Cena i Din
ujuav incavo, t-juuijatut, tvnalljeva ullca 6. — Telefon Št, 3122, 3123, 3124, 3125, 3126.
Inseratnl oddelek: LJubljana, Selen-burgova uL — Tel. 3492 tn 2492.
Podružnica Marlbor: Gosposka ulica 8t 11. — Telefon št 2456.
Podružnica Celje: Kocenova ullca št. 2, — Telefon št. 190.
Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru SL 100.
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42.
Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-erartnerfa.
		
		
	i	ll
Ponedeljska izdaja
füliCUv-i jOikO « UAjO »J UM «* < *.....v
vsa'- ponedeijea zjutraj. — Naroča se posebej tn velja po poftt prp1°mana Din 4.-, po raznafial-db dostavi lena Din 5.- mesečno
Uredništvo:
Ljubljana: Knaljeva ulica 5. Telefoa fit. 3122, 3123. 3124. 3125 tn 8126 Maribor: (Gosposka ulica 11. Teietoi fit. 244a
Celje: 8tross*nayerjeva «iL 1. TeL 65.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi pc ta rifu
Poraz zadnjih ostankov klerikalne vojske
Senatskih volitev se je ad 428 volilnih upravičencev udeležilo 407 volilcev — Nacionalna lista je dobila 321. klerikalna pa samo 86 — Vsi trije mandati so pripadli nacionalni list, klerikalci pa so ostali brez mandata*
njih petih urah so prihajali le še nekateri zapoznelci, ki so prišli v Ljubljano s popoldanskimi vlaki. Zadnji volilci so volili med 5. in 6. uro, tako da se je do 6. število glasov, oddanih za nacionalno listo, povišalo na 821, število glasov za Žebotovo listo pa na 86. Po 6. uri ni prišel volit nihče več in rezultat je ostal nespremenjen.
(Volilni ressu/faf
Ob 8. zvečer je bila volitev končana. Položaj je ostal neizpremenjeno tak, kakršen je bil dve uri poprej. Za nacionalno listo je bilo oddanih 321, za Žebotovo pa 86. Skupno se je torej volitev udeležilo 407.
Ker se mandati pri senatskih volitvah razdele po D' Hontovem sistemu, bi
----, — morala klerikalna lista dobiti vsaj eno
priznati moramo to — z obču- i četrtino oddanih glasov, da bi dobila en
Ljubljana, 3. februarja.
V	razmeroma skromnem okviru senatnih dopolnilnih volitev se je včeraj odigrala v Ljubljani važna in za bodoči politični razvoj v dravski banovini v mnogočem pomembna bitka.
V	polni svobodi in ob absolutni nevtralnosti oblasti sta pomerili svoje sile nacionalna in klerikalna lista. Edinstvo nacionalne fronte so reprezentirali se-natorski kandidati minister dr. Marušič, ljubljanski poslanec dr. Kramer in narodni poslanec Ivan Pucelj. Gosp. dr. Korošec se je skril za »nevtralno« listo g. Frana Žebota, kateri je dal na razpolago ves svoj politični in moralični prestiž, saj se ni samo v posebnih, lastnoročno pisanih pismih volilcem-župa-nom popolnoma identificiral z listo g. Žebota, temveč je dal razvezati ves svoj organizatorni in teroristični aparat, ki se je
dovanja vredno vnemo in z ogromnimi sredstvi vrgel na delo. Uporabljale so se obljube, pretnje in grožnje od moža do moža, bedaste izmišljotine o nastopajoči spremembi celokupne državno-politične situacije in najprimitivnejše demagogije. Zastavljenih je bilo v dosego uspeha toliko sil od klerikalnih študentovskih čet pa gori do samih šefov klerikalne organizacije dr. Natlačena in g. Gabrovška, da je bilo vsemu svetu vidno, kako ogromno važnost polaga klerikalno vodstvo na vsaj delen uspeh svoje liste.
Ali vse je bilo zaman. Zopet enkrat se je pokazalo, kako močno je v našem ljudstvu zasidrana jugoslovanska ideja, kako trdno so sklenjene vrste nacionalne fronte in kako čvrsta je disciplina mož, ki so vzeli na sebe dolžnost in odgovornost, da čuvajo jugoslovensko misel in da odbranijo naše slovensko ljudstvo nesreče povratka v stare žalostne čase separatistične strahovlade. Občudovanje zaslužijo naši volilci župani. Ob njihovi narodni samozavesti so se razbile vse vabe in vse grožnje. Njihova požrtvovalna odločnost je uvrstila današnji dan med sijajne zmage jugoslo-venske misli v naši ožji domovini.
Zopet so se danes merile sile. Armada gospoda Korošca se je ponovno postavila v bitko, ali je bila zopet in se odločneje pognana z bojnega polja nego pri občinskih volitvah. Ni to več armada, to so samo še ostanki nekdanjih regimentov. To je vojska, o kateri je pred nekaj dnevi napisal francoski polslužbe-ni list, da je decimirana in zdemorali-zirana. Niti lažna zastava nevtralnosti je ni mogla rešiti Z ostanki te vojske se pomikajo potolčene iz današnjega boja tudi stare zastave zagrizenega par-tizanstva, nepoštene politične morale in neiskrenega slepomišenja z narodno in državno idejo.
volitev
Velika večina županov je prispela v Ljubljano že včeraj, kjer se je sinoči vršil redni letni občni zbor Županske zveze. Na ta način se je zgodilo, da je danes ogromna večina županov volila že v dopoldanskih urah, tako da je bila prav za prav volilna bitka opoldne že odločena.
Volilna komisija je poslovala v posvetovalnici Mestnega magistrata. Na-čeloval ji je, kakor je našim čitateljem že znano, član Državnega sveta g. dr. Fran Svetek, njeni člani pa so bili gg. Ivan Vrančič, predsednik apelacijskega sodišča v Ljubljani, Peter Keršič, predsednik okrožnega sodišča v Ljubljani, dr. Anton Kržišnik, sodnik upravnega sodišča v Celju in kot zastopnik mestne občine podžupan Evgen Jarc.
Volitve se vrše po zakonu od 8. zjutraj do 8. zvečer. Velik naval volilcev je bil že takoj zjutraj, ko so se žurili na volišče zlasti pristaši Žebotove kandidatne liste. Posrečilo se jim je, da so bili nekaj časa celo v večini, kar so njihovi agitatorji seveda skušali spretno izrabiti, češ da bo enako razmerje trajalo tudi dalje in da je torej uspeh žebotove liste že zagotovljen.
Bili pa so prav kmalu blamirani. V strnjenih vrstah so prišli volit vrli prekmurski župani in za njimi župani iz ptujskega in drugih sfernih srezov. Slika se je hitro preokrenila in že ob 9. dopoldne je imela nacionalna lista 77 glasov, dočim je Žebotova ostala pri 30.
V naslednji uri se je to razmerje za Žebotovo listo naravnost katastrofalno poslabšalo. Ob 10. je bilo namreč za nacionalno listo oddanih že 143 glasov, za Žebotovo pa vedno šele 39. Ob 11. uri je bilo to razmerle 203 proti 54, opoTdne 243 proti 71 In ob 15. url 305 proti 79.
S tem je bila volilna bitka prav za prav končana, saj je volilo že skoro 90 odstotkov vseh upravičencev. V nasled-
mandat. Gosp. Žebot kot nosilec liste bi bil izvoljen šele, ako bi dobil vsaj 102 glasova, a nacionalna lista ne več kakor 305. Ko pa je imela nacionalna lista že 321 glasov, bi morala klerikalna lista dobiti, ako naj bi ji pripadel en mandat, 107 glasov, to se pravi, da bi moralo vseh onih 21 volilcev, ki niso prišli na volišče, oddati svoje glasove za žebota.
Na ta način so vsi trije mandati pripadli nacionalni listi, dočim je klerikalna lista ostala brez mandata. Ali je bila ta blamaža klerikalcem potrebna in ali se je zaradi nje izplačalo ščuvati slovenske župane s takimi sredstvi v brezupen boj, na to naj odgovore generali bivše SLS sami. Naši župani kot zastopniki slovenskega ljudstva so svoje mnenje dovolj jasno povedali danes.
(Uradna ramgfasitev
Zanimanje za volitve je bilo nele v Ljubljani, marveč tudi po deželi zelo veliko. Ves dan so od vseh strani vpraševali po telefonu našo redakcijo, kako se volitve razvijajo. Z zadoščenjem in veseljem so sprejemali na znanje rezultate, ki smo jim jih mogli javljati. V Ljubljani so se zlasti proti večeru v gručah zbirali ljudje pred magistratnim poslopjem in živahno komentirali že znani izid, o katerem se je vedelo, da se na škodo nacionalne liste ne more več spremeniti.
Par minut pred 20. uro so se pripeljali pred magistrat kandidati nacionalne liste, novo izvoljeni senatorji ministri dr. Marušič, dr. Kramer in Ivan Pucelj. Pred magistratom je bilo zbranih takrat kakih 200 ljudi, ki so voditeljem nacionalne fronte priredili živahne ovacije. Vsi trije so odšli nato v magistratno dvorano, kjer je volilna komisija ravno
zaključila svoje uradno posvetovanje. Predsednik volilne komisije g. dr. Svetek je službeno razglasil izid volitev ter ugotovil, da so izvoljeni
ZA SENATORJE: dr. Drago Marušič, minister socialne politike in narodnega zdravja,
dr. Albert Kramer, minister n. r. ln narodni poslanec,
Ivan Pucelj, minister n. r. in narodni poslanec,
IN ZA NAMESTNIKE: dr. Milan Gorišek, župan pri Sv. Lenartu v Slov. goricah,
Fran Janžekovič, banovinski svetnik in župan v KošaJrih,
dr. Dinko Puc, župan v Ljubljani.
V dvorani zbrano občinstvo je službeno proglasitev volilnega izida sprejelo na znanje z velükim aplavzom. Predsednik dr. Svetek je izvoljenim senatorjem čestital in izrazil svoje prepričanje, da bodo kot člani visotke senatske zbornice vse svoje moči posvetili službi za kralja in domovino. Nartx» jim je izročil službena potrdila, da so pravilno izvoljeni v senat, nakar so novim senatorjem čestitali tudi vsi ostali člani komisije. Ko so se gg. dr. Kramer, dr. Marušič in Pucelj vračali iz magistrata in se spet skupno odpeljali, jim je množica pred magistratom vnovič priredila prisrčne ovaci je.
Jle£or<(«fo udeleiba
Pravioo voliti v senat imajo po zakonu, kakor znano, vsi narodni poslanci, banovinski svetniki in župani. Uradni seznam vseh volilnih uprav čencev za nado banovino je bil objavljen v »Službenem Listu« kr. banske uprave ln vsebuje 448 upravičencev. Po zakonu ne sme nihče dvakrat voliti, zato 6e je število volilcev zmanjšalo za 19, torej na 429. štirje narodni poslanci zastopajo namreč po dva upravna sreza, en narodni poslanec je obenem župan in enako je 14 banovinskih svetnikov, ki so istočasno tudi župani svojih občan. V dobi po razpisa volitev je umrl župan kočevske okoliške občine. Na ta način je ostalo končno za senatske volitve 428 volilnih upravičencev. Od teh jih je prišlo volit 407, kar pomenja udeležbo 95 odstotkov. Ta rekordna udeležba priča o veliki disciplini in veliki samozavesti slovenskih županov.
Največ volilnih upravičencev ima ptujski srez, in sicer 31. Takoj za njim se vrstita kranjski srez z 29 in srez Ljubljana okolica s 27 upravičenoi. Udeležba je bila iz vseh erezov zelo velika, zlasti dobro sta se odrezala oba prekmurska, najbolj oddaljena sreza Murska Sobota in Dolnja Lendava, iz katerih ni iaostal noben voli-lec.
Drinska banovina: volilnih upravičencev 525, volilo je 483 volilcev, t. j. 92 odstotkov. Izvoljeni so: Atanasije Šo-1 a, bivši minister in senator, Pavle V u-j i č, bivši senator, in Ivo Vranic, banovinski svetnik iz Sarajeva.
Zetska banovina: Volilnih upravičencev 338, volilo je 270 volilcev, t j. 79.8 odstotka. Izvoljeni so: Matko Radu-1 o v i č, bivši senator, D juro V u k o -tic, predsednik okrožnega sodišča v p., in Andra K u j u n d ž i č, narodni poslanec.
Savska banovina: volilnih upravičencev 663, volilo je 615 volilcev, t. j. 93 odstotkov. Izvoljena sta dr. Josip Nemec, bivši senator, in Peter T e s 1 i č, bivši senator.
Dravska banovina: voHlnih upravičencev 429, volilo je 407 volilcev, t. j. 94.87 odstotka. Za listo z nosilcem dr. Marušičem je bilo oddanih 321 glasov, za listo z nosilcem Žebotom pa 86. Izvoljeni so vsi trije kandidati s prve liste, in sicer dr. Drago Marušič, minister za socialno politiko in narodno zdravje,
minister n. r. dr. Kramer in minister a. r. Ivan Pucelj.
Vrbaska banovina: volilnih upravičencev 211, volilo je 195 volilcev, t. j. 92 odstotkov. Izvoljena sta dr. Vaso G 1 u š a c, bivši senator, in Asimbeg A 1 i b e g o v i č, bivši senator.
Primorska banovina: volilnih upravičencev 145, volilo je 122 volilcev, t. j. 84 odstotkov. Izvoljen je dr. Grgur Bu-dislav Andjelinovic, narodni poslanec.
*
Kakor je iz komunikeja razvidno, je bila največja udeležba v dunavski banovini, kjer je znašala 97.2 odstotka, najmanjša pa v zetski banovini, kjer je znašala samo 79.8 odstotka. V vseh drugih banovinah je znašala volilna udeležba nad 90 odstotkov z izjemo primorske, koder znaša 84. Manjša volilna udeležba v zetski in primorski banovini je posledica snežnih žametov, zaradi česar mnogi volilci niso mogli izvršiti svoje volilne pravice.
Kako so lovili in volili
Nekaj sličic z volilnega dneva v Ljubljani — Klerikalno listo je voffl tudi bojevniški general Stanislav Vidmar.
Zahvala volilcem!
Vsem volilcem, ki so nam danes izkazali svoje za' upanje ter so s svojo samozavestjo, odločnostjo in disci-pitno pripomogli k sijajni zmagi nacionalne liste, izrekamo svojo iskreno zahvalo• čuvajmo Jugoslavijo! LJUBLJANA, dne 3. februarja 1935.
Senatorji :
Dr. Drago Marušič, minister socialne politike in narodnega zdravja; Dr. Albert Kramer, minister n. r.j Ivan Pucelj, minister n. r.;
Namestniki :
Dr. Milan Gorišek, župan;
Fran Janžekovič, banovinski svetnik in župan;
Dr. Dinko Puc, župan.
¥ drugi Ii banovinah
Službeni komunike o izidu senatskih volitev — Udeležba je bila povsod zek> velika, čeprav je bila v vseh drugih banovinah le po ena
kandidatna lista
Beograd, 3. februarja. P- Nocoj ob 21. je bil izdan naslednji komunike po izidu današnjih senatskih dopolnilnih volitev:
Dunavska banovina: volilnih upravičencev 923, glasovalo je 895 volilcev, L j. 97.2 odstotka. Izvoljeni so: Bogoljub Jevtič, ministrski predsednik in zunanji minister, Milan Marjanovi č, bivši senator, in Anton V i d a k o-v i c, biva senator.
Moravska banovina: volilnih upravičencev 842, volilo je 817 volilcev, t, j.
96.7 odstotka. Izvoljeni so: Velimir P o p o v i c, notranji minister, Krsta Simonovi c, minister v'p., bivši senator, Krsta Radovanovič, bivši sodnik kasacijskega sodišča v Beogradu, in dr. Dušan S t e v č i c, zdravnik iz Piro ta.
Vardarska banovina: volilnih upravičencev 480. volilo je 452 volilcev, t. j. 94.1 odstotka. Izvoljena sta: Jovan A 1 e k s i č. direktor gimnazije v p. in bivši narodni poslanec, prota Serafin Krstič, bivši senator.
čeravno je volilna pravica pri senatsk-h volitvah omejena na ožji krog — volijo lahko samo župani, banovinski svetniki in narodni poslanci — je vendar vsa javnost z največjim zanimanjem spremljala volilno borbo, še večje zanimanje pa je bilo v Ljubljani, kjer se je na volišču iz-vojevala končna zmaga ln — poraz. Kako se je pri tem sukala politika, to bodo zapisati že drugi. Moja reporterska dolžnost mi samo narekuje, da rešim pozabljenja nekatere zanimive dogodke iz te volilne bitke.
Fantje, fantje, le korajžo...
Takole zadnje dni je postala Ljubljana nekam izredno živahna. Od vseh strani so švigali avtomobili, prihajali kurirji in zopet odhajali na razne strani. Večinoma so se ustavljali v hotelu »Union«, pa tudi Jugoslovanska tiskarna, tam, kjer je uredništvo »Slovenca«, in pa Rokodelski dom v Komenskega nlicl so sprejemali številne obiske. Vsak večer so se vršile konference in posveti na vse strani, kuhali so se šlagerjd za »Slovenčeve« uvodnike, vmes pa fabricirala grozilna pisma im sestavljali letaki.
Za »nevtralno« žebotovo listo je korpo-rativno nastopil ves nekdanji generalštab pokojne SLS. Sam g. dr. Natlačen je prevzel komando, izkušeni borci za vsezveli-čavne klerikalne šlagerje, bivša strankina tajnika kaplana Gabrovšek ln Kranjc in cela garda akademikov — vse je stopilo v akcijo. Zato ni nič čudnega, če je »Slovenec« ubral že skoraj pozabljene politične napeve iz predšestojanuarske dobe. Tudi farovži niso odrekli podpore. »JNS Je na tleh, prišel je naš čas!« se je glasila parola, zabeljena e primernimi grožnjami vsem omahljivcem. »Predsednik vlade sam je na naši strani! Kdor je proti nam, je tudi proti vladi! Zato pa fantje, le korajžno...«
Volilci se zbirajo, mimo Žebota marširajo...
