjekom godbenega društva »Sloge«. Spored jo sledeči: 1. Naša zvezda, 2. Simon Gregorčič, predavanje, 3. Pogled v nedolžno oko, 4. Življenje ni praznik. 5. Nazaj v planinski raj, G. Človeka nikar 7. Izgubljeni cvet, 8. Domovini, 9, Njega ni! Prosvetno društvo Trnovo sporoča vsem članom Su članicam drainalskoga odseka in članom in članicam Trnovskega odra. da bo skupni dramatski sestanek drevi ob 8 v društvenem domu. Prosimo vse člane in članice, da se sestanka zanosljivo udeleže. Vabimo pa tudi vse one gospode in gospodične, ki imajo ve-seljo do odersltega udejstvovanja, da se pridružijo trnovski igralski družini. Odbor. Uubliansko gledališče DRAMA: Začetek ob 20. uri. Četrtek, 4. novembra: »Firma«. Premierski ubnma. Petek, 5. novembra: Zaprto. (Gostovanje Drame v Celju: »Dr.«.) OPERA: Začetek ob 20 uri. Četrtek. 4. novembra: >Amaconke<. Red Četrtek. Petclc, 5. novembra ob J5.: -jLa Boueme«. Dijaška predstava. Globoko znižne cene od 16 dinarjev navzdol. Mariborsko gledališče Četrtek, 4. novembra ob 20: ,;Sodnik Zalamejski«. Red A. Petek, V novembra: Zaprto. Sobota. 6. novembru ob 20; Pri treh mladenkah«, Premiera- Ljubljana, 3. nov. Nedavno smo poročali o reorganizaciji ljubljanskega poklicnega in prostovoljnega gasilstva in o izboljšanju gasilskih naprav v zadnjih dveh letih. Ta teorganizacija je izvedena v smislu programa, ki 6i ga je zastavil gasilski odbor mestnega sveta ljubljanskega v začetku leta, da bo mestno gasilstvo čim bolj pripravljeno na uspešno obrambo mesta in njega prebivalstva pred požari in nesrečami. Pred kratkim je imel gasilski odbor mestnega sveta ljubljanskega 6ejo, na kateri je pregledal dosedanje delo, koliko je bilo storjenega v smislu programa, ki si ga je bil začrtal. Ugotovil je, da so bila izvršena vsa najvažnejša in v programu začrtana dela, kakor: naprava gasilske telefonske centrale razširitev vrat v orodjarni v Spodnji šiški, naprava javne razsvetljave v Dravljah, naprava poti in postajališča za motorno brizgalno v Stepanji vasi. popravilo gasilskega avtomobila za četo Moste, generalno popravilo gasilskega avtomobila za četo Vič, itd. Prav tako se je nabavilo tudi najpotrebnejše orodje za čete. S tem delom in novimi nabavami najpotrebnejšega orodja se je udarna moč gasilstva znatno zvišala. Izdelan je že tudi novi načrt požarnega reda in treba je 6aino še počakati, da bo sprejet zaikon o prekrških, nakar bo jx>žarni red predložen občinski upravi v odobritev. Nato si je odbor začrtal nadaljni program za bodoče leto in nadalje. Glavne točke tega programa so sledeče: Izpopolniti je treba gasilsko orodje za pclklicno četo in pomnožiti službeno Kratek opis vremena v mesecu oktobru 1937 Ljubljana, 4. nov. Ako posvetimo pozornost padavinam v mestu Ljubljani, tedaj pridemo na podlagi 35-letnega opazovanja do zaključka, da izkazuje povprečno največ padavin mesec oktober. Povpreček za to znaša namreč 169.0 mm. V letošnjem oktobru je padlo v Ljubljani 152.0 mm dežja; 6 tem številom tedaj ni bil dosežen zgoraj navedeni povpreček padavin. Deževnih dni je bilo 14, od teh 9 6 padavino nad 1.0 mm, ostalih 5 pa 6 padavino pod 1.0 mm. Največja padavina je bila dne 5. oktobra in 6icer je znašala 61.8 mm. Močno je deževalo v dnevih od 5. do 7. in 23. oktobra, ostale dneve pa rahlo in kratkotrajno. Me glenih dni je bilo v navedenem mesecu 15, grmelo pa je enkrat in sicer dne 5. proti jutru. Povprečna oblačnost v navedenem mesecu je znašala v Ljubljani 6.9. To število je določeno na podlagi trikratnega dnevnega opazovanja i. s. ob 7., 14. in 21. uri. Oblačnih dni s jx>vprečnostjo nad številom 8 je bilo 13, pod številom po 2 dneva. Povprečna relativna vlaga je znašala 83%, največja 97% dne 13., najmanjša pa 55% dne 20. oktobra. Povpreček pritiska vodnih par je znašal 8.1 mm. Najvišji je bil dne 4. oktobra, ki