Kljub temu, da je bil »Slovenec« že štirinajst dni prepričan in je dokazoval vsakomur, kdor je hotel poslušati, da je uspeh žebotove liste že gotov, so gospodje iz generalštaba vendar le dvomili, ali bodo slovenski župani nasedli takim vestem. Zato so sklenili, da jih morajo takoj po prihodu v Ljubljano vzeti v svoje okrilje, da ne pridejo v roke nevarnim za-peljivcem slovenskega ljudstva LJubljana je bila v soboto zavita še v gosto meglo, ko so se že začeli zbirati na ljubljanskem kolodvoru klerikalni agitatorji. Poleg kandidatov z žebotove liste sta prihitela tudi gg. Kranjc in Gabrovšek z gardo samoslo-venskih akademikov. Kolodvor so tako rekoč cernirali in skoro da si potnilki niso upali na peron. Zastopnikov »propadajoče« JNS ni bik> videti.
— Ha, ha, so že naši! Pa jim bomo pobrali glasove! — so se veselili vneti agitatorji in nestrpno čakali, da pridejo vlaki drug za drugim. Največjo važnost so polagali seveda na »Štajerca«, pa tud! »dolenjca« in »gorenjca« niso zanemarili.
Pa so bili hudo razočarani. Res 6o izstopali iz vlakov številni župani, banovinski svetniki in narodni poslanci Klerikalni agitatorji so jih kar obkolili, da bi jih popeljali na svoj volilni gulaž, toda niso imeli sreče. G. žebot je sicer na vse pre-tege prijazno pozdravljal in vabil, župani voliloi so mu enako prijazno odzdrav-ljali, hodili pa — mimo nJega.
Za Gorenjci in Dolenjci še Štajerci
»Kdo bi si mislil!« so vzklikali presenečeni in razočarani priganjačl, ki so mislili, da zadostuje par člankov v »Sloven cu*, pa bo zopet vsa Slovenija klečala pred vesoljno SLS
»Ja. Kranjci. Kranjci! TI so se Izneverili,« Je na vse strani tolažil g. žebot »Le počakajte, da pridejo moj! Štajerci, pa bodo še vaši Kranjci dob® korajžo.«
Opoldanski »štajerc« prisopxaa.. Gruče županov, banovinskih svetnikov in poslancev. Skoro vsi štajerski srezi. Pred vagoni se razvrstijo, vsak srez s svojim poslancem, in krenejo zopet mimo gg. žebota, Kranjca, Kreka, štrcdna, Umnika...
»Ja, kje so pa naši?« izprašujejo akademiki, pripravljeni, da jih spremijo v Rokodelski dom, boljše morda tudi v Umom. G. žebot poparjen gleda za odhajajočima.
»Stoj, tam je pa eden naših!« zakllče, ko zagleda mariborski srez. Poslanec Krejči vodi svojo skupino županov mimo njega. G. žebot stopa za njimi in pozdravlja, pozdravlja, kliče in vabi. Vse do Izhoda jih spremlja. Tam pa se le ojunači in pocuka enega, ki je za korak zaostal, za rokav, češ: »Prijatelj, tudi ti?« In »prijatelj« se je ozrl, prikimal in — šel dalje.
Po volitvah pridemo
Mariborčani so odšli, za njimi prihajajo Celjani. Poslanec Prekoršek jih vodi. Vsi dobro razpoloženi, vsi složni Morda bo tu več sreče, so si mislili žebotovci, samo boJj odločno bo treba nastopiti. Približajo se skupini, sladko vabijo najbUž-je. »Bog daj, prijatelji! Ste vendar prišli! Sedaj pa pojdimo kar hitro v Rokodelski dom. Tam se bo dobilo kaj za pod zob, pa tudi pomenimo se še kaj!«
»Prav, prav,« so skoro enoglasno odgovarjali, »pa mi smo »nevtralni« šele ptf volitvah. Potem bomo že prišli pogledat, če je še kaj ostalo! Dotlej pa zbogom!« In so šli...
Rana ura — zlata ura ali prvi volilni švindel
Po takih 6labih izkušnjah se je sestal v soboto zvečer generalni štab in spremenil svoje bojne načrte. Odločili so se, da napravijo naskok na volilce pred voliščem. že davno pred pričetkom volitev so se pojavili pred ljubljanskim magistratom najvišji generali: dr. Natlačen, žebot, štrcin, Umnik, Kranjc, Krek, Gabrovšek in četa s palicami oboroženih akademikov. Takole so kalkulirali : Nekaj od onih »pridobljenih« je itak naših, drugi se nas bodo pa ustrašili. Svoje zanesljive volilce so takoj delegirali na volišče.
Prvi so stopili pred komisijo »nevtralni kandidatje« sami, za njimi pa še kakih 20 do 30 zanesljivih. JNS je dobila do takrat komaj 5, 6 glasov. Ob 8.30 so se že razleteli agitatorji na vse strani in oznanjali: »Zmaga je sigurna! Ml imamo petkrat več glasov, kakor JNS! Kdor bo volili JNS, bo blamiran, ml bomo pa z njim že še obračunali!« Vsak župan in volilec, ki 6e je približal magistratu, je bil obkoljen od gruče agitatorjev, ki so mu dokazovali že ob 9. zjutraj katastrofalen poraz JNS in silili, da voli žebota. Golobra-di mladiči so se spravili celo na narodne poslance!
Manever je seveda kaj hitro propadel, pol ure pozneje se je število glasov JNS podvojilo, potrojilo, podesetorilo, klerikalci pa so ostali pri prvotni številki.
Svetnik pa nisem, sem prevelik grešnik
Klerikalci eo spričo takega položaja vprizorili pravcato ofenzivo na župane. Lovili so jih povsod, po gostilnah, kavarnah, na ulicah Vsakdo, ki se je približal magistratu, je bil obkoljen. Takole okrog 11. jo primaha sem od šenklavža postaren, malo naglušen očanec. O volitvah seveda ni imel pojma. Na glažek vinca se je na menil tja »Pod skalco«. Ko pride mimo magistrata, ga klerikalni agitatorji primejo pod pazduho, s silo vlečejo po stopnicah v vežo ln mu na vse pretege zab'-čujejo. naj vol! žebota. Bili so prepričani, da iTpn*r v rokah kakega hribovskega Zupana. kt Jiim bo arladko nasedel Očanec je sprva začudeno eledal. nazadnje pa si je mislil : »če toMko gospodov trdi. da sc volitve, mora že biti nekaj resnice na tem.«
»A? žebota naj vofim?«
»Da, da,« so mu hiteli zatrjevati in ga pouuevaii, kako naj pove komisiji.
»Ko boste končali, greste z nami v Rokodelski domi Ne bo zastonj!« mu je še prišepnil eden izmed agitatorjev.
Očanec Jo je mahnil po stopnicah v mestno posvetovalnico, kjer sta bila baš takrat še dva druga volilca. Klobuk pod pazduho, počasnih korakov pristopi pred volilno komisijo.
»No, očka, kako boste volili?« ga nagovori predsednik.
Očanec, ki je bil malo naglušen, menda vprašanja ni prav razumel in predsednik mm ga je ponovil.
»Su rekli, da za Žeb6ta!« se naposled odreže.
»Kako pa se pišete?«
Očka pove svoje ime. Predsednik, zapisnikar, člani komisije pregledujejo volilne imenike, toda volilca takega imena ni v njem.
»Ali ste župan?« ga vpraša predsednik.
»O. ne, nisem,« se zadovoljno nasmehlja očanec.
»Ali ste morda banovinski svetnik?«
»Svetnik pa Se nisem, sem prevelik
grešnik,« se zopet odreže smeje.
»Potem pa sploh nimate volilne pravice!«
»Ja, saj menda res ne. So me kar noter porinili!« je pojasnil in med splošnim smehom polagoma odkorakal. Ali je šel nato v Rokodelski dom ali ne, ne vem.
Bojevniški general na svoji pravi poziciji
Bojevniki in klerikalci so si bili zadnje dni nekaj v laseh. »Slovenec« Jih je vsako nedeljo posebej zdelava! Ker so klerikalci izdali parolo, da morajo njihovi ljudje iz bojevniških organizacij, so se bojevniški generali malo ustrašili. Očividno so se hoteli zato klerikalcem znova prikupiti. Izdali so parolo: Bojevniki, vsi za Zebota! Bojevniški general g. Stane Vidmar je sam dal dober zgled, ee pripeljal v svojem elegantnem osebnem avtomobilu in kot prvi glasoval za žebotovo listo! Drugi njegovemu zgledu — niso sledili. Kako bodo sedaj med seboj obračunavali, je njihova stvar, če bom kaj izvedel, bom že še povedal.
Na begu
Pa tudi bojevniška ofenziva proti JNS ni nič pomagala. Glasovi JNS so naraščali In dosegli 200, kmalu že 250, šli na 300 Klerikalnim generalom, kandidatom in agitatorjem so se vedno bolj jezili lasje in po 16. uri so se začele njihove vrste pred magistratom vidno redčiti Prvi eo izginili generali, nato pa še havptmani. kaproli in frajtarji. Baje so v Rokodelskem domu to čili zvečer najbolj sladkega, da bi malo popravili kisle obraze... G- že bo t je napravil najbolj pametno, kar se je dalo: že ob 14. je zapustil »nehvaležno« Ljub ljano im se odpeljal proti Mariboru. Njegovemu zgledu so v teku popoldneva sle dili še ostali razočarani kandidatje in namestniki.
Tako se je stvar končala brez večje nesreče za mobilizirane oetanke nekdanje klerikalne vojske Le nekateri agitatorji, ki so v svoji naivnosti menda celo sam; verjeli, da se vračajo časi vsemogočnosti so jo izkupili, ko so s svojo predrznostjo Iz zìi vali na vseh koncih in krajih. A tud)> za nje ni bilo ničesar, česar ne bi mogli pozabiti — do prihodnüh volitev.
Radovedni reporter.
Milijarda za javna dela
Ministrski predsednik g. Jevtič fe imel sinoči velik govor po radiju — Govor so prenašale vse jugoslovenske in bolgarske postaje
Beograd. 2. februarja, p. Nocoj ie mi- poseben primer Avstrije in eventueho do- roda- Danes sprejeta uredba o zaščiti kme-
Beograd. 2. februarja, p. Nocoj je ministrski predsednik g. Bogoljub Jevtič govoril po radiu o delu vlade. Kljub temu, da je bil njegov govor napovedan šele včeraj, je vladalo zanj po vsej državi ogromno zanimanje, zlasti še, ker ga je imel na predvečer senatskih dopolnilnih volitev. Govor so prenašale vse tri jugoslovanske radio postaje, razen tega pa tudi obe bolgarski postaji v Sofiji in Varni. Predsednik vlade je v svojem govoru najprvo na kratko orisal mednarodni položa.], nato pa se dotaknil notranjih prilik in v svojih izvajanjih podčrtal predvsem težnjo vlade za omilje-njem gospodarske krize in poživljenjem gospodarske delavnosti. Napovedal je v tej zvezi celo vrsto važnih ukrepov, zlasti pa izvedbo večjih javnih del, za katera je vlada v razdobju dveh let določila znesek ene milijarde dinarjev. Gospod predsednik je med drugim rekel:
Naša ustava je močan branik proti vsakemu eksperimentiranju
Dragi poslušalci 1 Zavedajoč se svoje dolžnosti :n v želji kraljevske vi — da o svojem delu da vedDo potrebna obvestila za široko javnost, mi je v posebno zadovoljstvo, da vso javnost po tej neposredni poti seznanim z delom kraljevske vlade, kateri imam čast predsedovati. To mojo dolžnost povečujejo tudi jutrišnje pomembne d« «1-nilne «euatske volitve. Ustanova Narodne a predstavništva po ustavi 3. septembra leta 1931., t. j. Narodna skupščina in deloma 'a-di senat, se mora obnoviti v teku letošnjega leta po normalnem funkcioniranju n plc * nosnem delu. Nihče zaradi te „ ue more zanikati, da je naša že nad tri leta veljavna ustava čvrsta zaslomba in zdravs osno/a za pravilni razvoj našega nacion* nesa in državnega ìivljen'a in da je ona zlelti danes, po težkem mareejekem pre-tresljaju in neizmerni nacionalni boli z. subljenim Velikim kraljem, močan branik •oper vsako tavanje alj zablodo.
Problem razorožitve
Vaša pozornost je morala biti zlasti v zadnjem času naperjena na precej živahno mednarodno življenje. Ta velika diplomatska aktivnost je še v teku, njenih rezultatov se še ne more določiti in bi bilo še prerano spuščati se v njeno oceno.
V organiziranju mednarodnega miru in varnosti 6ta glavna problema v ßrediecu mednarodne akcije, konvencija o razorožitvi in Lranitev neodvisnosti Avstrije. Oba problema sta za nas zelo važna in življen-ske?a pomena.
Problem razorožitve se razoravlja brez vsakega uspeha že leta in leta na konferencah v okviru Društva narodov. Ni več nobena tajnost, da zaradi znanih vzrokov in požrešnih opustitev danes ni mogoče spraviti v sklad stvarnosti z obstoječimi vojaškimi obveznostmi določb m'rovnih pog^"^ Težko je zamisliti, da se bi mo^el doseči resen sporazum o razorožitvi, ki bi mogla zaustaviti to, v polni meri car .to tekmo v oboroževanju, ki jo narodi z občutkom ogrožene varnost' s toliko muko prenašajo Maksimalni napori, ki se vrše v Londonu s strani Francije in Anglije, d« ^ najdi rešitev tega vprašanja po druüi poti na ta način, da se v pomanjkanju konvjncije o razorožitvi zavarovanje miru ustvari -a druei osnovi. Ni treba verjeti, da sporazum ni mogoč, toda dosedanje izkušnje in stvarno stanje ne vlivata mnogo upanja na pre-okret.
Rimski sporazumi
Treh* pa je zabeležiti n»fi*;no rie-stvo. ki ga prtdstavlja v Rimu podpisani .spora zum med Francijo in Italijo P.udr.ivljaioč sporazum med tema dvema velesilama v vprašan jih. ki se njiju neposredno ttčejv h«>č m podrobneje iznesti sam > sporazum ki se nanaša na položaj v «ediji Evropi Francetki zunanji minister La-ai ;n pve.i sadnik italijanske vlade Mussolini ila pod pisala protokol, da priporoči"1* najbolj i» interesiramm državam pristop k «aklui.'.i«-vi mednarodne pogodbe v okviru Društva narodov s katero bi se vzajemno obvezale na spoštovanje neodvisnosti eiokupn* ga njihovega ozemlja Prav tako bi hita vzajemna obveznost da se uobeia država ne bo vmešavala v notranje «adeve kart-koli druge države podpisnice te pogodbe in da ne bo vzdrževala nobene propa^n.l* in agitacije niti poskušala ;nt»fve-ci. Ir' bi imela za cilj nasilno ogražanje teritori alne integritete ali spremembo po'itiòneta in locialnega reda	«
Tako sestavljena konvencija ai de'-msko še enkrat podčrtala obveznost ^n snopov« nje osnovnih načel mednarodnega javneea prava in vseh jasnih predpisov pakta Društva narodov. Ta predlog je z ozvom na
poseben primer Avstrije in eventueho potrebo nadaljnjih posebnih sporazumov iz zval največje zanimanje članic Male antante in Balkanske zveze.
Mala antanta in Balkanska zveza sta na svojih zadnjih sestankih v Ljubljani in v Ženevi zavzeli stališče, da smatrata »pora zum v Rimu za pozitiven začetek splošne politike, kateri bi se morali pridružiti vsi zainteresirani z vso iskrenostjo Smatram za svojo dolžnost da s posebnim prizna njem naglasim napore Francije in njenega predstavnika, zunanjega ministra g Lavala. da se z dosego sporazuma z Italijo "figura jo neobhodni pogoji ra traino konsolidacijo odnošajev v dunavskem bazenu. Mirni in polni zaupanja lahko jpremljamo nadaljnji razvoj te akcije Mednarodni položaj Jugoslavije je danes takšen, da lah ko s popolno varnostjo pristopi k iskanju najugodnejše rešitve za probleme svojega notranjega življenja, v prvi vrsti prcoleme gospodarskega, finančnega in socialnega značaja
Ublažitev davčne prakse
Program kr. vlade na področju gospodarskih in finančnih vprašanj je bil dovolj jasno izražen v njeni deklaraciji od 3 januarja t 1.. toda ta program ne sme ostati mrtva črka. Kakor zahtev_ vse narodno gospodarstvo nujno pomoč, prav tako je brzo in energično pristopila vlada k reševanju poslov v tej smeri. Davčno vprašanje ie bilo poudarjeno kot prvo in najvažnejše Morali so se podvzeti ukrepi, da se gotove davčne pretiranosti ublaže in da se iztir-jevanje ter kontrola državnih dohodkov dovede na razumno mero.
Velika Javna dela
Drugo važno vprašanje je oživljenje gospodarske podjetnosti med narodom sploh. Vprašanje zahteva celo vrsti premišljenih ukrepov. Načrt je vlada že izdelala in po njem je izvedena koncentracija državnih in napol državnih denarnih ustanov, zmanjšanje obrestne mere pri Narodni banki in pri vseh drugih bankah v državi Najvažnejši ukrep pa je kraljevska vlada sklenila na svoji današnji dopoldanski seji, namreč uredbo o finansiranju velikih javnih del v svrho olajšanja narodnega gospodarstva, omiljen ja brezposelnosti in pospeševanja turizma.