je znašal 12.1 mm, najmanjši pa dne 20., ki je znašal 4.5 mm. Temperaturo srno imeli sledečo: Srednja mesečna je znašala 10.3° C, najvišja 23.5° C je bila dne 4., najntžja 10.3° C pa je bila dne 20 oktobra. Na podlagi 35-letnega opazovanja pa vidimo, da znaša temperatura v mesecu oktobru povprečno 9.8° C. Prva slana je padla dne 13. oktobra. Pritidk zraka pa je bil v Ljubljani v mesecu oktobru sledeč: Srednji povprečni, reduciran na 0.0 je znašal 737.0. Naivišji in 6icer v iznosu 747.4 je bil dne 17., najnižji v iznosu 723.1 je bil dne 24. Opazovano v6e na barometru. Zanimivo bo vedeti, da znaša povprečni pritisk zraka pri nas v Ljubljani na podlagi 35-letnega opazovanja 735.4. Odlikovanje zaslužnih delavcev V soboto, dne 30. oktobra 1.1„ je mestni župan dr. Juro Adlešič izročil na dvorišču tovarne »Indus« v Ljubljani v krogu vsega zbranega delavstva tovarne zlati medalji za državljanske zasluge dvema zaslužnima delavcema tovarne, g. Josipu Pečanu in g. Ivanu Bajtu. Oba službujeta že 40 let v lej tovarni in imata veliko zasluge za njen uspešni razvoj. Gospod župan jima je čestital s kratkim nagovorom, poudarjajoč, da je to priznanje z najvišjega mesta priznanje delu in napredku delavstva tovarne, ki tako lepo napreduje. Goap. županu se je zahvalil ravnatelj tovarne gosp. ing. dr. Ivo Ribarič ter čestital odlikovancema. Poudaril je veliko zaslugo ljubljanske občinske uprave, da je tovarni pomagala do napredka, število delavstva se je od lanskega leta zelo pomnožilo in je upati, da bo tovarna pod vodstvom sedanje občinsko uprave še bolj napredovala. V imenu delavstva je čestital odlikovancema zastopnik delavstva g. Posega. Za delavstvo tovarne »Indus« je bil to lep domač praznik. Celjska Glasbena matica v preteklem letu V petehe, 29. okt. se je vršil 19. letni občni zbor. Iz poročil društvenih funkcionarjev je razvidno delo in lep napredek šole, ki je v naši javnosti nied prvimi tovrstnimi zavodi in uživa velik ugled. V Glasbeni Matica poučujejo same odlične učne moči. Vseh je bilo šest. Zavod je obiskovalo 142 gojencev, šolsko leto se je pričelo kot na drugih šolah in prav tako končalo ob isteni času. Na zavodu se je poučevalo: klavir, gosli, solopetje, viola, čelo, mladinsko zborovo petje in teorijo ter komorno in orkestralno glasbo. Šola je pakazala lepe uspehe^ na treh sklepnih produkcijah v Mestnem gledališču, pri katerih je bil del sporeda posvečen spominu pokojnega skladatelja E. Adamiča. Poleg tega je tako matični mladinski pevski zbor kakor tudi orkester sodeloval še pri raznih drugih kulturnih prireditvah in tako tudi na koncertu srednjih šol 30. maja v Mestnem gledališču, kjer je bil prisoten tudi g. minister dr. Miha Krek. Vseh nastopov, koncertov je bilo 14. Nekateri učitelji, kakor g. ravnatelj in ga. Mirca Sancin, ki je položila mojstrski izpit v Grazu ter pokazala s tem, da stremi za nadaljno glasbeno izobrazbo, kar bo Glasbeni Matici le v ponos in korist, ter oddelek za komorno glasbo, so sodelovali pri radijski oddaji (belgrajeka kratkovalovna postaja — emisija 1000 Celje) dne 25. in 26. Vlil. t. 1. 13. oktobra pa Je Matica priredila koncert pianista g. Ivana Noča v Mestnem gledališču. Tako jo Glasbena Matica skrbela v polni meri za razvoj in propagando glasbeno umetnosti v Celju. V novem šolskem letu je dotok gojencev večji, kar dokazuje, da uživa zavod ugled. Pri volitvah je bil izvoljen ponovno stari odbor. Ves občni zbor je potekel gladko in vsa pojasnila funkcionarjev so bila izčrpna in zanimiva. Želimo, da bi šola Glasbene Malice tudi v bodoče žela toliko uspehov kakor doslej. Med lotom je bil osnovan nov šolski pravilnik, ki predvideva ureditev notranje organizacije zavoda. Nekaterim osebje. Mestni dom naj se za bodoče prepusti v uporabo izključno samo gasilstvu. Za poklicno iti prestovljno