V ta velika javna dela spada zgraditev mednarodnih cest in zgraditev novih cest, s katerimi se bo vzpostavila zveza med gospodarskimi središči in Primorjem Razen tega obsega načrt zgraditev železniških prog v svrho izpopolnitve obstoječega železniškega omrežja in zgraditev novih železniških prog do onih krajev, ki doslej nisj imeli zveze z železnico.
Milijardni kredit za javna dela
Poleg onih sredstev, ki niso določena v to svrho v rednem državnem proračunu bo vlada našla tudi izredna sredstva Z novimi davki nikakor noče obremeniti svojih državljanov. Potrebna milijarda dinarjev, določena za ta dela, ki se porabi v roku dveh let, bo najeta v obliki srednjeročnih obveznic, plasiranin pri nekaterih večjih domačih in tujih bankah pod ugodnimi pogoji S kooperacijo štirih državnih, odnosno od države privilegiranih državnih zavodov (Narodne banke. Poštne hranilnice. Državne hipotekarne banke in Privilegirane agrarne banke) je vnaprej zagotovljen popoln uspeh te emisije v naši državi.
Zaščita kmetov
Ni treba še posebej poudarjati pomena tega dela za olajšanje gospodarskega življenja v državi. Daleč od tega. da bi s temi že storjen mi ukrepi izčrpala svoje ustvarjajoče delo na gospodarskem področju, je vlada na svoji današnji dopoldanski eeji sklenila tudi druge uspešne ukrepe, ki 6e predvsem tičejo naših kmetovalcev. Vlada se zaveda, da oe morejo moratorij, odlaganje in politika prekrižanib rok pomagati kmetijskemu stanu v naši državi. Ni pri jatelj kmeta oni. ki mn govori, naj ne plačuje in izpolnjni« svojih obveznosti, ker mu na tak nafin uhiia vsak kredit ter onemogoča njegov gospodarski razvoj. Vlada želi. da bi s primernimi ukren omogočila kmetu iznnlnipvati njegovp obveznosti
Poleg velikih javnih del. pri katerih bo do našli zaposlitev siromašni imaio za v» drutre priti gotnvp n!ai*Sar(, prj plačevanju davkov onxphnn jemtjarine in zlasti olai-«anie » nogled,, nlnfevani« obresti, ki iib morajo plačevati kmotf* 7a «vnin oo«oii!a GMe vipera tpga te kralievska vlada spre Ha gotnvp oklepe, ki bodo objavljeni v naikraiSpm času
Vprn^nie km»*b'h dolgov nt finančno, temveč gosno^arsko vpra^nnfe Pri reševa niu tega vprašan in vlnda noče ^a b "%dr-zevala ene z uničpvanieni drugih temveč etremi po gospodarski povzdigi vsega na-
roda- Danes sprejeta .uredba o zaščiti kmetov je samo eden izmed ukrepov, ki bo omo-gčil. da se bo pričelo vprašanje ureditve in vplačevanja kmečkih dolgov reševati na pozitivni podlagi. Dosedanji uredbodajni ukrepi so bili čisto pasivnega značaja glede na narodno gospodarstvo. Oni niso izpre-menili v bistvu ničesar na gospodarski zamrznjenosti, ki jp objela vse stanove v naši držav; in kmetp še poßebej.
Iz vsega, kar sem prei rekel, je razvidno, da vlada želi. da bi razumel ves jugoslo-venski narod, da se nahajamo v nori dobi. v dobi novih stremljenj, širših vidikov in pogledov. Preteklost, ono staro moramo pustiti za seboj. Staro |e ono. kar fe bilo predvčera?5n fern tod« danes staro tndi. kar je bilo 7čeraj. Mi gledamo in moram«» gledati v bodočnost ter n« v preteklost, ki nas je zelo razdrnževala. Edino s tem duhom je prežeta vladna deklaracfja od januarja tega leta in edino ta duh vodi vlado v njenem delu za kralja in domovino.
"" Danes ob 4» uri
največja filmska drama sezone
„PEER GYNT"
HANS ALBERS
ELITNI KINO MATICA
Telefon 21-24. Predstavi ob 7. in 9*4 odpadeta zaradi koncerta
OLGA ČEHOVA
Ozadje družinske žaloigre v Mariboru se čisti
Novi momenti v teku preiskave — Krog obtežilnih okoliščin okoli šušteriča se vedno bolj zažuje
Maribor, 3- februarja
Včeraj in tudi še danes je stal v sre dišču mariborskega zanimanja pretresljiv dogodek v Gregorčičevi ulici 7. Zlasti včeraj na Svečnico so ljudje trumoma hodili gledat pozorišče skrivnostnega dogod ka, ki je zahteval dve žrtvi. Mariborčani so včerajšnjo številko »Jutra«, ki je o do godku prineslo Izčrpno in vsestransko osvetljujoče poročilo, že v jutranjih urah pokupili. Vendar tudi včeraj ni bil ljudem dostop prost v hišo v Gregorčičevi 7 Slej ko prej stoji naše mesto pod težkim vtisom žaloigre.
Sušteriič Je nameraval pobegniti iz bolnišnice.
V noči na svečnioo so bolniki, ki so spali skupaj s šušteričem v isti sobi, opazili, da je šušterič hodil po 6obi bos in da Je večkrat stikal okoli zamreženih oken ter se večkrat podal na hodnik in stranišče. Bolniki so postali pozorni In obvestili o šušteričevem kretanju bolniško osobje Zanimive stvari pripovedujejo tudi nekateri bolniki.
Ko so šušteriča v petek dopoldne prepeljali v bolnišnico, se je nahajal po informaciji v nezavesti. Bolniki, ki so izvedeli tekom dopoldneva za dogodek, so z umljivo pažnjo opazovali šušteriča. Pri tem se je nekaterim pacijentom zdelo čudno, da je šušterič, dasi v nezavesti, ob najmanjšem škripanju vrat z enim očesom zamežiknil, z drugim pa kradoma vr gel pogled proti vratom.
Šušterič v policijskih zaporih.
Zdravniški kolegij je podal poročilo, da je šušterič zdrav in da ne boleha na nobeni bolezni. Na podlagi številnih okolno stl, ki so se pokazale v teku preiskave ter po ugotovitvah sodne komisije ter neka terih nasprotujočih st dejstev v teku šu šteričevega zasliševanja so včeraj na Svečnico ob pol 12. prepeljali šušteriča 1
pod močnim varstvom v tukajšnje policijske zapore v Ključavničarski ulici 2. Pričelo se je zasliševanje Ivana šušteriča, ki
sta ga vodila šef kriminalnega oddelka višji nadzornik Franc Cajnko in nadzornik Gorišič Zasliševanje je trajalo vse popoldne in se je tekom današnjega dne nadaljevalo, šušterič ne' priznava krivde.
Trupli sta bili na svečnioo obducirani in danes pokopani.
t
S tužnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš dragi ln nepozabljeni soprog, oče, brat, stari oče, tast in stric
IVAN FABIČ
nadpaznik moške kaznilnice
v Mariboru
v soboto dne 2. februarja 1935 po težki bolezni v 70. letu svoje dobe v Bogu mirno zaspal.
Pogreb dragega nam pokojnika bo v ponedeljek, dne 4. februarja 1935 ob 3. uri popoldne iz mestne mrtvašnice na magdalensko pokopališče.
Sveta maša zadušniea bo 5. februarja ob 7. v magdalenskl cerkvi. — Mir njegovi duši!
Soproga in otroci.
Ljudska univerza v Ljubljani. Drevi ob 20. bo predaval g. univ. doc. dr. škerlj Božo v dvorani Delavske zbornice o rasah Ln rasizmu. Predavanje bodo pojasnjevale skioptične slike. Vstop je proet.
►UH
KOMUNISTIČNA RAZBOJNIŠTVA
NA BEOGRAJSKI UNIV
Mala skupina komunistov je terorizirala več sto študentov in razbila velik del pohištva — Na še nepojasnjen način je Ml neki dijak ubit — Komunisti so hudo ranili več policistov — Nad so aretacij
Beograd, 2. februarja p. O dijaških izgredih, ki so se pripetili včeraj na beograjski univerzi, je bilo izdano danes naslednje uradno poročilo:
Včeraj zjutraj sta se vrnila v Beograd rektor beograjske univerze dr. Djaja in dekan filozofske fakultete dr. čorovič, ki sta bila v Višegradu, kjer je konfiniranih 15 dijakov beograjske univerze, da se osebno prepričata glede njihove namestitve in njihove prehrane. Ob 9. dopoldne sta odšla oba k prosvetnemu ministru, da mu poročata o tem.
V času. ko sta se rektor in dekan mudila pri prosvetnem ministru, se je v novem poslopju beograjske univerze zbralo večje število dijakov, želeč izvedeti rezultat poseta rektorja in dekana v Višegradu. Med njimi je bila tudi večja skupina komunistov in drugih eks-tremnih levičarjev, razen tega pa veliko število dijakov ki so prišli na predavanja ali polagat izpite. Komunisti, ki so terorizirali vse druge, so takoj postavili svojo stražo na vhod v univerzo in navalili pred vrata klopi, stole in mize, ki so jih po'brali po učilnicah. Na enak način so zabarikadirali tudi stranske vhode.
Ko se je rektor vrnil od prosvetnega ministra, so ga komunisti pozvali, naj pride v poslopje, da jih obvesti o rezultatu svojega potovanja v Višegrad. Rektor je to zahtevo odklonil, zahtevajoč, da se vhod v univerzo takoj odpre in dovoli svoboden vstop vsakemu študentu. Komunisti na to niso pristali, marveč so pričeli z demonstracijami, ki so se nadaljevale z večjim ali manjšim hrupom vse do 13. ure.
Ob 13. je rektor univerze obvestil upravo grada (policijo), da bo univerzitetni senat izdal odlok, v katerem bo pozval dijake, da v teku pol ure zaDu-ste univerzitetno poslopje. Če tega ne bodo storili, bo pozval policijo, da napravi red Naprosil je upravo grada, da v to svrho pripavi vse potrebno.
Okoli 14. je senat izdal ta sklep In ga pismeno dostavil demonstrirajočim dijakom. Dijaki so pismeno obvestilo raztrgali ter ga vrgli na ulico r. izjavo, da poslopja ne bodo zapustili. Nato so nadaljevali z demonstracijami.
Policija v univerzitetnem poslopju
Policija je čakala še do 15.30 ure. Še vedno je namreč pričakovala, da bodo dijaki uvideli nesmiselnost svojega početja in zapustili poslopje. Ko na ponovni poziv tega niso storili, je policija najprvo poskusila odpreti vrata, ki so bila od znotraj zaklenjena in zabarika-dirana Ker pa sr vrata zelo močne konstrukcije. je bilo to nemogoče Zato je šef policiiskegft oddelka vdrl skozi okno v univerzitetno avlo in tako odnrl glavna vrata v katerih je tičal ključ od znotraj. Nato je večje število uniformi-
ranih in civilnih policijskih organov pod vodstvom šefa kriminalne policije vdrlo skozi vrata v avlo, iz katere so najprej odstranili nagonrljeno pohištvo.
Komunisti so se umaknili v L da-stropje, od koder so metali na policijske organ® razne predmete in zabarikadirali stopnice z raznim pohištvom. Policijski organi, lei so imeli nalog, izprazniti poslopje in napraviti red, so naposled vendarle prodrli do I. nadstropja. Studenti pa so se umaknili v II. nadstropje ter se tam zopet zabarikadirali z mizami, stoli, klopmi in drugim pohištvom. Sneli so celo vrata na učilnicah. Metali so na policijo vse, kar jim je prišlo pod roke. Razbili so celo podboje vrat ter začeli rušiti zid, da so tako prišli do opeke in kamenja, ki so ga metali na policijske organe. Zaman so policijski organi v imenu zakona pozivali dijake, naj se pomirijo in zapuste poslopje. Komunistični dijaki so bili za vse pozive slepi in gluhi ter so trdovratno branili policiji dostop v II. nadstropje. Napadli so vsakogar, ki se jim je približal.
Policija je naposled poizkušala ukrotiti nemirneže z bombami, ki razširjajo plin za solzen je. Pa tudi to ni pomagalo. Pri poizkusu, da prodrejo v H. nadstropje, je bilo več organov policije hudo ranjenih.
Neki dijak ubit
Med največjim krikom, vikom in ropotom, ki ga je povzročalo razbijanje pohištva, je okrog 16. eden izmed dijakov zaklical, da je neki dijak ranjen. Policija je takoj zahtevala, naj ranjenega dijaka izpuste doli, da mu omogočijo zdravniško pomoč. Policija namreč m verjela, da bi bü kdo ranjen, ker so policijski organi imeli strog nalog ne uporabljati orožja in tudi ni bil oddan noben strel. Dijaki so ponudbo policije odklonili in zahtevali, naj pošljejo zdravnika v H. nadstropje. Ko je prišel zdravnik, ranjenemu dijaku ni mogel več pomagati, ker je bü že mrtev.
To stanje ie trajalo vse do 21. ure. Takrat so komunisti poslali tri svoje tovariše. da bi se pogajali za svoboden odhod. Ponudili so, da zapuste univerzitetno poslopje brez nadaljnjega odpora, ako ne bodo aretirani. Policija teh pogojev ni mogla sprejeti že zaradi tega ne, ker je bil neki dijak ubit, več policijskih organov pa težje ranjenih. Zato jim je sporočila, da se morajo brezpogojno vdati in da bo proti vsem krivcem postopala po zakonu.
Univerza izpraznjena
Okrog 22.15 so dijaki sporočili, da bodo brez odpora Izpraznili poslopje. Takoj nato so bili pozvani, da drug za drugim pridejo v avlo in se legitimiralo. Pri tem je bilo ueotovUeno. da je bilo na univerzi okrog 500 dijakov, od katerih pa je večina prišla na predavanja in
k izpitom in ni sodelovala pri demonstracijah. Večina je bila zato že takoj na univerzi izpuščena na svobodo, izmed onih pa, ki so bili odvedeni na policijo, so okoli 60 najaktivnejših, najbolj agresivnih in najbolj brezobzirnih komunističnih dijakov pridržali v zaporu. Med njimi so tudi tri ženske.
Žrtve komunističnih divjaštev
V teku današnjega dne se je preiskava nadaljevala in so bili nekateri izmed aretiranih izpuščeni. Med aretiranimi je tudi znana kornunistka Galogaža, ki sploh ni dijakinja.
Ko so dijaki izpraznili poslopje, je prišla sodna komisija, da izvrši lokalni ogled. V pisarni II. nadstropja na levi strani hodnika je ležal na klopi mrtev študent prava Mirko Srzentic, rodom iz Ulcinja, znan komunist, ki je bil udeležen že pri raznih prejšnjih dijaških nemirih. Po pregledu je bilo njegovo truplo prepeljano v prosekturo splošne državne bolnice zaradi ugotovitve vzroka smrti.
Razen te žrtve je dobil hud srčen napad študent medicine Miroslav Kovače-vie, ki je bil prepeljan v bolnico. Izmed policijskih organov so hudo raieni Ivan Tkalčevic, poveljnik policijske straže, ki je dobil udarec s stopim orodjem pod levim očesom v trenutku, ko je skušal vreči bombo s plinom za solzenje. Nadalje sta hudo ranjena šef policijskih agentov Kosta Tasic, ki je dobil hude notranje poškodbe v trebuhu, ter policijski agent Dimitrij Friedermann, kateremu so izbili vse prednje zobe ter deformirali nos in čelo. ßazen tega sta resnejše ranjena še dva orožnika, lažje ranjenih pa je okrog 10 policijskih organov.
Razkrita komunistična organizacija
Preiskavi» o teh dogodkih so prevzele sodne oblasti, ki boeio imele nalog, da predvsem ugotove, kdo je ubil dijaka Srzentiča ter kdo je kriv za ostale poškodbe in za uničenje državne imovine.
Dosedanja preiskava je ugotovila, da so bili ti nemiri organizirani v dijaški menzi. ki ima svoje prostore v pasaži Akademije znanosti Policija je izvršila tam hišno preiskavo ter odkrila pri tem tajno ' ^munistično organizacijo, ki je širila komunistično propagando ne samo na beograjski univerzi, marveč tudi izven nje med narodom. To organizacijo so vodi Je osebe, ki riso dijaki, a *'iake so uporabljali za razširjanje letakov in v duše svrhe svojih komunističnih dHev. Policija Je zaplenila veliko množino komunističnih letakov, aretirala krivce in menzo sa-pria.
MOGOČNO ZBOROVANJE
SLOVENSKIH ŽUPANOV
Občnega zbora županske zveze se je sinoči udeležilo okrog 300 županov iz vseh predelov Slovenije
Ljubljana, 3. februarja
V	dvorani Trgovskega doma se je la-Svečnico vršila redna letna skupščina županske zveze. Udeležba je bila naravnost rekordna, kar je pač v prvi vrsti pripisati dejstvu, da je zaradi jutrišnjih se-natskih volitev velika večina županov 2e danes prilla v Ljubljano. Razen županov skoraj vseh občin dravske banovine so prisostvovali zborovanju tudi namestnik bana dr. Pirkmajer, ministra n. r. dr. Krämer in Pucelj z velikim številom senatorjev in poslancev, načelnik upravnega oddelka banske uprave dr. Vončina, inšpektor dr. Guštin, inšpektor Gorkič itd.
Ob 17 un je predsednik zveze župan B a b n i k iz št. Vida otvoril skupščino s pozdravom vsem zastopnikom in zboroval-cem, nato pa se je spominjal najprej težkega udarca, ki je lani zadel naš narod in državo s kruto smrtjo našega velikega vladarja. Njegov spomin so zborovalci počastili s trikratnim slava, nato pa so ob predsednikovi besedi z navdušenimi aklamacijami obljubili iskreno vadnost in zvestobo mlademu kralju Petru n.
V	svojih nadaljnjih izvajanjih je g. predsednik poudaril, da so imeli župani v preteklem letu največ dela in skrbi z novo organizacijo občin. Mnogo poslov pa so zadajale tudi finančne težave naših najnižjih upravnih edinic. Ob številnih intervencijah in prošnjah, ki jih je na vse strani vlagala županska zveza, pa je zabeleženo tudi mnogo lepih uspehov. Treba pa je, da se župani še tesneje oklenejo svoje organizacije.
Na koncu se Je g. predsednik v toplih besedah zahvalil vsern, ki so pomagali K lepemu razvoju županske organizacije.
Dosedanji odbor zopet izvoljen
Poročilo je bilo odobreno brez vsake debate, nakar je bila na predlog kranjskega župana g. Pirca soglasno sprejeta razreš-nica odboru. Pri volitvah, ki so sledile, je bil soglasno in z živahnim odobravanjem izvoljen dosedanji odbor s predsednikom Valentinom Babnikom na čelu, samo pri nekaterih sreskih zastopstvih — župani vsakega sreza so zastopani po enem odborniku in namestniku — so ae izvršile manjše spremembe.
Namestnik bana o delu ln položaju naših občin
Namestnik bana dr. Pirkmajer 6e je toplo zahvalil za predsednikov pozdrav. Izrekel je zahvalo za njihovo pomoč pri težavnem upravnem delu vsem županom, občinskim upravam in občinskim odbornikom-Lansko leto smo preživeli v znamenju reterai občinske uprave. Novi zakon nam je prinesel nov tip občine in z veliko skrbjo smo vsi pričakovali, kako se bo ta nova eli-nica uveljavila v konkretnem življenju. Danes pa že lahko rečemo, da so se občine po komasaciji do dobra afirmirale in da vzorno delujejo. Zlasti na deželi, kjer žive ljudje v današnji krizi v veliki bedi, so župani vsak dan postavljeni pred velik© in težke naloge in priznati je treba, da jih vzrrno vrše.
F:nančni položaj podeželskih občin ie z nov"m zakonom do-bil ugodno izboljšan ie. pred sem kar se tiče občinskih bremen. Ko-iwaciìq je dajatve smotrno in pravično porazdelila in izenačla, tako da ima o danes le malo občin, katerih doklade bi Presegal» mo0,1 n. Namen banske uprave je, "a ho v bodoče stala ob strani zlasti tem. težje prizadetim občinam in da jih razbremeni-Letošnji banovinski proračun ie že sestavljen v t^m smislu. S takšnim prizadevanjem bomo jrntovo do^epli. da nrihodirie leto ne bo mnc<»o občin z ve? kakor 100 °/o ìok'ad-
Med brpmpni. ki tež'jo kmečke občine, so eno np-'holi ob?ntr>'T» stroški ^a nfUe"-skp stfTiprinp in za šolstvo. Naš namen ie. da prihodn'a leta mnnen teb nnstavfc prevzame banovina v svoj proračnn (Živahno od^h^avan ie.>
Med nn;nim< nalogami. ki jih bo treba v naikraišem čas" rešit?. ie tndi vprpča-n'p koTrp'n;Vac?i. To vp-aòani,» je oo*»ebne vs7Tir^H z^'ti za kraie. k' živt> od tiii«sVp"a prom°*a Paneka uprava bo poskrbela, da sp nrT.?T!;z:ra po	krajih potrebno
nad7ors*"o za fpste in oblinam, ki bodo v tem oo-rlodit sam» pokazale kaj voli,» in snnHMde. bo nudila tudi potrebno gmotno
pr^-nril
Z zpTìo. da b? vs; lunari' vztra'at? pri
svn'rarn dein z isto vn»mo. kakor doslei in i ob';,ibo. da bo barfika urtava znifom podprla v^ako spanje za zbolišanie. kolikor ji bo le mo^očp v okviru finančnih možnosti, je nameshrk bana iskreno l>oželel zboro""Tiiu najboljšega uspeha-
Tafsttkovo poročilo
Na predsednikov predlog so bile nato najprej sprejete vdanostne brzoavke Nj. Vel. kralju Petru II. ter pozdravne brzojavke predsedniku vlade Jevtiču tn ministru notranjih zadev Popoviču, nato pa je tajnik dr. Fux podal podrobno poročilo o delovanju Zveze v zaključenem letu. Vse delovanje naših občin se je lani gibalo med skrajnimi napori, da se čim prej uredi delovanje novih upravnih edinic. in pod vtisom vedno večje utesnitve zaradi skrčenih finančnih sredstev V takih razmerah občine pač niso mogle ustrezati vsem zahtevam svojih občanov, vendar pa so občinske uprave kljub temu z ogromno požrtvovalnostjo svojih organov zlasti posameznih županov, izvršile velike naloge, tako da so danes urejene razmere v večini občin.
Težka gospodarska kriza je povzročala mnogo skrbi tn težkega dela. Neizplače-vanje že pobranih občinskih doklad je občine privedlo v težak finančni položaj. Na-mestu pozitivnega dela je bilo treba vse moči posvetit' reševanju vprašanj, ki bi pri normalnem razvoju lahko odpadla S podporo vseh oblastev smo prestali mogoče nahujšo Krizo na delu naših občin in upamo da novo leto prinese lepšo bodočnost.
Z ozirom na izvajanje novega zakona o občinah je Zveza priredila lani 45 enodnevnih tečajev za župane, odbornike In uslužbence občin. Tečaji so imeli velik praktičen vpliv na poslovanje občin, ki se je po njih izredno izboljšalo. Vprašanju javnih del je Zveza posvetila posebno pozornost ln je
izdelala tudi podroben načrt za izvedbo javnih del ter ga predložila odločujočim uradom. Pomanjkanje finančnih sredstev je sicer zaviralo rešitev teh predlogov, a upamo, da polagoma še vse pride na vrsto. Velike važnosti je bil v preteklem letu zlasti desetdnevni tečaj za občinske tajniKe, Ki se ga je udeležilo 98 občinskih delovodij.
Največ dela je povzročilo zadrževanje občinskih dokiad, zavoljo česar so prišie številne občine v zelo težke denarne zagate. S številnimi spomenicami je opozarjala vse merodajne kroge na težke posieuioe takega poslovanja in je tudi uspelo, da je bil večji del doklad izplačan, a še ne v polnem obsegu. Občine bi zvezi to delo zelo olajšale, če bi sproti pošiljale točna poročila in odgovore na vprašanja.
Pri raznih načrtih zakonov je Zveza vedno zastopala koristi naših občm. V mnogih zadevah je uspela mnogo, je bilo odložemn, mnogo jih pa tudi ni uspelo. Tako je ostalo nerešeno tudi še vpiasanjc učiieijsKiii stanarin in kuriva, vprašanje neznosne be-raške nadloge, vprašanje občinskih računskih zaključkov za 1. 1923-31., vprašanje dimnikarskih redov sa deželo itd.
Težke finančne razmere v banovini in nevzdržno finančno stanje nekaterih občin je Zvezo napotilo, da je poskušala dobiti za naše občine pri Hipotekami banki in pri Poštni hranilnici posojil vsaj do 30 milijonov dinarjev. Dolgovi naših občin znašajo samo za šolstvo 47 milijonov. Ker so posojila pri naših občinah v vsakem oziru sigurna, je Zveza pričakovala ugodne rešitve, a prošnja je bila zavrnjena. Pravilno bi bilo, da prevzame del posojil, ki so jih krili izključno naši domači denarni zavodi,
državni denarni zavod, da se tako olajša nevzdržno stanje naših denarnih zavodov.
Pri finančni stiski naših občin je tudi županska zveza sama bolj životarila, ker so bili prispevki le pičli. Na koncu svojega poročila je tajnik izrekel zahvalo še inšpektorju pri banski upravi g. Gorkiču, ki je stal Zvezi in občinam vedno z nasvetom in poukom ob strani, in zaključil z željo, da bi novo leto še bolj utrdUo našo samoupravo.
Nujne potrebe naših občin
Ko je bil tako glavni del dnevnega reda izčrpan, je sledilo dvoje zanimivih referatov. Inspektor Gorkič je nazorno prikazal položaj naših občin po izvršeni komasaciji, tajnik zveze dr. Fux pa je govoril o težkem finančnem položaju naših občin ter o načinu in sredstvih za njihovo ureditev.
Na koncu je dr. Fux predlagal naslednjo resolucijo, ki je bila soglasno sprejeta. »Občni zbor naroča predsedstvu županske zveze, da zainteresira vse v poätev prihajajoče činitelje, da se občine razbremenc plačevanja stanarin učiteljskemu osobju In da se zakon o narodnih šolah v tem ozlru spremeni. Nadalje naroča skupščina prea-sedstvu, da pokrene na merodajnih mestih potrebne korake, da bodo davčne uprave že vplačane občinske doklade takoj od-kazovale občinam. Vsako zadrževanje občinskih doklad onemogoča redno poslovanje občin, kar ni niti v interesu naroda, niti v interesu države. Zaradi vedno večjih poslov pri občinah se občine tudi materialno vedno bolj obremenjujejo. Novih bremen ni mogoče nalagati občanom, zaradi Česar je nujno potrebno, da se vprašanje samoupravnih financ uredi z zakonom,
tako da bodo samouprave ▼ finančnem oziru lahko zadostile zahtevam ljudstva in države, da pa obremenitev ljudstva z novimi dokladami ne bo ubijala ves nadaljnji razvoj našega gospodarstva.«
Resoluciji je tajnik pridružil Se nekaj nujnih predlogov, ki so jih posamezni župani pismeno predložili skupščini. Med Jru-gim je občni zbor zahteval da vlada dovali inpanom sa njihov« uradna potovanja polovično voi njo da naj se vs. kasni, ki jih odmerja sresko nafelstvo, »tekajo t podporni sklad pristojnih občin, da naj se za vse kraje, ki so navezani na tujski promet, uvedejo redni turistični vlaki, da mai se obrestna mera sa dolgove kmečkih obfin. ki znaša zdaj 8—10*/#, zakonito zniža na 4 do 5*/». da naj se z zakonom zatre beračenje in klatenje itd. Debata, ki }e sledila, pa je snroSila še več aktualnih samostojnih predlogov. Tako je eden izmed zr.-to- ni!. v višnjegorskega okrafa zahteval, naj dobi Višnia pora samostojen Lesini okraj ali "a naj se člani cestnih odborov volijo- Narodni poslanec Urek je opozoril .na novo kmečka uredbo, ki jo prav kar pripravlja vlada. O tei stvari se je vnela prav živahna in dolsotrajna debata, med katero se :e oglasil k besedi tudi namestnik bana dr-Pirkmajer.
Po^mpzni župan? «o nato stav:li že nekaj konkretn'h predloeov. tako elede -ove takse na biciklje. friede knluka na rostah. zavarovalnic za primer požara itd. Navdušeno je bil sprejet predlo? uioravlkeea župana, da rwj bi vodstvo obč'i/»ke blagajne, ki ie po novem ffatufu v rokah d^ovod'e, prešlo na člana občinsko uprave, ki lahko nudi Indi potr^bm garancijo. Nam -'rtik bana dr. P'rkmajer. ki je na vs« predloge dajal konkretna pojasni'*. ie obljubil «mrvo nomo*. Ai bo iic+'prpno izraženim željam. Zupan BuV h M;rne se je zavzemal za uvedbo obve7npcra zavarovanca proli to"i 5n za nrpdbo držav"p zavarovalnice n^ti (vmjn. Potom ko j«» bilo soreietlh «e nek^j drugih predlogov, ki aktnalno zadevajo
(m-rfnni.	Vnwri«'«!»
secte'k Babnik malo po pol 20. ur! z?fclfa-čil ob**7' xhor ki <*a 5<» b:l mH drugim? udeležil tndi kandidat na Zebotovi kandidati l'«!i.
Dr. Fran Zbašnik f
Ljubljana, 3. februarja
Danes kmalu popoldne je po daljši bolezni v častitljivi starosti 80 let premimi! dvorni svetnik v- pokoju g. dr. Fran Zbašni.k. Pokojnik, priljubljen pripovednik in kritik, se je rodil i. 1355. v Dolenji vasi pri Ribnici. Osnovno Solo je obiskoval v rojstnem kraju in v Kočevju, gimnazijo v Ljubljani, a pravo je študiral v Gradcu, kjer je bil leta 1883. promoviran za doktorja prava. Služboval je najprej pri dc-želnem sodišču v Ljubljani, potem je bil nekaj časa v politični službi, nekaj časa uradnik deželnega odbora v Ljubljani, a od leta 1918. spet v di-žavni službi.
Dr. Zbašnik je pisal pesmi še v Stritarjevem »Zvonu«. Leta 1885. je bil urednik službene »Laibacher Zeitung« in od leta 1903. do 1909. uredn'k »Ljubljanskega Zvona«. Največ svojih črtic m povesti ie napisal za »Ljubljanski Zvon« v letih 1897. do 1909., in sicer med drugim »Žrtve«. »Prijateljstvo in ljubezen« in »Zmaga«. Pri »Ljubljanskem Zvonu«
je sodeloval več kakor 10 let kot stalni referent o predstavah ljubljanskega gledališča. Mnogo svojih del je objavil dr. Zbašnik tudi v zabavni knjižnici Slovenske Matice, med drugimi »Iz viharja v zavetje«, dramsko sliko »Sami med seboj« in »Pogreb«. Prav tako je Družba sv. Mohorja izüala več njegovih del, od katerih so zlasti znana »Na krivih potih«, »Boj za pravico«, »Za srečo«, »Bog ga je uslišal« in »Pisana mati«. Razen tega je bil pokojnik sotrudnik Govekarjevega »Slovana«, tržaške »Slovenke«, »Domačega prijatelja« in drugih listov. Del svojih uradniških spominov je objavil v tedniku »Našem glasu«.
Zelo plod ovit pisatelj dr. Zbašnik je imel čitalce tako med inteligenco kakor med preprostim ljudstvom zaradi svojega gladkega in lahkega sloga. Pogreb zaslužnesra pisatelja bo v ponedeljek ob 16. iz hiše žalosti v Beethovnovi ulici 9. Njegova dela mu bodo ohranila najčar^-nejši spomin med našim narodom.
Franc Stuplca f
Ljubljana, 3. februarja.
Na Svečnico bi praznoval ugledni in zaslužni ljubljanski veletrgovec gosp. Franc Stupica in njegova soproga ga. Irma srebrno poroko. V »Jutru« je bila notica o tem, a pozno ponoči je puspeia vest, da je neusmiljena bela žena pretrgala g. Stupici nit življenja. Preminil je, kakor je poročalo »Jutro« v drugi izdaji na Svečnico in v posebni nedeljski izdaji, ob 23. uri, star šele 66 let.
Pokojni Franc Stupica ni bil samo daleč po Sloveniji znan trgovec z železarno in kmetijskimi stroji, temveč je Imel tudi vidno vlogo v važnih trgovskih in narodnih organizacijah. V svojo
plodonosnem življenju je bil med ustanovitelji Trgovske akademije, Trgovskega doma in »Trgovskega lista«. Bil je soustanovitelj ljubljanskega velesejma, ki mu je bil podpredsednik. Dolgo vrsto ,ct je deloval v gremiju trgovcev, kjer je bil l. 1922. izvoljen za načelnika. Na občnem zboru 1. 1925. mu je ljubljansko trgovstvo ponovno izrazilo zaupanje s •sem, da jt bil spet izvoljen za gremijal-nega načelnika. Na tem je vztrajal do 1. 1926., ko je zaradi velike zapo~'e-nosll odložil načelniško mesto. V štiriletnem plodonosnem udejstvovanju kot ntrčeinik ljubljanskega gremija se je v orvi vrsti zavzemal za izenačenje obrtnega reda zlasti v tej smeri, da se zahteva za nastop trgovinskega obrata strokovna vsposobljenost. Kot načelnik r remija trgovcev je bil tudi dolgo vr-ito let odbornik Zveze trgovskih gremì jev. Kot dobreea poznavalca pp'^t-i gospodarskega življenja ga je Narouaa
banka postavila tudi za člana eskontnega odbora ljubljanske podružnice. Ljubljanska borza mu je poverila mesto razsodnika in bil ie odbornik okrožnega urada za zavarovanje delavcev v ! Ljubljani. Bil pa je tudi v svoji trgo-| vinski stroki zelo iniciativen. Ustanovil je centralno nakupovalnico za staro že-'ezo in pomagal je pri osamosvojitvi našega gospodarstva od nepotrebnega uvoza iz inozemstva s tem, da je v Les-«ah ustanovil tvornico verig, ki je kmalu začela svoje izdelke tudi izvažati. To podjetje je kot predsednik vodil do svoje smrti
Navzlic veliki zaposlenosti v svojih podjetjih in v trgovskih organizacijah je še zmerom našel čas za sodelovanje v narodnoobrambnih in kulturnih organizacijah. Kot odličen narodnjak je bil eden prvih, ki je v svojem podjetju uvedel slovensko knjigovodstvo. Zraven tega je gmotno podpiral gospodarska, narodna in dobrodelna društva.
Kot zglednemu jadranskemu stražarju pa velja pokojniku še prav posebno časten spomin. Tu se je krasno kazala njegova idealnost. Bil je med prvimi ustanovitelji in pebomiki Jadranske straže v Ljubljani in od njene ustanovitve nepretrgano podpredsednik oblastnega odbora, nekaj časa pa tudi predsednik • Zadnje čase mu je bila poverjena važna naloga, da organizira vso akcijo za čim bolj svečano razvitje prapora oblastnega odbora JS ob priliki kongresa v Ljubljani, žal pa ga je bela žena iztrgala iz naše srede sredi njegovega najbolj intenzivnega dela. Za Jadransko stražo pomeni smrt pokojnega Stupice sila bridko izgubo, ki jo bo težko nadomestiti.