četo naj se napravijo primerne skupne spalnice za moštvo, s kopalnicami in prhami; določiti je treba prostor za krojaško in čevljarsko delavnico, katerih sedaj ni in se dela teh obrti izvršujejo v neprimernih prostorih. Drugi prostori Mestnega doma pa naj se uporabijo za pisarne in družinska stanovanja. Dobro bi bilo, če bi se dvi gnil Mestni dom še za eno nadstropje. Za vse prostore gasilskega urada naj se vpelje centralna kurjava, ker peči za garažo, itd. niso primerne in je tudi kurjava razmeroma draga. Za alarmiranje prostovljnega gasilstva. naj bi se nabavile električne alarmne sirene v okrajih Moste, Vič, Zgornja šiška in severni del. Za Ljub-ljano-rnesfo pa bi bil tako zvan -»tihi alarm« izpeljan v trenotiku, ko bi imela tudi prostovoljna gasilska četa dovolj veliko skupno spalnico za moštvo v Mestnem domu in bi streljanje iz topov ob priliki požarov lahko brez škode odpadlo. Gasilski urad naj poskrbi, da se prično čim prej požarno poklicni ogledi vseh podstrešij v mestu. Pregledati je treba tudi vsa skladišča, tovarne in druge prostore. Za reševalno službo na vodi pa naj se pripravijo ob Ljubljanici potrebni čolni, za poklicno četo pa naj se nabavi vse drugo orodje in oprema, ki je potrebna za reševanje ljudi in živali iz vode. Iz tega je razvidno, da sedanja mestna uprava posveča svojo skrb v veliki meri tudi domačemu poklicnemu in prostovoljnemu gasilstvu, da tako cim bolj zaščiti zdravje in imetje svojih občanov. Iz športne krošnie 5000 krtač kot podlaga za smučanje. V Berlinu so te dni odprli novo smučarsko dvorano, ki je urejena prav svojevrstno. Dvorana ima namen, da da osnovni jioiik vsem smučarskim začetnikom, ki se hočejo naučiti osnovnih stvari, ki jih rabi vsak smučar. Te vrste tako zvanili smučarskih tečajev na suhem niso sicer nič novega, vse to dobro poznajo ne samo v Ameriki, ampak tudi v Evropi. Dosedaj so imele take dvorane običajno za podlago mešanico sode, ki se je izkazala kot zelo dobra. V Berlinu so pa namesto te podlage dali 5000 pokonci stoječih krtač in napravili iz njih osem metrov široko in dva jset metrov dolgo progo z nagibom 40 stopinj. Vodstvo treninga za začetnike in slabše smučarje je prevzel Ermel, ki je bil pred leti eden najboljših srednjeevropskih tekačev. Novi svetovni boksarski prvak v peresni teži jc Henry Armstrong, ki je v šesti rundi premagal s k. o. dosedanjega prvaka Pete Sarrona. Armstrong je črnec iz St. Ifouisa in jc star 25 let. Borba med obema je bila v N\vyorku v Madison Square Gardenu in je bila določena na 15 krogov. Jessie Ovvensov rekord na 100 ni. Znameniti ameriški črnec iz lanskih olimpijskih iger Jessie Owens, ki je bil za Berlin in ves športni svet prava senzacija, je postal že lansko leto profe-sional. Kot tak nastopa v tekmah z dirkalnimi konji in psi, seveda če uvidi njegov menager, da se izplača. Pri nekih takili tekmali je Owens pretekel 100 metrov v času 10.2, kar bi bilo nov svetovni rekord. Rekord ni bil priznan, češ, da proga ni bila dovolj izmerjena. Sedaj se je pa izkazalo, da je proga odgovarjala vsem pogojem in da ni nobenih zaprek, da Owensov časne bi bil svetovni rekord. Med Belgradom in Zagrebom sc že dalj časa vodijo debate o dejstvu, kje naj se igrajo mednarodne nogometne tekme, ki jih ima Jugoslavija. >Jutarnji list« navaja uradno podatke JNZ, iz katerih je razvidno, da je bila zadnja mednarodna tekma v Zagrebu 6. maju 1933. Po tem datumu jc bilo odigranih it mednarodnih tekem, vendar vse v Belgradu. Z ozirom na to se čutijo Hrvati zapostavljene. Navajajo, da se je danes položaj izpremenil, tako da tvorijo večino reprezentativnih igralcev Zagrebčani, ne pa več igralci belgrajskih klubov in da sc ne zadovoljijo samo s tekmo Jugoslavija : Poljska, ki naj bi bila v Zagrebu. JNZ naj pazi pri svojih odločitvah tudi na to, kajti sicer bo Zagrel) >iz-bijal klin s klinom« kot to zaključuje člankar. Luther: Smučarske anekdote Predavanje v soboto v frančiškanski dvorani. Smuk ,in smeh sta dva neločljiva tovariša od postanka smuči naprej. Najstarejše anekdote smučarjev eo ohranjene še iz leta 950. Med svetovno vojno je smučala neka nemška patrola v Vogezih po pobočju, obstreljevana od francoskih čet. Da pri takem položaju ni mogla posebno paziti na lepo 6tnučanje, je razumljivo. Ko je prispela v 6voj zaklon, jih je nahrulil komandant: »Je to zunaj vaša smučina?