Pokojnik se je rodil v Viru ob vznožju Kamniških planin kot sin tamošnje-ga župana, ki je bistrega fanta poslal v Ljubljano na gimnazijo, odkoder je prestopil v znano Mahrovo trgovsko šolo. Trgovine se je praktično izučil v znani Hammersclimidtovi trgovini. 2e 1. 1893. se je osamosvojil in je postal samostojen trgovec z železnino. Z zgledno podjetnostjo je premagal vse ovirr in je že 1. 1906. prevzel Hammer-schmidtovo trgovino na Gosposvetski cesti in je od Hammerschmidtovih dedičev kupil vso zalogo. To trgovino, ki je še danes v Istih lokalih, je s svojo solidnostjo razširil in povzdignil zlasti v pogledu prodaje kmetijskih strojev
G. Stupica zapušča soprogo Irmo, ki
ga je v vsem njegovem delu zmerom vestno in vztrajno podpirala, dva sinova in hčerko, ki jih je smrt dobrega soproga in skrbnega očeta hudo zadela. Pogreto bo v ponedeljek ob pol 15. časten mu spomin, njegovim svojcem pa naše iskreno sožalje.
Iz kronike dveh solnčnih praznikov
Ljubljana, dne 3. februarja.
Dva lepa solnčna praznika sta za nami Sredi zime dva Izredno jasna ln solnčna praznika, ki Jima je pa po nagajal veter z odjugo. Ljubljana se Je močno izpremenila že pretekla leta prireditve ob svečnici kljub ugodnemu terminu niso posebno odrezale In to se je ponovilo tudi letos. V mestu je bilo več predpustnih zabav, ki so bile pičlo obiskane. To je razumljivo, če upoštevamo, da Je Jte petkov večerni vlak potegnil iz LJubljane več sto smučarjev, a sobotni jutranji izletniški gorenjec 400, redni pa ravno toliko. NaSa prelepa Gorenjska je imela to pot vendarle zelo dobro žetev: obisk vseh izletnih točk. krajev ln planinskih postojank Je bil takšen, kakor ga že dolgo ne pomnijo. Planico so smučarji kar preplavili, saj je poleg domačih prišlo v idilično obmejno dolino okrog 600 Zagrebčanov s posebnim vlakom v soboto zjutraj. Del smučarjev Je ostal tudi na Lescah, kjer so bile oba dni zanimive tekme, Izreden je bil nadalje naval na Kofce, rekorden obisk pa beležijo tudi Kamniške planine. Že v četrtek Je prišlo v Kamnik okr. 100 smučarjev, večinoma na Krvavec, na Veliko planino in na Menino, a v petek Je od vsakega vlaka vozil nabit avtobus do Stahovice. Glavna smučarska armada je prišla že v petek zvečer, večinoma so Jo odrinili na Veliko planino, kamor je SPD organiziralo skupen izlet. Trije nabito polni avtobusi so jih odpeljali okrog 100, prav toliko Jih je šlo pa peš. Od Stahovice do Sv. Primoža je nastala med njimi pravcata dirka, kajti vsak je hotel biti med prvimi ln si priboriti udoben kotiček v koči SPD. Nabito polne so bile tudi vse pastirske koče. Skupaj je bilo na Veliki, Mah ta Goriški planini okrog 400 smučarjev.
Tudi nedeljski redni gorenjec je bil Izredno natrpan, odpeljal je gros smučarjev na Lesce, kjer so prisostvovali tekmam, do-čim izletniški dolenjec ni bil tako gosto zaseden kakor prejšnje nedelje. Vzrok temu je, da je pričel na niže ležečih krajih Dolenjske zaradi toplega solnca in jugovine sneg naglo kopneti. V nedeljskem večeru so se trume rogovilarjev žarečih obrazov vračale domov.
Novost v Jakopičevem paviljonu
Lepa prazniška dneva sta obilno izvabila Ljubljančane na tivolski sprehod n tudi v razstavo v Jakopičevem paviljonu. Včeraj predpoldne je tolmačil kvalificirano produkcijo dvojice Oeltjen g. Zornian; svojo razlago }e naslonil na vodstvo prejšnje nedelje in mu dodal rawnotrivanje o razlikah med donWo likovno produkcijo, vedno bel j navezano na zapad in no nemftko likovno umetnost, ki se prifela v preteklem stoletju osamosvajati in iskati svonh potov f bistvu lasi ne tradicije. Različno orientacijo je demonstriral ca mnogih dobrih zgledih -azstavljalcev.
Oba dneva je bil paviljon tndi zvečer dostopen za osled. ker je pridobil z uvidevnostjo občine trajno električno razsvetljavo Novost more postat: vplivnega pomena za bodoče razstave; skopo odmerjeni prosti dnevni öas je dosedaj mnoge zadržal od obiftka. v bodoče je pa upati, da bodo černe ure okrepile poset in stik med občinstvom ln umPtnostjo-
Zbor šoferjev
V nedeljskem dopoldnevu je zborovala pri »Levu« Zveza Šoferjev. Predsednik se je najprej spominjal blagopokojnega kralja na to pa ie *kupščina takoj prišla na dnevni red. Iz poročila tajnika Malal-ovskeaa posnemamo. da Meje zveza 73 rednih in 8 podpornih članov, a neorganiziranih je Se ?edno okros? 400. V dravski banovin je komaj 25*/§ Šoferjev članov združenja. Tajni is apeliral na vse Članstvo, nai skuta pridobivati nove Slane ter ie nato p recital ~eč predlogov in dve resoluciji, ki età bili po*
«lani na savez, kakor tudi resolucijo, ki bo poslana prometnemu ministrstvu. Izvoljen je bil star odbor s predsednikom Platonom aa Čelu- Pri slučajnostih je bil stavljen predlog, naj se Udruženje pobrisa. da bodo šoferji taksijev zavarovani pri OUZlJ. O tem se je razvila živahna debata m bo o zadevi še razpravljal odbor.
Ranjenci
Prazniki so potekli brez pretresljivih dogodkov. V bolnišnico so prepeljali le nekaj žrtev lažjih nesreč. France Razpotnik z Dolgega brda pri Litiji si Je na Svečnico pri smučanju zlomil nogo. — Na Viču je v nedeljo dopoldne doletela nesreča Pavla Trebežnika, stanujočega v Podsmreki 9, občina Dol pri Ljubljani. S kolesom se je zaletel v avtomobil in se poškodoval na glavi. V nedeljo so morali reševalci na kolodvor, kamor so z Bleda pripeljali 421etno Julijo Zupanovo, ki je nesrečno padla in si poškodovala nogo. žrtev nesrečnega padca je postal tudi 281etni strojnik Josip Vičič iz Kresnic 29, ki si Je zlomil nogo.
Nož v otroških rokah
Nenavaden dogodek se je pa odigral v nedeljo popoldne v Močnikovi ulici. Tam se je igralo več fantov med seboj, nenadno sta
se pa dva sprla in stepla in med tepežem je eden potegnil iz žepa majhen nožič ter sunil svojega tovariša, 141etnega Draga Brez-nikarja med rebra. Fanta so reševalci prepeljali v bolnišnico.
Strel v rokah
V vasi Binklu, občina Gorenja vas pri Kranju, je nastal v neki gostilni med fanti prepir, ki mu je sledila rabuka. Med tepežem je nekdo začel streljati in je krogla obtičala Antonu Mesecu v levi roki. Tudi Mesec je moral iskati pomoči v ljubljanski bolnišnici.
Danes ob V*S. uri ZKD film
Sv. Anton vseh zaljubljenih patron
Češka veleopereta, polna glasbe, petja in veselja.
Vstopnina 3.50, 4.50, 5.50 in 6.50.
»CPES70AB
drama
Začetek ob 20. uri.
Ponedeljek 4. februarja zaprlo- Torek i. februaija zaprto
opera
Začetek jD 20- uri.
Ponedeljek 4. februarja zaprto- Torek 5-februarja Dorica pleše- Red C-
DRAMA
Dramski ansambel študira v C. Debevče-
vi režiji Goldonijevo komedijo »Sluga dveh gospodov« z g- Danešem v elavni vlosi. Delo izvira iz klasične italijanske komedije Ù» nastopajo v njem tradicionalne figure i* comedie dell'aite.
OPERA
V torek 5. t. m. bo v operi prva repriia
Odakove opere »Dorica pleše«, ki se eodi med medžimurskim ljudstvom- Delo je želo ,»ri premijeri navdušenje in iskreno odobravanje- Prekrasni zbori v operi so sočne, melodijozne narodne pesmi- Dirigira N. Striiof, koreognaf in režiser je g- Golovin. Predstava je za red C.
Objave
Pozir članstvo Jadranske straže! Članstvo JS naj se sigurno in polnoštevilno udeleži pogreba blasonokojnesa dolgoletnega podpredsednika OO JS, ki bo danes ob 14 30 izpred hiše žalosti na pokopališče k Sv. K. žu.
Kolašiee! NoSo marljivo gospodarico m narodno delavko gospo Tilko dr- Zbašniko-▼o je zadel prekrut udarec. Umrl ji je blagi, dobri sopios- Pogreb bo danes ob 16-uri iz Beethovnove ulice 9. Pridite vse! — OdJiir »Kols» »iT-oclovenskih «es-ter«.
Jakob Knaflič 1. februaria je umrl v Celiu v Sodni iski stezi 3 691etni zasebnik Jakob Knaflič. Pokojnik ie bil zaveden naroden mož. prijeten družabnik in navdušen lovec. Pogreb bo danes ob 10. dopoldne v Grižah pri Žalcu.
Akademsko stareSfnsko društvo »Jadran« ima redni letni občni zbor v soboto 9. t. m. ob 20. v restavraciji »Zvezdi«. Vabimo vse gg. starešine, da se občnega zbora udeleže. Dnevni red običajen. Odbor.
S* kolsko društvo Tržič priredi drevi ob 20 un predavanje o temi: i-Kaliforni-;"a — raj teont pomaii«. Predava ho predavatelj ZKD g. dr. Pavel Brežnik —
Vajenski dom v Ljubljani priredi pod rk.- .jeni ZKD drevi ob 19. uri nadaljevanja predavanja »Dolina gradov«. Predaval bo g Viktcr Pirnat Pitdavanje s p." ve-Ijajo skioptične f'ike.
Gasilska četa KID Jesenice — Fužine prired-. {<<d okriljem ZKD dne 6. t. m. predavanje o plinski vojni. Predaval bo g. dr. Petrič, šef zdravnik Higijenskega zavoda.
Dva nova m>stna direktorja
Beograd, 2. febr. AA. Imenovana sta za ravnatelja poštnega in brzojavnega ravnateljstva v Zagrebu Rudolf Rupec, ravnatelj poštnega in brzojavnega ravnateljstva v Beogradu; za ravnatelja pošt in brzojavnega ravnateljstva v Beogradu Franjo Do-minis, ravnatelj poštnega in brzojavnega ravnateljstva v Novem Sadu.
Disciplinski senat pri apelacijskem sodišč« v Ljubljani
Beograd, 2. februarja, p. S kraljevim ukazom so na predlog ministra pravde imenovani v smislu čl. 29 zakona o sodnikih v disciplinsko sodišče pri apelacijskem sodišču v Ljubljani za predsednika Ivan Vrančič, predsednik apelacijskega sodišča, za njegovega namestnika dr. Alojzij Gradnik, podpredsednik apelacijskega sodišča, za člana pa dr. Erik Eberl, dr. Josip Fi-šlnger ln Josip Janša. Za njihove namestnike so imenovani Anton Lajovic. dr Mirko Kranjc, dr. Milko Gaber in Vinko Stra-ser, vsi sodniki apelacijskega sodišča v Ljubljani.
Ukinitev ženske obrtne šob v Čakovcu
Cakovec, 1. februar«« č. V Cakovi t so včeraj ukiniii žensko obrtno fio'o »ai.^di prem al e ga Števila šolark. Izpraaijeno p > slopje je mestni svet prepusti. ' rznvskl Soli.
Dogodki po širnem svetu
Morje se zaganja v angleško obalo
TEDEN DNI FILMA
Dolores del Rio —
madame Dubarry
Dolores del Rio se nam bo po daijèem teso spet predstavila v Ljubljani v filmu >Ljubavne pustolovščine ddvne Dubarry«. Film je Ugotovila ameriška družba War-■er Broa. Vsebina je prav «vahna in ve-
lia AngleSkem so imeli te dni izredno močan vihar. Slika nam kaže besne valove morja, ki se zaganjajo ob nabrežje CllftonviMei
▼ Kentski grofiji
Ko je Richelieu predstavil madame Dnbarry Ludviku XV.. je bil kralj nenavadno navdušen. Kralj se je že naveličal žensk, ki so bdie pred njim preveč klečeplazne, «ato ma je tem bolj ugajala lepotica Dubarry, ki je bila najbolj muhasta ln ob vsaki priliki pripravljena na 6leherno norčavost Tako ga je navdušila, da je njej na ljubo naročil svojemu majordomu, naj pokupi ves pariški sladkor, da se je lepotica lahko 6redi avgusta vozila v saneh. Ves dvor se je razburjal zaradi pustolovskih posebnosti lepotice, toda nihče drugi se ai upal tega obsojati, kakor mlada lepi aristo krat D'Aiguillon. Ministrski predsednik Choisecl je začel aa nagovor svoje sestre kneginje prigovarjati kralju, naj v svesi g Španijo započne vojno proti Angl!-
šest mesecev pa posveča Šolanju glasu. Maskiran z brki in p lavimi naočniki Študira na visoki glasbeni šoti v Berlina. Zvočni film mu je omogočil, da je lahko še nadalje ostal pri filmu.
„Modra ptica"
V Londonu so poskusili novi dirkalni avlo >Modro ptico«, s katero namerava Malcolm Campbell, imetnik svetovnega brzin-skega rekorda za avtomobile, prihodnji mesec v Dan tonu prekositi svoj dosedanji rekord. Koostrukterji novega velikega Camp-bellovega avtomobila izjavljajo, da bo dosegel vsaj 300 milj na uro, dočim znaša njegov dosedanji rekord (v februarju 1933.) 272,108 milj. »Modro ptico« spravijo v Ameriko že te dni, Campbell se vkrca prihodnji teden in namerava dirkati 19. februarja, ko bo polna luna in na Kalifornijski obali naj-«godnejši čas za ta
Iste pravice tudi za dlvjaklnje
Francoski kolonialni minister Rollin je razveljavil stroge nravstvene paragrafe, ki so domačinom na Tahitih (otočje je v francoski posesti) prepovedovali petje po 21. uri, njihovim lepim rojakinjam pa noše jo parejev, barvitih, s cvetkami poslikanih opasnikov. Minister je dejal, dokler smejo angleške in ameriške kopalke para-dirati na peščinah v shortih in imitiranih parejih, ni nobenega razloga, da bd tahit-skim lepoticam prepovedovali njih narodno nofio v domači deželi.
škandali v angleški zbornici


Za varnost potnikov
V angleški poslanski zbornici «o se zadnje dni primerili prizori, kakršnih še ni doživela ta hiša, odkar obstoji parlament na Angleškem. V debati o podporah za nezaposlene, ki predvideva znatno skrčenje v primeri z dosedanjo prakso, so zadoneli z galerij sramotilni klici, ki niso prenehali, dokler niso galerijo izpraznili do zadnjega poslušalca. Ponovni vihar pa je izbruhnil, ko je začel govoriti o stvari neki član delavske stranke. Iz avditorija se je zaslišal klic: »Doli s tem zakonom!« Ko so odnesli klicatelja iz dvorane, je nastal velikanski hrup. Neka mlada žena je zavpj-la: »Doli z zakonom o brezposelnosti, doli z vlado, doli z mezdami!« Redarji so morali nato izprazniti hišo do kraja. Neki član delavske stranke je nato napadd Macdonalda v tonu pouličnega zmerjača. Rekel dobesedno: »Macdonald je izdajalec in sv ... ter mora izginiti!«

KUSANGO
GROZOTNO POROČILO
Smrt Stalinovega namestnika
Nenadne smrti je umrl v Rusiji Valerij Vladimir Kujbišev, namestnik Stalina v svetu ljudskih komisarjev. Pokojniku je bilo 47 let. Smrt je nastopila zaradi poapnenja žil.