« — Ugovarjali eo: »Da, gospod poročnik, ali na nas so streljali!« — Nakar poročnik: »Ali naj bi bilo to morda opravičilo?« Pri nemškem smuškem prvenstvu je tvorila eno najboljših štafet monakovska, pri kateri je bil izredno velik smučar z nenavadno dolgimi koraki. Čim boljši so bili izgledi te štafete na zmago, tem bolj ponosno je dvigal ta longin glavo. Toda nepričakovano je prispela ta patrula od zadaj h cilju, morala je izstopiti, daleč za njo se je ves izčrpan in obvezan mučil tisti dolgi smučar. Kaj se je zgodilo? Na progi je vodila smučina skozi ozek in nizek železniški jjodvoz in ta veliki mož se v svojem ponosu na zmago ni dovolj pripognil, pa ga je položilo nezavestnega in stolčenega na drugi strani podvoza v sneg. Leta 1928 pri olimpijskih igrah v St. Moritzu. Junak te zgodbe je Tullin Thams, v civilu mornar, v smuški zgodovini pa »iznajditelj« aerodinamičnega stila v skokih, ki je šele omogočil velike daljave. Nekateri srednjeavstrijski tekmovalci, ki jim je bil krepak odskok Norvežanov že trd oreh, so zahtevali daljši zalet. Razsodišče je odbilo to zahtevo, kar je povzročilo proteste, razburjenja in precej nručno situacijo. Neki skakač si je hotel celo e silo pridobiti daljši zalet. Tedaj se je Tullin Thams razjezil: »Sedaj vam bom jaz pokazal, kaj zmore dober skakač tudi pri kratkem zaletu,« in že je bil na startu. Tedaj so doživeli desetlisoči gledalcev najdaljši, a tudi najdrznejši skok teh olimpijskih iger, daljši kot ga jo takratna 65 m skakalnica dopuščala, polet 73 m — pa tudi strahoten padec, ki je izgledai kot popolno razdejanje. Pravo čudo, da je ta trdi mornar norveške trgovske mornarice po tem padcu sploh še vstal in se že četrt uro za tein ]?otil pri dajanju na stotine autogramov. revnim gojencem je bila šolnina deloma znižana, zlasti onim, ki so marljivi in nadarjeni obenem. V odbor so bili izvoljeni naslednji gospodje: predsednik dr. M. Orožen, podpredsednik mestni župau Alojzij Mihelčič, dalje g. ravnatelj Jerič Fr., ravnatelj Fr Turnšek, dr. St. Rajh, dr. Juro Hrašovec, prof. Fink in ga, uprav. L Zupančičeva. Od tu in Šahovski mojster dr. Trifunovič, ki je bil nekai let uslužben pri šibeniški policiji, je bil premeščen v Belgrad in se vpisal v zemunski šahovski klub. Dr. Trifunovič je znan mojster, ki je dosegel že lepe uspehe v inozemstvu, vendar ga je služba v Šibeniku ovirala, da se ni mogel v večji meri posvetiti študiju šahovske igre. Sedaj se mu je želja izpolnila, da se je preselil v Belgrad. Šahisti pravijo, da se bo poslej dr. Trifunovič še vse drugače postavil, kakor se je do sedaj. Voditelji belgrajskega dela združene opozicije se skoraj vsak dan sestajajo v stanovanju Ljube Davidoviča. Pri teh sestankih izdelujejo program za nadaljnje agitacijsko delovanje med narodom. Včeraj je odšel na tako pot celo stari L. Davidovič, in sicer v Negotin, Zaječar in Knja-ževac. Radikalski veljaki pa so odšli v okolico Kragujevca. Osnutek proračuna za prihodnje proračunsko leto bo finančni minister Dušan Letica predložil predsedniku narodne skupščine Čiriču, čim se ta vrne z dopusta. Predsednik bo nato odstopil osnutek finančnemu odboru .skupščine v nadaljnjo obravnavo. Zasedanje skupščine se bo začelo 19. ali 20. t. m. V velike denarne težkoč.e je zajadrala