Vatikanski pilot
MIHIH I Sil.......IUI« ■ |||| VSÖÄV * V « ,». :,.,, : , ,«,„
ef^iJ.; ; * ■ ■ ^
Ite:
Francoski prekomornlk »Normandle« ima devet rešilnih čolnov s posebnimi napravami za spuščanje v morje v primeru katastrofe
GROZOTNO POROČILO
V NAŠEM STOLETJU
»Usuje je eno glavnih središč bratovščine Kusangov. Beseda Kusango pomeni
čarovnika ln tistega, ki uživa meso mrličev--—« »Uživa se zmerom meso
pokojnika, ki je bil že nekaj dni pokopan.« Časti, da izkoplje mrliča, je T prvi vrsti deležen eden izmed pokojnikovih sorodnikov. Truplo Izkopljejo četrti dan po pogrebu ter ga odneso nago do najbližje vode, kjer ga najprvo umijejo. Ko
je toaleta mrliča opravljena--—t Tu slede v poročilu nekatere odurne
podrobnosti, ki jih ni mogoče ponoviti. »—--Po končani pojedini se prično
pie« in sadistične orgije — zakaj od uživanja človeškega mesa se Kusang! nadejajo ▼ prvi vrsti pomlajen ja svojih sil.« V poročilu je tudi Se rečen«, da al Knsangi prav nič ne pomišljajo žrtvovati živega človeka, kadar jim primanjkuje mrličev. Izvleček Iz začetnega poglavja potopisa Jeana Perrlgaulta »MED ZADNJIMI KRALJI MALIKOVALCEV«, ki bo pričel izhajati ▼ ilustriran! tedenski reviji »ŽIVLJENJE IN SVET«,
Duhovnik Giovanni Sala je napravil s dobrim uspehom skušnjo za pilotira nje letaL Papež ga je zaradi tega imenoval s« prvega vatikanskega letalca
mm
Ji. Nadejal se Je, da se bo tako spet povzpel do onega ugleda in oblasti, ki jn je užival, preden Je prišla pri kralju v milost madame Dubarry. Kralj je že pristal na vojno, ko je ravno vstopila v sobo Dubarry, ki je prekinila posvetovanje in zahtevala, da mora biti čim prej predstavljena dvoru. Za to ceremonijo ji je bila potrebna za spremljevalko kakšna pleme nitašinja. Kardinal Richelieu je po velikem prizadevanju le našel neko starejšo damo, toda že je vmes posegel predsednik vlade in dal ugrabiti damo, obenem pa tudi oblačila, k! naj bi jih bila oblekla madame Dubarry. Zvita lepotica se zaradi tega ni dala spraviti z ravnovesja. Prišla je na dvor v spalni srajci in povzročila pravcati škandal.
Da bi ee maščevala predsedniku vlade, ga je spravila v svojo spalnico ravno v času, ko bi bil moral priti kralj Res je kralj prišel v najbolj nesrečnem trenutkn Madame Dubarry je začela vpiti na pomoč in predsednik vlade je mogel le bridko obžalovati, da se je dal zapeljati v spalnico takšne lepotice. Namestu njega je postal ministrski predsednik mladi aristo-krat D Aiguillon Ko je kralj Ludvik XV umrl, je njegov naslednik Ludvik XVI. dal madame Dubarry takoj aretirati in odvesti v samostan. Toda lepotica se zaradi te ga ni kaj razžalostila. Vedra in nasmejana je zapustila kraljevsko palačo, v kateri Je preživela toliko veeelih ur.
Ramon Novarro In Myrna Loy v „Pesmi Orienta44
V filmu »Pesem Orienta» bomo spet videli Ramona Novarra in lepotico Myrno Loy. Film je Izdelala tvrdka MGM v nemščini. Vsebina Je romantična, pustolovska, napeta la zabavna. FIlm, kakor ga te vrste že nekaj časa nismo videli v LJubljani — Ramon Novarro Je slavni rvezrtnlk — toda kaj prav za prav vemo o njem? Po rod« Je le Mehike, odkoder se Je preselil v Zedinjene države in postal pevec y nekj restavraciji. S prihranki si je Šolal glas. Nato Je prlSel k filmu. Njegov prvi »namenit uspeh Je Ml v vlogt Ben Hurja. Navzlic popularnosti je hotel Se nadalje ostati operni pevec. Ima pogodbo z MGM, da deluje Sest mesecev pri filmu, ostalih
Myrna Loy? Rodila se je na farma Montani, pozneje je živela v Los Augelesu. kjer Je dovršila umetniško akademijo. N5 še vedela, aH naj se odloči za kiparstvo aH sa gledališče. Njene umetniške Eposob-nostt je opazil Rudolf Valentino, ki jo Je dovedel k filmu. Je navdušena športnica in odlično igra klavir. Njene igralne sp*v sobnosti bomo pa zlasti spoznali v tem fi Izbo.
-n——	— r
Zdravstvena izkaznica za nemške dijake
Kakor poročajo nemški listi, namerava nemška vlada uvesti poseben sistem, da zagotovi nemškemu ljudstvu zdrav akademski naraščaj.
Čim stopi dijak na visoko šolo, bodo poskrbeli, da dobi primeren pouk o zdravem in rastičnem mišljenju in delovanju, nadalje ga bodo zavarovali za primer bolezni, nesposobni pa se bodo izločili. Dijaki bodo prisiljeni, da se dado v določenih presledkih preiskati in o izidu preiskave bo oblast za vsakega posebe vodila zapisnik do konca njegovih študij. Dijakom, ki se izkažejo kot duševno dedno in zdravstveno nesposobne, se študij zabrani. da se pozneje izbranci očuvajo konkurence nesposobnih in nezaželjenih elementov. Dijak, ki se bo rednim preiskavam odtegoval, se izključi. Pozneje bodo biološko dobremu naraščaju olajšali življenje s tem, da se bo za poklice manj časa pripravljal, nego je bila doslej navada, da se bo lahko zgodaj poročil in da bo imel zadostne prejemke.
Rtomil Zupan:
Weller
Večer > kgeL Weller je stal na te-mä »voje vile in je gledal po morju. Pred njim se je zibala v mraku njegova jota in njegovi mornarji so peli v večer. Na desni so migljale luči prista-«diča.
Weiler je bü čuden človek. Veliko posestvo je bil dedoval po očeta, vsega Je imel dosti, vse življenje ni prijel za delo. Pa je bil nesrečen in vedno otožen.
Njegovi mornarji so se veselili Cul je njihove pesmi in smeh. On pa je bil tako sam. Nečesa mu je manjkalo in vse bi dal, ko bi le vedel, za kaj.
Kolikokrat se je sprehajal po aleji, ko so šumeli palmovi listi, ko se je morje srebrilo v mesečini in so mornarji pritajeno popevalL Vonj jeseni je trepetal med palmami in platanami, on pa ee je spraševal: čemu življenje? Sredi prijateljev sam, sredi bogastva ves beden.
V	razdivjanih valovih je vozila njegova jota in on je stal na rilcu in se je spraševal: Kam? Zakaj?
Nekoč je vpraševal čuvaja svetilnika, ki Je življenje posvetil samoti in je bil srečen: »Kje je sreča?« Starec mn je nemo pokazal s svojo koščeno roko na obzorje.
V	bolestnih nočeh brez pokoja V zahajal k lesenemu križu na obali, kjer je našla smrt ladja 8 svojimi brodarji Vaedel se 1e na skalo in le gledal v ne-
mem obupu v morje. Napravil je obupen sklep.
Poklical je k sebi kapitana jote, ki je služil že očetu. Njemu se -je razodel. Staremu mornarju so zatrepetale mišice v obrazu.
Drugi dan je vzpfaìa > Lauta vica« iz sidrišča brez kapitana in brez mornarjev. Weller je stal sam ob krmilu. Na bregu je kapitan dolgo strmel za njim.
Usmeril je krmilo tja ven. Tako svoboden se je čutil, tako neodvisen. Weller ni bil strahopeten, a z mislijo, da bi se končal sam, se ni mogel sprijazniti, življenje pa je sovražil.
V tistem večeru in brezzvočm noči se mu je zavrtela blazna misel v možgane. V kabino za mornarje je postavil sod razstreliva in je ukazal kapitanu, da mu pripravi uro na neznan čas, na neznano uro c -ešenja...
»Las ta vi ca« je rezala valove vsa 'ah-ka, kakor bi bila vesela naloge, ki J jo je dal njen gospodar. Weller je usmeril krmilo tja ven v ocean, napolnil je motorje in je legel v visečo mrežo. Nekako prijetno mu je bilo, da ni več sam svoj gospodar. Nič več se ne bo vpraševal: Kam ia zakaj? Zdaj mu je vse eno. Čudil se je le, da se vedno in vedno ozira proti rilcu.
Prišel je večer bi noč se je spustila. Obesil je svetiljko na jambor ta je legel. Olajšan se ej čutil, zdaj, ko mu ni t^eba več razmišljati. Hot*l je ipatl. n vedno znova se le nresene** da prisluškuje proti rilen. Noč je potekla v blodnji in nespečnosti. >Lastavfea< pa je
mirno rezala valove. Proti jutru je skočil iz mreže. »Lastavica« se je pričela ustavljati. Nekako oddahnil se je, ko je videl, da mora samó napolniti motorje. Zadnje posode je izpraznil.
Čakanje pa ga je ubijalo. Neprespana noč, dan pričakovanja... Prišel je večer pa zopet noč in jutro brez mini. Weiler je napol blaznel. Zgrabil je mrežo in jo vrgel v vodo. Hotel je vlomiti v mornarsko kajuto, a bal se je, da ga morda prav tedaj raznese.
Prav na skrajni konec krme je šel in je strmel v morje. Nenadno se je zdrsnil: Se ni? Kdaj? Koliko časa bo še živel? —
A morda ga ne bo čisto ubilo, še bo živ in ves pohabljen plaval v vodi in bo utonil od onemoglosti Strašne slike so mu stopile pred oči Obup se ga je polotil. Hotel je zlomiti ograjo, a bila je pretrdna. Nič več se ni upal približati rilcu. Morda vsak trenutek... Zdajle... Se ne?.... Zdaj!...
In zasačil se je, da noče smrti, da hoče še živeti Začudil se je sebi Tedaj se je prikazala na obzorju črna točka — ladja je plula proti njemu. Glej, na njej žive ljudje in se vesele, on pa čaka smrti
Ta misel je rodila sklep. Obrnil je krmilo to je skočil v vodo. Valovi so ga objeli voda mu je -«vežila vročo glavo Zagledal Je »Laštavico« nad seboj. P krepkimi sunki, kakor da beži je reza' vodo. fiele, ko Je bil daleč stran, se je ozrl to neznano veselje ga je obšlo: tam Je plula smrt od njega, en pa Je plaval
nazaj v življenje.
Plaval je proti ladji, ki se je večala in večala. Weller je bil v mladosti športnik, odporen je ostal. Nekoliko se je odpočil, nato je spet in spet plaval. Ladja je prihajala bliže in bliže. Vedno bolj se je čudil: čisto črna je bila in brez zastave. Iz njenih dimnikov se ni kadilo. Groza ga je obšla. Spomnil se je strahotnih piratskih zgodb, ki se jim je žs tolikokrat posmehoval. »Lastavica« Je izginila na obzorju.
Kljub vsemu je plaval dalje, a razdalja je bila večja, kakor je mislil. V mišicah, ki niso bile vajene napora, ga je pričelo boleti Omagoval je. Ladja pa je bila čisto blizu. Jasno je videl črni trebuh brez imena, krov in dimnike, vse črno, nikjer živega bitja, nikjer glasu. Cisto počasi, vsa nema je plula črna pošast proti njemu. Weller je bil izčrpan. S poslednjim naporom se je pognal do verige, ki je visela iz luknje za sidro in se je vzpel na krov...
Moker to utrujen do smrti, se je opo-tekel po krovu. Naslonil se je na ostanke ograje to se je razgledal. Vse je bilo počrnelo, vse razbito, vse mrtvo.
Pogledal je v kajute. Nekaj jih je bOo brez vrat to poznalo se je gospodarstvo vode. Kapica nova kajuta pa je bila zaprta in Se urejena. Celo postelja je bfla postlana. Zaprl je vrata to je obnemogel legel. Z zaprtimi očmi 1e oremiSljal Opomnil se Je zeodb o ladiah. na katerih prebivajo duhovi m omar lev to » katerim* so ga časih kratkočasili mornarji njegove Joto. Nasmehnil ss Je ob
Robinzonova smrt
Londonski »Daily Mail« objavlja podrobnosti o smrti Nemca dr. Ritterja na Charlesovem otoku v Južnem morju. Poročilo ima od Ritterjeve spremljevalke Dorè Körwinove, ki pravi, da se je naveličala civilizacije ter se je drage volje odzvala pozivu dr. Ritterja, naj ga spremlja na Ga-lapaške otoke, kjer si bosta ustvarila življenjski raj.
Lani 19. novembra je dr. Ritter zbolei Najprej je oslepel, kmalu so se pojavili tudi znaki bližajoče se smrti. Dva dni se je Nemec boril s smrtjo. Njegove bolečine so bile tako strašne, da je na koncu, ko ni mogel že več govoriti, prosil svojo tovari-šico papirja Napisal ji je s svinčnikom: »Daj mi samokres, da se ustrelim, bolečine so neznosne!« Körwinova pa ga je pozvala, naj umre junaško, če že ne more ozdraveti. Te besede so dr. Ritterja pomirile, da je razklenil roke. nakar se mu j« vrgla spremljevalka na prsi. Oba sta jokala. Kmalu nato je začel dr. Ritter hropetj in je izdihnil. Korwinova ga je zakopala pred njuno »vilo«, zdaj pa se bo vrnila zopet med ljudi.
NAMESTU ANEKDOTE
Äena nekega akrooata v malem podeželskem cirkusu, je dobila dečka. Lastnik je staršem čestital in vprašal:
>Nu, kaj bosta naredila iz otroka?«
»Nič še ne veva,« je odvrnil akrobat, >Zena misli, da bi iz njega napravila velikana aH človeka - opico, jaz pa pravim» da bi bil boljši pritiklavec ali ženska 9 kosmato brado.«
misli, kako se mornarji bojé — mrtvih ladij.
Tedaj je odprl oŠ. in je pogledal v okroglo okence. Zarjul je od groze, skočil je kvišku: pri oknu se je pokazal strahoten obraz, obraz mrliča, brez mesa na lidh, s črnimi očesnimi duplinami in režečimi se zobmi Weiler ni več čutil izčrpanosti, zaletel se je k vratom, jih odpahnil in skočil ven. Zunaj je b'"1'> vse mirno, nič se ni ganilo in mrtvi orjak je plul mirno svojo pot. Weiler je bil močan, zdrav človek, a tresel se je po vsem životu. Ali naj skoči nazaj v vodo? Obupno se je ozrl po obzorju: krog in krog sama voda, solnce je padalo v zaton. Rdeča je bila večerna zarja, njena kri se je blestela na gladini od ladje do umirajočega vladarja nebesa.
Weiler je pregledal vrata kajute, ni-3 se dala zakleniti Vstopil je ?n je zgrabil vrata za kljuko. V brezmejni grozi se ni upal ozreti v oken'*«. V kotu na tleh je zagledal zarjavel mornarski nož. Pograbil ga je in zastraži* vrata. Zunaj je padala noč ln v kajutl se je zmračv Weller je z eno roko v^fevitr držal kljuko, z dmrn ng je stisk?' nož.
Weller ni bil človek, H verjame v vraže to strahote, bü je šolan to mlad to se Je vedno r—'M»' nrenros'*'^. mornarskim bajkam o pošastih. Zdaj pa Je ^util zono ki ga 1e »»h«—»«» čelo mu le orosfl mrzH not Ce zakaj?
Napor ta noč» brez sn? — to mrr Je Izpilr m«* »n nočasi - • je zlezla glava i» pnd. P© dolgerr Je padel * kajuto.
Prvenstvo Gorenjcev
v kombinaciji
klasični
Na dvodnevnih teKmah za prvenstvo GZSP v kombinaciji je zmagal Franc Pribošek (Mirifa) z 265-9 točke. Tudi v teku in skokih zase so člani LZSP zasedli
najboljša mesta
Lesce, 3. februarja.
GZSP je včeraj in danes izvedel prvi del svojega tekmovanja za prvenstvo podsave-za. Dočim so bila vsa dosedanja tekmovanja večinoma v Bohinju ali v Mojstrani, je to pot prenesel torišče prvenstva v Lesce. Tekmovanje Je prav dobro organiziral ta-raošnjl SK Lesce. Snega je bilo dovolj in tako so se tekmovanja lahko nemoteno vršila. Oba dneva sta bila solnčna, vendar je drugi dan tekmovanja pokvaril
močan veter, ki je skoraj onemogočil popoldanske samostojne skoke.
Tekmovanje je bilo letos prvič odprto za vse podsaveze in je bila zaradi tega udeležba številnejša kakor običajno, tekmovanje samo pa je zaradi udeležbe tekmovalcev LZSP mnogo pridobilo na zanimivosti. Da-si razpolaga GZSP sam z znanimi interna-eionalci, med katerimi sta Jakopič Albin :ln Smolej Franc, večkratna državna prva-ka, so vsa prva mesta zasedli člani klubov LZSP. Tako je že v soboto v teku na 18 km nepričakovano zmagal Knap (Sk Ilirija), ki je trenutno v izvrstni formi, nad državnim prvakom in najboljšim Jugoslovenom na Pokljuki Francem Smolejem. V kombinaciji se je zdela zmaga Albina Jakopiča (Dovje—Mojstrana) skoraj sigurna, vendar je Albin imel v skokih smolo in je zaradi padca izgubil nade, da postane zmagovalec v norveški kombinaciji. Mladi Pribošek (SK Ilirija), ki spada med naše najnade-budnejše skakače mlade generacije, ga je prehitel, čeprav je bil v zaostanku za celih 42 točk. Tako je tudi to prvenstvo
romalo v Ljubljano. Tudi tekmovanje v samostojnih skokih je prineslo zmago Ljubljančanom, kjer je si-;arurno zmagal nadebudni Klančnik Karel, M Je v nedeljo popoldne prav tako premagal najnevarnejša konkurenta Jakopiča Albina in Priboška ter si zasluženo priboril dve prvi mesti. Tekmovanju sta oba dneva poleg številnih gledalcev prisostvovala tudi sreski načelnik dr. Vrečar iz Radovljice in kot zastopnik komandanta dravske divizije poručnlk Burkovič.
Tek na 18 km
Prvi dan tekmovanja v soboto je bil tek :aa 18 km, samostojno in za kombinacijo. Skupno je tekmovalo 33 tekmovalcev, na cilj pa prispelo 29. Od prijavljenih jih je 8 tekmovalo tudi za kombinacijo. Proga, ki je merila nekaj več kakor 18 km, je vodila od starta ob cesti na Bled proti Žirovnici in je nato zavila preko blejskega mostu na planoto pri Koritnem do steka Save Dolinke in Bohinjke, odtod nato ob bregu Bohinjke po strmi poti na koto 548, kjer je dosegla najvišjo točko. Po kratkem zložnem smuku je vodila nato preko Save mimo radovljiškega pokopališča in kopališča ob železniški progi nazaj na cilj v Lesce pri gostilni Olip. Proga je bila srednjetežka in je imela višinske razlike 150 m. Trasirai jo je tehnični vodja g. Sega. Sneg je bil prav dober.
že kmalu se je videlo, da se bo borba odločila med Knapom in Smolejem. Knap, ki je imel startno številko 46, je naglo prehiteval sotekmovalce in rezal cilj kot 8, dočim je drugi prispel na cilj Smolej, ki je sta~-1a,I kot 16. Rezultati so bili:
1.	Knap Leo, Ilirija, 1:27.23;
2.	Smolej Franc, Bratstvo, 1:28.45;
3.	Janša Joško, Ilirija, 1:29.15;
4.	Jakopič Albin, Dovje-Mojstrana, 1:29.30; 5. Jakopič Gusti, Sm. ki. Ljubljana, 1:30.20; 6. Klančnik Lojze, DM, 1:32.35; 7. Bervar Nani, Ljubljana, 1:32.51; 8. Kerštajn Andrej, Ilirija,, 1:35.23; 9. Senčar Lado, Ljubljana, 1:36.45; 10. Pod-lipnik Jože, Bohinj, 1:38.42.
Sledili so Lakota, DM; Linke, Ilirija; Pribošek, Ilirija; Rabič, DM, itd. Kakor vidimo, je nekoliko prednjačil pred ostalimi Ie novi prvak GZSP Knap, med na-slednjimi štLrimi tekmovalci pa je bila le
neznatna razlika.
Od teh so se po točkah plasirali za kombinacijo v temle redu: Jakopič Albin 160, Jakopič Gusti 157, Lakota 127, Pribošek 118, Rabič 115 točk itd. Start je bil točno ob 15. Glede Snioleja je treba omeniti, da je bil v službi od 5. zjutraj do 13. In je takoj po prihodu vlaka Jesenic moral nastopiti.
Skoki
Danes se je prvenstvo GZSP nadaljevalo s samostojnimi skoki in skoki za kombinacijo. Skakalnica s svojo romantično lego, s katere je krasen razgled na zasnežene vrhove Julijskih Alp in Karavank, je bila prav dobra. Skoke je nekoliko oviral veter, kar je bilo usodno zlasti za Albina Jakopiča, ki je zaradi tega padel pri prvem skoku. Rezultati so bili:
Prvenstvo GZSP v kombinaciji:
1.	Pribošek, Ilirija, 265.9 (31 m, 31.5 m najdaljši skok);
2.	Jakopič Albin, Dovje-Mojstrana, 261.9 (30 p, 31);
3.	Jakopič Avgust, LJubljana, 253.6.
4.	Rabič Miha, Dovje-Mojstrana, 215; 5. Vrhunc Viljem, Lesce, 197; 6. Markež Janez, Bohinj, 196.
V skokih samostojno so se plasirali:
1.	Klančnik Kari, Ljubljana, 146.1 (28, 28).
2.	Beve Edo, Ljubljana, 143.7 (24, 29).
3.	Torkar Jože, Lesce, 130.6 (26, 26.5);
4.	Bručan Lado, Ilirija, 105.5; 5. Polajnar, Ljubljana; 6. Legat, DM; 7. Selan,
Bohinj.
Izmed vseh tekmovalcev se je zlasti odlikoval mladi Pribošek, za katerim pa je le malo zaostajal Klančnik. Ta dva sta po stilu znatno prekašala vse ostale in jih je mogoče dosegal edino še Albin. Vsem trem, kakor tudi Bevcu, se pozna norveška skakalna šola in lahko pričakujemo, da nas bo naša mlada skakalna generacija še častno zastopala tudi na bodočih večjih mednarodnih tekmovanjih.
Spored popoldne.
Popoldanske propagandne skoke je oviral izredno močan veter, ki je pihal ska-kačem naravnost v prsa in so zaradd tega dosegali znatno manjše daljave. Veter je bil mestoma tako močan, da so morali skakanje večkrat za nekaj minut prekiniti. Tisti, ki so računali, da bo popoldne najbrž padel rekord skakalnice (in teh je bilo mnogo), so se zmotili; če ne bi bilo vetra, bi najbrže imeli prav. Zmagal je zasluženo Klančnik, ki mu je bil zlasti stilski v vsakem pogledu vzoren drugi skok. Tudi Albin je bil prav dober, vendar v stilu nekoliko slabši, med tem ko Pribošek po stilu sicer ni zaostajal, pa le ni dosegel daljine kakor dopoldne.
Plasirali so se:
1. Klančnik 1-15 (23 m, 27 m), 2. Jakopič Albin 141.5 (27, 23), 3. Pribošek 139.9 (26, 2s5), 4. Polajnar, Ljubljana, 123.1 (23, 22), 5. Torkar, Lesce, 6. Selan, Bohinj, 7. Vrhunc, Lesce, 8. Markež, Bohinj, 9. Beve, Ljubljana, itd.
Po končanem tekmovanju Je predsednik GZSP g. župan mag. žabkar v gostilni Legat razglasil rezultate in razdelil priznanice. Spomnil se je blagopokojnega kralja, nato pa pozval zbrane, naj vzkliknejo kralju Petru >13. trikratni »Smuk« Priznanice je prav okusno izdelal akademski slikar Tine Hodnik; bili so krasni po naravi risani akvareli najrazličnejših motivov z naših planin, tekmovalcem pač najlepši spomin na letošnje prvenstvo GZSP Ob zaključku je predsednik povabil tekmovalce še na drugi del prvenstva
v	smuku in slalomu, ki bo 23. ln 24. t m. na Rožci.
SK Ilirija (lahkoatletska sekcija). Dre-
vi	ob 19. v telovadnici na Grabnu reden gimnastični trening. Udeležba je za vse atlete obvezna. — (Smučarska sekcija.) Redna seja načelstva bo v sredo ob 20-30 v Evropi in ne danes, kakor je bilo prvotno določeno
Tekme v smuku in slalomu v Celju
Celje, 3. februarja.
Na Svečnico je SK Olimp priredil med-klubeko tekmo v smuku. Start je bil na Tovstu, cilj pa pod Celjsko kočo. Proga je bila dolga 2.5 km, višinska razlika pa je znašala 250 m. Snežne razmere so bile srednje, organizacija pa brezhibna. Na startu je bilo 32 tekmovalcev, in sicesr 21 v konkurenci in 11 izven konkurence, članov Olimpa, podružnica SPD Celje in smučarskega kluba Celje.
Podrobni rezultati so bili:
V	konkurenci: 1. Jelen Fric (Sm. k. Celje) 1:02, 2. Urbančič Adolf (SK Olimp) 1:20, 3. Stavbe Ivan (SK Olimp) 1:21, 4. Meštov zvonko (SPD Celje) 1:32.
Izven konkurence: 1. Valzer (Olimp) 1:51, 2. Grilec Slavko 2:03, 3. Stegu Cvetko 2:13.
Po tekmi so bila trem prvoplasiranim razdeljena praktična darila.
Danes je bila pri Celjski koči za otvoritev smučarskega tedna, ki ga prireja Smučarski klub Celje ob svoji petletnici, tekma v slalomu za damsko prvenstvo pod-saveza. Dolžina proge je bila 350, višina pa 100 m. Vreme je bilo krasno, snežne razmere pa le srednje. Na tekmo so prišle članice jubilanta ta Rapida iz Maribora, nekaj znanih smučark iz Maribora pa ni bilo na startu.
V	podsavezni konkurenci so posamezne tekmovalke zasedle tale mesta:
1. Skoberne Herta (Sm. k. Celje) 2:44.8, 2. Dobocky (Rapid) 2:32.2. 3. Sadnik Berta 2:56.2, 4. Gradinar Mira (obe Sm. k. Celje) 3:19.
Ker je bila ta tekma obenem tekma za klubsko prvenstvo, je bil vrstni red za ta naslov naslednji: 1. Skoberne Herta, 2. Sadnik Berta, 3. Gradišar Mira.
Po tekmi v slalomu za dame je Mia klubska tekma gospodov v slalomu na Isti progi Na njej je tekmovalo 7 članov Smučarskega kluba Cedi e v konkurenci in 6 tekmovalcev izven konkurence. Klubski prvak je postal Jelen Fric s časom 1:41, častna mesta za njim pa sta zasedla Gor-šek Emil z 2:02.8 in Gorečan Ervin z 2:06.2.
Izven konkurence so bili na prvih treh mestih: 1. Kragelj Ivan (SPD Celje) 2:03.2, 2. Valter (Olimp) 2:05.4, 3. Zadra-vec Karol (Olimp) 2:11,8.
Zvečer je bila v klubski sobi razglasitev rezultatov ln razdelitev daril.
Za torek določena medklubska štafeta v mestnem parku je zaradi pomanjkanja snega odpovedana.
Tekme za prvenstvo ZZSP
Zagreb, 3. februarja. Na SIJemenu so se danes končale tekme v smuäki kombinaciji za prvenstvo zagrebškega zimsko-sportnega podsaveza, ki so dale naslednje rezultate:
1. Cu belič Vjekoslav (HPD) 352 točk, 2. Topali (Concordia) 332 točk. Po skokih za kombinacijo so se vršile tekme v skokih za samostojno konkurenco in tudi skoki za propagando posebej; pri prvih je prav tako dosegel prvo mesto član HPD Cube-lič 9 192.2 točke. Najdaljši skok dneva je dosegel Izven konkurence Topali, ki je skočil 25 metrov.
Z nemškega zimsko-
sportnega prvenstva
Garmisch-Partenkirchen, 3. februarja. V teku na 18 km, ki je bil v petek in je obenem veljal kot prvi del tekmovanja za norveško kombinacijo, so bili doseženi tile najboljši rezultati:
1. Nurmela (Finska) 1:18:10, 2. Ivereen (Norveška) 1:19:49, 3. Demetz (Italija) 1:19:50, 4. Brodhal (Norveška) 1:19:54, 5. Hofbaken (Norveška) 1:20:06.
Včeraj so bili skoki za klasično kombinacijo, pri katerih so tekmovalci na mali olimpijski skakalnici dosegli dolžine- nekaj nad in pod 50 m. V skupni kvalifikaciji je dosegel 1- mesto Norvežan Olaf Hofbaken 6 447.4 točke in skokoma 51 in 53 m. Naslednja mesta so zavzeli: 2. Hajen (Norveška) 424.8. 3. Valonen (Finska) 421.5, 4. Vàlka-nen (Finska), 5. Bogner, 6. Wagner (oba Nemčija), 7- Czech (Poljska), 8- Bartoh (CSR) Današnje tekme v skokih samostojno na veliki olimpijski skakalnici so morali zaradi velikega viharja in močnega snežnega meteža prekiniti. Tisočem gledalcev na ljubo so se tekmovalci le žrtvovali ter odšli
1 ~T---I 1 i» "T
Takega ga je našlo jutro. Zabolelo ga je v mišicah, a dvignil se je osvežen. Zagledal je nož na tleh. Spomnil se je groze prejšnjega dne, a ni si mogel verjeti. Pripisoval je ves doživljaj razburjenemu živčevju in skrajni utrujenosti Stopil je na krov. Tedaj je zagledal na tleh pred kabino mornarsko posodo » prepečencem in čokolado.
Pretipal je oboje. Ni sanjal: pravi prepečenec in čokolada. In on je bil lačen, morda prvič v življenju!
Vzel je nož in pričel ladjo preiskovati. Mornarska kabina in kabina kur-jačev sta bili brez vrat in opreme. Tu je gospodaril veter. Kuhinje skoro ni bilo več, bil je le še hodnik. Odprtine, kjer spuščajo tovor po žerjavih v trebuh, ladje, so bile razkrite in železo je bilo vse zarjavelo. Nagnil se je čez rob: prvo nadstropje je zijalo črno in prazno, pod njim drugo, tretje pa je bilo polno vode, ki je odbijala žarko svetlobo. Stopnic ni bilo več. Iskal je vrvi, a je našel le preperele konce. Notranjščine ri mogel preiskati. Pri odprtini za premog so bile še stopnice, a vse je bilo temno, on pa ni imel luči. Neprijetno mu je bilo, ko je stal v luči odzgoraj in je upiral oči v temnino in skušal prodreti v njeno skrivnost. Splezal je na krov.
Ni si mogel razlagati prepečenca in čokolade na mrtvi ladji. Morda pa je bilo vse to že prej tam, morda včeraj tega ni opazil. Mornarji so pustili hrano duhovom. Da, najbrž je tako! Ves dan ni uzrl kake druge ladje.
Nekoliko se je pomiril. Ko pa je v mra* ku nenadno stopil iz kabine, se je zdrznil: Na krmi je švignila vitka postava in izginila proti odprtini. Skočil je bliže po mostičku, a ničesar več ni mogel opaziti.	,
Tedaj je sklenil stražiti. Zaprl se Je v kajuto in je napeto pričakoval pri okencu. Dolgo so mu tekle minute, večne so se mu zdele ure. Srce mu je močno utripalo...
2e je mislil, da je vse zaman. Spanec mu je silil v oči. Tedaj —. Tedaj se je nekaj zganilo na hodniku in tik njegovega obraza se je pokazal v mraku — mrtvaški obraz.
Weller je kriknil in padel vznak. Lotevala se ga je blaznost. Vso noč je tiščal kljuko in se ni ozrl v okence.
Zjutraj je planil iz kajute. Pred njim je stala posoda s prepečencem in čokolado. Weller se je ni dotaknil. Hrepeneče se je zazrl v obzorje: kje utegne uzreti odrešenje? Časih se je plašno ozrl, kje bo zagledal strašnega zasledovalca. Čutil je, da bo jutri blazen, če ostane le še to noč na ladji duhov. V sencih mu je tolklo.
Ko je stalo solnce v opoldnevu, je zagledal dim. Planil je v kabino in je zgrabil posteljnino. Splezal je na jambor in jo obesil tja. Slekel je srajco in pričel mahati z njo. Ladja se je približala, toda plula je mimo. Tedaj se je vzpel na jarbolo in je tulil in mahal v svojem obupu. Ladja se je obrnila proti njemu.
Weller ni vedel, kako je prišel v čoln
in na krov tuje ladje. Pozneje so mu pripovedovali, da je blaznel in venomer opazoval režeči se obraz mrtvega mornarja.
Kapitan je ukazal prenesti na zapuščeno ladjo zaboj razstreliva in je umaknil svoj brod v varno razdaljo, kajti mrtve ladje so v noči brodovom nevarne, ker lahko trčijo ob nje.
Pok, brizg vode. Mrtvi orjak se je dvignil in nagnil, kakor v poslednjem zdihljaju, nato se je hitro potopil. Le malo ostankov je splavalo na valove.
Ladja je vzplula. Ko je plula čez mesto potopa, je plavalo na površju človeško truplo. Kapitan je spustil čoln. Mornarji so hoteli dvigniti telo, ki je ležalo z obrazom v vodi, a zgrozili so se in ga spulili nazaj v morje. V obraz se jim je zarežalo strašno lice mrtvega mornarja... Bil je gobavec...
—	Dosti si pretrpel, fant — je rekel sivi kapitan Wellerju, ko se mu je ta izpovedal — a še vedno nisi zrel za življenje. Enega ti manjka: nikdar nisi okusil dela. Moja »Arrow« gre v pre-komorje po kupčiji. Vzamem te za mornarja. V življenju, ki si ga boš zaslužil s svojimi rokami, boš srečen!
Weller je krepko stisnil sivolasemu pomorcu desnico.
★
—	Srečal sem Wellerja lani v Južni Ameriki, — je končal naš krmar — že trideset let brodari na »Arrowi« in na njej je osivel. V Buenos Airesu me je gostil x rumom.
skakat na malo olimpijsko skakalnico, na
kateri si je v >tovariški< konkurenci pri*
voščil najdaljši skok 52 m Norvežan Sigmund Ruud.
Današnji konkurenčni spored v smuških skokih in hokeju na ledu je bil zaradi nenadnega snežnega prevrata odgoden na jutri-
Nogometni dogodki
Zagreb: Gradjanski : Reprezentanca Siska 7:0. Sisek ni bil kompleten, ker je bilo več njegovih dobrih igralcev zadržanih. Tekma
je bila dober trening, gledalcev je bilo 800-
Za prvenstvo Zagreba: Viktorija:Jugoslavija 1:1, Železničar :Slavija 4:0, Policijski:Tipo-2rufi ia 4:1
Budimpešta: Prijateljske tekme: Ph^bt«: Hungaria 4:4, »llcMilenans 7:0, f**™*: varos:Nemzeti 1:1, Ujpeet:Sorokear (amat)
12*0 - >."- 1
Rim: Italijansko prvenstvo: Ambrosiana: Lazio 1:1, Livomo:Turin 1:1, Triestina. Sampierdarena 2:1, Bologna :.Napoli 3.0, Alessandria :Brescia 1:0. Juventes:Fiorenti-na 0:0, Roma Pro Vercelli 3:2, Palermo:
Milano 1:0.
Dva uspela nastopa Ilirije na ledu
Hokejsko moštvo Ilirije je imelo v soboto in včeraj v S^tihMj^je avstrijsko m®T štvo KAC iz Celovca. — Kljub dvakratnemu porazu so hokeisti Ilirije pokazali
dober napredek. ■
Ljubljana, 3- februarja.