subotiška občina. Zadnja leta .se je tudi tam gradilo na vse pretege, ne da bi se bili obenem zagotovili potrebni denarni viri. Posledica je bila, da so začeli številni upniki občino trdo prijemati in izterjevati svoj pri-služeni denar. Občina se je sedaj z enim od upnikov že pogodila, z ostalimi se pa poskuša. Zdi se, da je bil bivši subotiški župan na las podoben bivšim ljubljanskim magisiratnim komandantom. Dva nevarna razbojnika Ivan Kurelič in Šimnn Novak sta pobegnila včeraj iz kaznilnice v Lepo-glavi. Oba razbojnika sta bila nadležna znanca vse zagrebške okolice ter sta izvršila neštevilno vlomov in tudi nekaj ubojev. V zaporu sta si na nepojasnjen način preskrbela pile in prepilila rešetke na oknih .Zaenkrat nimajo oblasti še nobenega sledu za njima. Parno žago v Zavidoviču v Rosni, ki je bila do nedavnega last Krivaje, so včeraj spet pognali v obrat. Krivaja je bila velika lesna industrija, ki je pa pozneje propadla ter jo je pred kratkim kupilo podjetje šipad, pri katerem ima največ delnic država sama. V petek sc začenja veliki post muslimanov, tako imenovani ramazan. Po predpisih korana sc morajo v tem času muslimani postiti ves čas, dokler vlada dneva svetla luč, jesti in piti pa smejo šele ponoči. V času posta pa morajo — seveda, če znajo — prebirati svoje sveto pismo — koran. Koran jim tudi zapoveduje, da morajo v ramazanu storiti največ dobrih del in se varovati vseh grehov. Cene svinjam so občutno padle v Slavoniji is Sremu. Dobre kupčije, ki eo se začele sklepali s tem blagom lani, so dale kmetom pobudo, da 60 za letošnjo jesen zredili ogromno število svinj. Posledice prenaglega razvoja pa so se takoj pokazale. Blaga je prihajalo na trg več, kakor pa bi zadoščalo za domačo porabo in za izvoz. Nazadnje eo morali kmetje začeti kar doma klati svinje in prodajati meso po 10 din kg. Čim so mesarji občutili konkurenco, so morali s cenami navzdol. Tako prodajajo sedaj v Novem Sadu mesarji svinjino po 8 din, a teletino še vedno po 14—16 dia. 50 metrov globoko se je s Trsata pri Sušaku v samomorilnem namenu vrgel Slovenec Matija Vesel, vendar je ostal živ. Mož se je vrgel po strmem bregu navzdol, toda usoda je hotela, da je grmovje zadrževalo samomorilca, da je padal le polagoma in se nekoliko pobil šele takrat, ko jo padel na dvorišče neke hiše. Vesel je ostal pri zavesti ter so ga prepeljali v bolnišnico, kjer upajo, da mu- bodo življenje ohranili. Izredno priseben je bil strojevodja L Dežman. ki je v SiveriČu pri Splitu preprečil težko železniško nesrečo. Strojevodja Dežman je včeraj vodil brzi vlak, ki vozi iz Zagreba. Ko je vlak z vso brzino vozil v postajo, je strojevodja iznenada zagledal pred seboj tri natovorjene vagone na isteni tiru. Signal je sicer kazal na prosto, vendar je Dežman, da bi se izognil nesreči, naglo potegnil zavoro in vlak ustavil. Vlak se je tako uaglo zavrl, da so se jx>tniški vagoni ustavili na mestu, od njih pa eo je odtrgala lokomotiva in se zarila v tovorne vagone. Lokomotiva je rinila vagone do postaje, medtem se je eden izmed vagonov dvignil na lokomotivo, nakar so se vsi vagoni prekucnili. K sreči ni bilo nobenih človeških žrtev, le materijalna škoda je precej velika. Potniki v brzem vlaku pa so preživeli nekaj strahu. V Subotici so že začeli izvajati zakon o obvezni telesni vzgoji jugoslovanskih narodov. Mestna občina je po svojem posebnem odseku izdala proglas na prebivalstvo, s katerim mu javlja odločbe zakona o obvezni telesni vzgoji in obenem poziva prizadete, naj se takoj javijo temu odseku. Kdor bi se ne javil, bo kaznovan z denarno kaznijo do 500 din ali z zaporom do 5 dni. Zločinka, ki je skozi okno streljala v Zenici na tamkajšnjega progovnega mojstra in njegovo drugo ženo, je bila včeraj aretirana. Zločinka je drugimi. Takoj po aretaciji je zločin pri: žrtvi pa se v bolnišnici borita s smrtjo. Muslimanskim ženam je prepovedano vstopiti v džamijo v vsem času svetega muslimanskega posta ramazana. Zbor naibov islamske verske za-jednice v Sarajevu je izdal to določbo, da bi se preprečilo skrunjenje muslimanskega praznika. Prav tako je odbor prepovedal ženam proti večeru hoditi po ulicah, kjer se sprehajajo ljudje. Naprosili so pa tudi policijo, naj prepreči vstop v javne in nočno lokale vsem ženskam, ki imajo obraze zastrte, ker so ugotovili, da se pod to krinko zbirajo v lokalih najbolj nemoralne ženske. 30 ljudi so je teplo v Brezdnn pri Somboru predvčerajšnjim. Gostilna, v kateri se običajno zbirajo Nemci, sta se zbrali dve družbi. V eni je sedel bogati trgovec Salter, v drugi pa isto tako bogat posestnik FleS. Bogataša, ki sta imela še neurejene stare račune, sta si bila takoj v laseh. Najprej je padla Salterju na glavo steklenica si-' fona, trenutek nato pa je bilo že vse pokonci. Gostje, ki jih je bilo 80, so se razdelili na dva tabora. Konec vseh koncev se je zgodilo, da je iz pretepa odnesel Fleš uajhujše poškodbe. Salter ga je z nožem zabodel tik pod srce. ŠTAJERSKA JABOLKA dobite poceni pri GOSPODARSKI ZVEZI Ljubljana; Tyrše_va c. 29 ura — 19.50 Zabavni kotiček — 2 Joreba: J. Dvodno predavanje g. 'I pevskega seksteta cMIadost« — 21 orkestra — 22 čas. vreme, porodila, rantska oddaja: Gregorčičeva ura 15 let ne pom-jčo tudi ujeti človek dobro majhno knji- Le za čast, ne za denar se potegujejo angleški politiki ] Jean Baftenova o svojem poletu Kdor ne pozna vseh podrobnosti in okolnosti, ob katerih poteka življenje sedanjih vodilnih angleških politikov, se mora pač čuditi, zakaj ti možje ki vodijo usodo ne samo Anglije, pač pa v marsikaterem oziru tudi usodo drugih narodov, do tako visoke starosti ohranijo neverjetno svežost svojega duha in telesno čilost. Že zadnjič, ko smo pisali o teh angleških veljakih, smo omenili, da imajo to izredno svežost vsaj v neki meri tudi zaradi tega, ker žive od sile udobno in se jim ni treba nikdar v svojem življenju boriti s stvarmi, kakršne dobiva mali človek takorekoč trikrat na dan, za zajtrk, kosilo in večerjo... Res je, da bogastvo še ni vse, toda nihče ne more zanikati, — tudi nihče najbrž ne bo —, da je nekaj vendarle. Koliko pa so petični ti presneti angleški poliy tiki? No, revni pa res niso: Sedijo, ali recimo rajši »zasedajo «po svojih uradih in se posvetujejo o tem in onem, imajo pa bajno premoženje, ki si ga na* vaden človek že kar malo težko predstavlja. Večina od njih niti trenutek svojega življenja ni prebila v pomanjkanju, pa ne toliko po svoji zaslugi, kakor po zaslugi njihovih bogatih prednikov. Vsak pa navadno k temu podedovanemu bogastvu še kaj pri-dene iz svojega, če drugega ne, pa dolg. Baldvvinov stari oče je bil ustanovitelj največje angleške jeklarne, Chamberlainovemu očetu siru Josephu je pripadala ekoro polovica Birminghama, Samuel Hoare pa, o katerem neprestano govore, da bo bodoči predsednik angleške vlade, je sin »težkega« bankirja. Voditelj liberalcev sir John Simon ima v Londonu najbolj obiskano odvetniško pisarno, kar jih je na Angleškem. Njegov poklicni tovariš in politični somišljenik sir Arehibald Sinclair — voditelj opozicionalne liberalne stranke, smrtni sovražnik kapitalizma in mož bodočnosti, kakor mu prerokujejo, zasluži vsako leto približno sedem milijonov dinarjev. Vsi sedanji ministri angleške vlade so skoro brez izjeme od sile bogati. Menda je edina izjema sedanji vojni minister Duff Cooper. Kapitalistična Anglija namreč nima dosti zaupanja nad ljudmi z nizkimi bančnimi računi. Vojnemu ministru tudi kaj radi očitajo, da je preveč lahkomišljen in zapravljiv. Pravijo tudi, da bi bil on že davno nehal biti minister, če ga ne bi tako trdno držal Baldwin. Drugi »Baldvvinov otroke je sedanji zunanji minister Anthony Eden. Tudi ta ni bil revnih staršev, poleg tega pa se je še precej bogato oženil. Politika v Angliji pa ni preveč donosen poklic. Vsakokratne volitve zahtevajo precej denarja, živ- Najnovejši nemški tip motornega kolesa D. K. W. Kakor glava čebelice! ljenje v Londonu pa tudi ni poceni, posebno pa takšno ne, kakršno imajo navadno ministri. Draga skupščinska restavracija Mnogo na slabšem so glede plače poslanci. Do junija meseca lanskega leta je vsak poslanec dobil na leto 400 funtov, ali okroglo 100.000 dinarjev. Junija lanskega leta pa je predstojnik parlamentarnega »kuhinjskega odbora« sporočil na skupščinski seji, da parlamentarna restavracija dela z izgubo in bi bilo zato potrebno, da se hrana v tej restavraciji podraži. To pa bi bilo mogoče samo na ta način, če se poslancem povišajo letni prejemki. Ta njegova prošnja je bila uslišana, poslanci pa od tedaj naprej dobivajo na leto po 200 funtov več, kot so dobivali prej. Tako imajo sedaj približno 150.000 dinarjev plače na leto. Sicer pa od te poslanske plače — pravijo — nihče ne more živeti. Samo eden, ki lahko živi od plače Izjema pa seveda mora biti in so jo poiskali v osebi komunista Gallacherja. Ta mož je baje silno prebrisan in je že splošno znan po svojih bojevitih debatah. Nekoč ga je ujel neki reporter lista »Eve-ning Standard« in ga prosil, naj mu vendar pove, kako more izhajati s takšno plačo. Ta pa mu je povedal, zakaj ne zapravi na teden več kot tri funte, tole: »Če kdo od poslancev noče zapravljati denarja za avto ali za podzemsko železnico, naj si najame svoje stanovanje, v neposredni bližini parlamenta, kjer bo plačal zanj 20 šilingov, kar je za angleške razmere bore malo. Za zajutrek naj je čaj, ni pa se treba mastiti s šunko in jajčki, kajti lahko bi vsak vedel, da si tega ob svoji plači ne more privoščiti. To bi bil že pravi luksus. Na kosilo naj vsak poslanec hodi rajši v gostilno zadaj za parlamentom, ne pa v skupščinsko restavracijo, ki je predraga. Kosilo bi ga tako stalo le kakih 40 dinarjev. Za večerjo naj si poslanci privoščijo raje spet Čaj in hrenovke, ali pa čaj s sirom. Le od časa do časa naj gredo tudi v kak predmestni kino, samo vsako leto enkrat naj si kupijo novo obleko. Za časopisje naj dajo na teden le nekaj šilingov, ravno toliko za tobak, za dopisovanje pa vsak teden ne več kot deset šilingov. Kar mu preostane, naj da doma svoji ženi, kakor da on, in naj žena razpolaga. Ne pozabi pa naj, da je dolžan dati tudi nekaj britanski komunistični sekciji.« Z drugimi besedami bi se to reklo, da samo Gallacher tako živi, da ima svoj proračun uravnovešen. Vsem drugim pa politika prinaša le dolgove, ker ee nočejo odpovedati vsem udobnostim, na kakršne so od nekdaj navajeni. Plača le ni tako velika, da bi Sri smeli vse privoščiti. Baldwin je nekoč dejal, da gre ponavadi iz senata brez denarja, ker da je tam kakor nalašč vse tako narejeno, da se ga lahko hitro znebiš. Kljub temu pa je Baldvvin danes mož, ki ima še vsaj nekaj denarja. Če pomislimo, da ima mož po tridesetih letih, odkar se je začel pečati s politiko, še vedno denar, moramo reči, da je bil tedaj res precej petičen mož. Tudi o ostalih ee kar po čez sme reči, da danes niso ravno brez denarja, da pa so ga tudi takrat, ko so postali poslanci ali ministri, imeli gotovo precej vec. Biti na Angleškem politik, ni kar tako. Ni navsezadnje tako težko postati poslanec, senator ali minister, vse težje je, dolgo ostati na tem mestu. Te visoke službe tam ne prinašajo bogastva, pač pa ravno nasprotno, tako, da marsikdo, ki je bil n. pr. v začetku svoje politične kariere bogat, postane »izravnan« z ostalimi, če je le dosti dolgo časa politik. Tega poklica se manj premožni ljudje tudi ne lotijo, pač pa je za to službo neobhodno potrebno, da je človek že prej sam dovolj bogat. Politična kariera naj bi Angležu prinesla sam oše čast, za katero pa se ravno tako bori, kakor se zanjo politični veljaki bore drugod, kjer je poleg tega tudi dobro — plačana. Čemernega obraza je prišel vojak iz vojaške bolnišnice. »Halo, Naoel«, ga je nagovoril njegov tovariš, »kako je z narednikom?« Nace: »Nobenega upanja, jutri že spet pride k četi.« Vsem bralcem časopisov je gotovo še v spominu, s kakim navdušenjem so Angleži pred dobrim tednom sprejeli letalko Jean Battenovo, ki je v rekordnem času (5 dni, 18 ur, 15 minut) priletela iz Avstralije v Anglijo. »Pri tako dolgem poletu, kakršen je bil moj, ima prvo besedo — sreča. Človek ima lahko najboljše in najhitrejše letalo, če pa ga sreča po strani gleda, mu vse skupaj nič ne pomaga,« je pisala kmalu potem v nekem časniku. »In jaz sem imela vso pot srečo. Sreča me je zadržala 48 ur v Danvinu (mesto v Avstraliji) in me rešila cele vrste neprilik. Če bi namreč dospela 48 ur prej v Alor Star v Maleziji, bi se lahko utopila na letališču, kjer je bilo 1.50 m vode; nezgoda bi me zadela tudi v Rangoonu; v Atenah je dva dni pred mojim prihodom divjal tak vihar, kakršnega ljudje že 15 le nijo. Seveda pa je treba znati srečo ali ji vsaj pomagati s tem, da se pripravi za pot. S seboj sem imela žico, ki sem jo sama naredila in vezala, v kateri sem si skrbno zapisovala: kdaj sem od kod odletela, kdaj bom drugod pristala; koliko bencina^ potrebujem; kdaj vzhaja in zahaja sonce, kakšni zakoni so na ozemlju, kamor letim itd. Za slučaj prisilnega pristajanja v kakem zapuščenem kraju sem imela s seboj najrazličnejših živil: mesnih in mlečnih tablet, sladkor, rozine, datlje, pomaranče; proti nevarnosti sovražnikov samokres in precej nabojev; proti mušicam posebno brizgalko. Tudi za sprejeme sem se pripravila. V posebni škatli sem imela svileno obleko in dva para lepih čeveljčkov. Pri sebi pa sem vedno nosila glavnik in šal, ki sta še stara prijatelja, saj sta i mano vred že petkrat prekoračila ekvator. Moje letalo se mi je že tako priljubilo, da gledam nanj kot na kakega pravega, do zdaj še najboljšega, človeškega prijatelja. Zato ga sedaj še ne maram zamenjati z možem!« Najbolj čudna pa se mi zdi nenadna spre-menitev, ki sem jo doživela v dobrih petih dneh. Vse skupaj je podobno čudovitim sanjam. Še predjednom sem se sončila na avstralski obali in uživala veselje cvetoče narave, tukaj pa je vse mrtvo, žalostno, mrzlo. — Spala sem ves čas samo 18 ur, največ v Neaplju — cele štiri ure. Ne gre mi v glavo, da sem že v Angliji, da se zopet lahko pošteno naspim.« Višek škotske brezbrižnosti: »No, kako pa kaj z možem?« »Saj nimam več moža.« »Ah, draga moja, to mi je pa zelo žal. Kaj pa se mu je zgodilo?« »Prav za prav sama ne vem. Poslala sem ga nekega dne pred desetimi leti v trgovino po hlebec kruha^ pa ga še sedaj ni nazaj, kar skrbeti me je že začelo. Kaj pa bi ti storila na mojem mestu?« »Veš kaj, nič več ga ne bi čakala. Kar sama bi šla še en hlebec kruha iskat.« Programi Radio Lfubljana Četrtek, i. novembra: 12 V modernem ritmu (plošče) — 12.45 Vreme, poročila — 13 C as, spored, obvestila — 13.15 Vladimir Golob igra na harmoniko — 14 Vreme, borza — 18 Pester spored ^koncert Radijskega orkestra) — 18.10 Slovenščina za Slovence (c. dr. Rudolf Kolarič) — 19 Čas. vreme nor oči) n. snnrnr) obvestila — 19 30 Na«. 20 Ob 70 letnici Petra Z. Prelovea; 2. koncert Koncert Radijskega spored — 22.15 Eepe-> ura. Smučarji pridejo na svoj račun po temle najnovejšem nemškem izumu ne samo pozimi, pač pa tudi takrat, kadar ni snega. Napravili so si smučišče, ki je podobno veliki krtači. Slika kaže takšno »krtačenje« v poletni smučarski šoli. »Sloveniti dom. Uhaja ruk *£*** .Ogrina II Dtn. »a taoymatvo » Din OmlniStvo. Kopitarjev ulica iflU. Telefon ta »S* Up,*«, kopitarjev. a. CI0MCOO BB im Jo