Za razvoj hokeja pri nas niso najugodnejše razmere, ker je treba zanj posebej prirejene drsalne ploskve in čim daljše sezone in zato je treba Iliriji, ki vztrajno or-je ledino v tej športni panogi med vsemi klubi v državi, izreči še posebno priznanje. Prireditelji so v ta namen žrtvovali že mnogo sredstev ta osebnega truda ta ie škoda je, da zanimanje za hokej tudi drugod po državi, kjer končno vremensste razmere niso mnogo slabše ko pri nas, do-zdaj ni dobilo tal, tako da je Ilirija zaenkrat glede konkurence navezana samo na inozemske nasprotnike. Na srečo ima že sosedna Avstrija nekaj odličnih zastopnikov tega sporta, pa je dezdaj vzdrževala ž njimi precej živahne stike; v kratkem pa namerava seči tudi dalje proti severu k bratom Cehoslovakom. Sicer pa se kažejo prvi znaki njene propagande za ta sport tudi že pri nas; tudi Zagreb ta Beograd sta pričela misliti na to, da bi po možnosti udomačila hokej. Ce bodo vremenske raz.nere količkaj dopuščale, bo Ilirija v kratkem nastopila v Beogradu, da pokaže prestolniški puhliki, da je ta borbena Igra na ledu najprimernejše nar domestilo za prijatelje nogometa poleti, želimo, da bi Ilirija v prizadevanjih za popularizacijo hokeja imela čim več uspehov ta pri tem vzbudila tudi razumevanje naših vrhovnih forumov za podpiranje športnega pokreta, ker bo le tako mogoče, da bi v dogledni bodočnosti tudi v tej športni disciplini stopili v krog velikm svetovnih narodov. Zadnji že zdaj ne bomo več!
Vremenski rlziko je pri teh prireditvah
_ posebno letos — posebno velik. SreCo
so imeli aranžerji, da so kljub sumljivim zapadnim vetrovom ta skoraj doslednim napovedim o padavinah ta sličnem pustili veljati dogovor. Vreme ta ledna ploskev sta bila oba dni prav ugodna. Današnjo prireditev za 11. dopoldne Je bilo treba iz »varnostnih« razlogov določiti za uro prej, o čemer pa veliko število sicer stalnih obiskovalcev ni bilo zadostno obveščenih. Prihajali so na tekmo že bolj proti koncu; če se bih vsi, ki so mislili priti, se vsaj blagajnik ne bo imel pritoževati.
KAC : Ilirija 7:1 (1:1, 2:0, 4:0) in 3:1 (i:l, o;O, 2:0)
Moštvi sta oba dni nastopili v naslednjih postavah;
KAC: Eichinger, Nusser,. Eggemberger, Raunegger Stertta, Egger, Scheriau, Rascher, Schneider.
Dirija: Rihar, Kos, Kačič, Gregorio, Pavletič, Gogala, Žitnik, Lombar, Pogačnik.
Obe igri sta nudili glede razdelitve moči enako sliko. V začetku Iger sta bili moštvi precej Izenačeni, nato so gostje polagoma prešli v premoč, ki je biäa na koncu že skoraj popolna. To razmerje sil kažejo prav nazorno tudi rezultati posameznih tretjin, posebno sobotnih.
Moštvo KAC je treba oceniti kot moštvo odličnega srednjeevropskega razreda, ki je gotovo močnejše kot vse državne reprezentance, ki so se na nedavnem svetovnem prvenstvu v Davosu plasirale v spodnji polovici. Moštvo je v vseh vrstah pri-lično izravnano ta dobro vigrano; od vseh pa se le odlikujeta še posebej avstrijska reprezentativca Egger m Stertta, med katerima pa je bil slednji to pot nekoliko pod običajno formo. Nasproti prejšnjim letom s eje moštvo oprijelo sedaj pretežno kombtaacijske igre, kratkih ta enostavnih potez proti nasprotniku.
Domači devetorici, ki je kot »drsalni materijal« najmanj enakovredna, manjka predvsem sistema in rutine. Posamezne vrste še niso Izravnane, pa tudi posamezniki kažejo še pomanjkljivosti, dasi mnogo manj kot lani. Igra se še zmerom večinoma na prodore; o kombinaciji smo videli šele začetke, dasi so se sem in tja že opazile prve zasnove. (Na ledu je to precej drugače kot na zelenem!) Preveč očitna je tudi razlika v znanju med I. ta n. napadom Oba dni sta bila prav dobra Gregorič ln Pavletič. Obramba, ki je bila v soboto manj zanesljiva, je bila danes popolnoma na mestu, najbolj zaradi dobre igre Kavčiča. Izvrsten vratar je bil obakrat Rihar, ki mu je v soboto ušlo nekaj ^dolgih strelov« zaradi slabe razsvetljave.
Nekaj o igrah
V soboto: Igro otvorijo gostje proti H. napadu I. Obe moštvi igrata previdno z lahko premočjo gostov, ki poskušajo vratarja z dolgimi streli. Po izmeni napadalnih vrst uprizori L prvi močan napad; obramba KAC se ne znajde pravočasno ta I. vodi z 1:0 Gostje pritisnejo zdaj vse močnejše; napad za napadom gre proti vratom belo-zelenih ta tik pred odmorom je res izravnana. — Druga tretjina pa v močnejši premoči gostov; napadi I. so zmerom redkejši, čeprav dovolj nevarni. Dva gola za rdeče sta rezultat. V zadnji tretjini so gostje popolni gospodarji. Obramba I. je ob moč, Celovčani streljajo kar Iz vseh pozicij ter z lahkoto postavijo končni rezultat, ki je pa po poteku le nekoliko previsok.
Danes: Začetek poteka spet v znamenju previdnega tipanja, dokler se prvi ne lotijo gostje, ki z lepo kombinacijo dosežejo vodstvo. Domači ca ne odnehajo ln izenačijo — iz gneče pred vrati. Prva tretjina poteče že v močnejši premoči gostov, toda domači so pridni in silno požrtvovalni — v razdiranju. V zadnji tretjini pa so spet gostje — v elementu. Ker pa obramba L do kraja ne popusti, je treba dobro kombinirati. da spravijo ploskev vsaj dvakrat v mroJMro R »tu it nt uetreza poteku. Obe tekmi sta bili odigrani — razen ne-
kaj neznatnih izjem — fair. Pri tej priliki bi bilo omeniti, da nekateri gledalci vse prehudo sodijo posamezna trčenja, ki eo pri brzini, s katero se vse odigrava, neizogibna.
Prvo igro je sodil Celovčan g. Novak, dobro ta objektivno, imel pa je zaradi discipliniranosti igralcev tudi lahko stališče. Danes je vršil sodniške posle g. Vodišek.
Gledalcev je bilo obakrat precej; brez dvoma pa bi bil poset lahko večji, če ne bi bila prijateljev sporta izvabila v zimsko naravo — konkurenca na belih poljanah, ki je bila pretekla dneva precej huda.
Športni drobiž
Smučarska himna, katero je napisal popularni slovenski pisatelj Joža Vombergar, je zdaj natisnjena v novi številki ilustriranega tednika »Naš Val«, reviji za gledališče, ljudske odre, radio, film, šport in modo. Nova številka, ki je pravkar izšla, prinaša duhovito Zoščenkovo »Domače knjigovodstvo«, skicirko iz filmskih ateljejev »Ufe«, Pivkovo črtico »Ples«, izredno zanimivo kulturo telesa, katero prispeva Eva Radičeva, Ingoličevo dramo »Zgrešena pota«, ki bo zlasti dobro došla podeželskim odrom, radijsko tehniko, modno rubriko, filmski drobiž, radijska in gledališka por> čila, križanke ta magične like in seveda nai stalni Sel Catinijev roman »Emilio Bere nini«. posebna zanimivost te naše izvrstne ir cenene tedenske revije je priloga na 12 straneh, na katerih dobimo točen in izredno pregledno urejen program vseh važnih , evropskih radijskih oddajnih postaj in to čen seznam oper, operet, zvočnih iger. koncertov in športnih reportaž v domačii in tujih programih. Zahtevajte še dan« brezobvezno in brezplačno na ogled, 1 iz vod. Mesečna naročnina 12 Din. Pišite n« naslov: Radijska revija »Naš Vai«. Ljubljana.
Italija _ ta smačarstvo
Znana stvar je, da Mussolini z vsemi sredstvi podpira športno udejstvovanje čim širših plasti svojega naroda. Tako je kmalu po prvem snegu naročil vsem članom predsedstva fašistične stranke, da morajo osebno obiskati — in sicer s smučmi in v smučarskem drfesu — Šestrieves, znano-i smučarsko središče, kjer so bili takrat veliki smuški tečaji, Visoki predstavniki stranke so morali prisostvovati številnim tekmam, razen tega pa se tudi sami smučati med ostalimi, ali pa se vpisati v tečaje, če do tedaj še niso Imeli smuči na nogah. Temu zgledu so kajpa sledile množice drugih, ki jim je vsaka Mussolini jeva želja — povelje,
Letošnji rekord na smuški skakalnici
Na olimpijski skakalnici v Garmisch -Partenkirchenu so imeli nedavno otvoritveno tekmo v smuških skokih, na kateri so startali vsi »kanoni« Norveške ter srednje Evrope. Seveda so bili Norvežani še zmerom močnejši ta zasedli so prva tri mesta, toda tudi prvi Srednjeevropec, Nemec Hasel berger, se je do 25 točk približal najboljšemu. Značilno je, da je na tej tekmi Birger Ruud, ki mu dosedaj tudi domači tekmeci niso bili kos, ostal na drugem mestu. Zmagal je njegov rojak Reidar Andersen s skoki 77, 81 ta 83 m ter 343.9 točke. Rekord dneva in letošnje sezone je postavil naš lanski znanec Sören-sen z znamko 84 m. Nemci so prav navdušeni nad njo in zdi se, da se prav nihče ne meni za večno stokanje Fise, da je treba skoke omejiti na daljavo do 70 m.
Obračun o svetovnem nogometnem prvenstvu
Fifa je pred kratkim izdelala dokončni obračun o nogometnih tekmah za'svetovno prvenstvo, ki so bile maja in julija t. L Cisti dobiček znaša okoli 720.000 lir in so ga razdelili med sodelujoče takole: Italija 212 (vse v tisočih lir), Avstrija 117. Češkoslovaška 99, Španija 55, Švica 39, Nemčija 35. Holandska 29, Madžarska 26, Švedska 23, Amerika 21, Brazilja 16, Francija 12, Argentini ja 11, Egipt 75, Rumunija 5.6 in Belgija 5.5. Največ dohodkov ni bilo s finalne tekme, temveč na tekmi med Italijo in Avstrijo (811.500 lir). Za finale je bilo prodanih vstopnic za 751.000 lir.
Umrl je izumitelj —■ mrež za gole
Nedavno je v 76. letu starosti umrl inž. Browdic, ki je prvi uvedel mreže okoli gola. Na angleških igriščih so pričeli postavljati mreže pred dobrimi 40 leti, nato pa se je novotarija kaj hitro prenesla tudi na celino. Mreže so napravile konec marsikateremu sporu zaradi doseženih golov. Ker se često — posebno pri ostrih strelih — ni dalo ugotoviti, ali je žoga res švignila t igrišča med obema drogoma.
Štirje stranski sodniki
Angleški, nogometni strokovnjaki, ki na »papirju« urejajo igranje nogometa, 80 sprožiji predlog, naj bi namesto dveh stranskih sodnikov poslovali štirje. Vsak izmed njih bi moral paziti na polovicc igrišča po dolgem. Sodnika bi ti »preku-cuhi« radi posadili na vzvišen prostor izven igrišča, za »sporazumevanje« z igralci pa bi mu namestili mikrofon. Slednjf bi res ne bilo slabo, posebno v ■ tekmah kjer igralci brcajo vse od kraja, samo žogt ne!
KUSANGO
GROZOTNO rOROCILC
Arhitektura in
gradnja mest
Pod naslovom »Arhitektura in gradnja mest« je predaval v okviru Ljudske univerze univ. prof. I. Vurnik. Predavanje je bilo zamišljeno tako, da je nudilo dober vpogled v duhovno stremljenje njegove šole.
V	prvem delu predavanja je podal predavatelj na mnogih primerih svoj notranji razvoj v osnovnih spoznanjih sodobne arhitekture. Pokazal je dalje, kako more nastati vsako dobro opravljeno delo le iz svojih notranjih potreb, iz svojega smotra, dalje iz sredstev, s katerimi je mogoče sestaviti doticno delo in iz načina, kako so ta sestavna sredstva med seboj povezana. — Dokazal je bistvo pojma »slog« in pojasnil, kako in kedaj doseže arhitektovo delo svoj višek. Govoril je o nujni potrebi splošne tn čim temeljiteje strokovne izobrazbe za arhitekta, ker se le po njej more približati spoznanju potreb sodobne družbe in možnosti, kako tem potrebam zadostiti. Posebno so bila zanimiva tista njegova izvajanja, ko je razlagal, kako se mora zlasti sodobni mladi arhitekt skušati priučiti, da ustvarja lepote svojih del ne z dekoracijo, marveč z iskanjem in uveljavljanjem notranjih lepot materijala in konstrukcije. Le po tei poti vidi predavatelj možnost zaposlitve vedno večje množice mladih arhitektov.
V	drugem delu svojega predavanja je pa pokazal osnovne misli za izdelavo novega mestnega projekta. Posebno pažnio je posvetil načinom ureditve stanovanjskih delov mesta in vključitvi javnih stavb v ostalo telo mesta. Pri ureditvi stanovanjskih delov je predočil možnost ločitve osebnega in voznega prometa, možnost znižanja površine prometnih cest na minimum, možnost čim večjega zavarovanja stanovanj pred prahom in ropotom.
Jasno je izzvenela tudi njegova misel, kako je treba vedno upoštevati pri stavbah, ki se grade sredi starih dobro grajenih mestnih delov, obstoječe kulturne dobrine starih stavb. Nova stavba, ki se gradi v takih okolnostih, se mora po svoji gmoti in visokosti prilagoditi obstoječemu dobremu; arhitekt ima kljub temu še vse možnosti, da se umetniško izzivi ln pokaže svojo resnično sposobnost
S priznanjem je prikazal delo in skrb naše mestne občine pri razširitvi cestne železnice, ki ga je označil kot prvo veliko dejanje, skrb in srečno roko pri urejevanju parkov, pri olepševanju cest z zelenjem in pri postavljanju spomenikov, kar je označil kot dela trajne vrednosti. Zavzemal se je za poglobitev žele7.niške proge Zalog—glavni kolodvor—Vič, ker more samo to dejanje zagotoviti res lep in ugoden razvoj severnega dela Ljubljane. — Predavanje je bilo zelo dobro obiskano in občinstvo je z vidno napetostjo sledilo predavateljevim izvajanjem.
Pri hemoroidalni bolezni, zagatenju. natrg.anih črevih, abcesih, sečnem pritisku, "odebelelih jetrih, bolečinah v križu, tesnobi v prsih, hudem srčnem utripanju, napadih omotice prinaša uporaba naravne »Franz Josefove« grenčice vedno prijetno olajšanje, cesto tudi popolno ozdravljenje. Strokovni zdravniki za notranje bolezni svetujejo v mnogih slučajih, da naj pijejo taki bolniki vsak dan zjutraj in zvečer pol čaše »Franz Jose-fove« vode. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in spe-rerijskih trgovinah.
Potrti neizmerne žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naša iskreno ljubljena teta in botrica, gospa
FRANJA ZUPANČIČEVA
šivilja na Sv. Petra cesti 43
na svečnico popoldne po dolgem ln muke polnem trpljenju, previdena s tolažili svete vere, v starosti 82 let, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne pokojnice bo v torek, dne 5. februarja ob %2. popoldne iz mrtvašnice sploššne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Križu.
uspehov
na
en oglas
v
„JUTRU"
ZADNJA PRILIKA!	IZREDNE CENE!
Samo še 4., 5., 6. In 7. februarja se vrši
PRODAJA BLAGA V KONKURZU „J U G 0 S P 0 R T"
in sicer v trgov, prostorih LJUBLJANA, Miklošičeva cesta 34. Gramofoni med njimi orjaški za koncertne, društvene in kino dvorane, kavarne in restavracije na električni pogon; gramofonske plošče v veliki izbiri; radio-potrebščine. Trgovski inventar poraben za vsako trgovino, se proda skupno ali v posameznih delih.	1336
V Ljubljani, dne 2. februarja 1935.
Občina Ljubljana Mestni pogrebni zarod
ŽALUJOČI OSTALL
Naznanjamo, da je preminil naš soustanovitelj, družabnik in poslovodja, gospod
FRAN STUPICA
VELETRGOVEC
ki ga ohranimo v trajnem hvaležnem spominu.
Blagopokojnika spremimo danes ob 14.30 na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 2. februarja 1935.
Centrala za staro železo
družba z o. z. LJUBLJANA.

V globoki žalosti naznanjamo, da je naš srčnoljubljeni soprog, oče, brat, stric, svak itd., gospod
PETER MALIČ
posestnik in gostilničar
dne 2. t. m. po težki bolezni, previden s svetotajstvi, mirno v Gospodu preminil.
Truplo blagopokojnega se prepelje iz Ljubljane v Vinico, kjer se vrši pogreb v ponedeljek, dne 4. februarja 1935.
Ljubljana-Vini ca, 2. febr. 1935.
Žalujoči ostali.
Mestni pogrebni uvod Občina Ljubljana
"I
Revija ŽIVLJENJE IN
SVET
POSAMEZNA ŠTEVILKA 2 Din SEGAJTE PO DOBREM STTVU!
Tužnim srcem naznanjamo, da je naša ljubljena soproga, mati in teta, gospa
Ivanka šimnic
soproga trg. potnika
dne 2. t. m. po dolgotrajni težki bolezni, previdena s svetotajstvi, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb drage pokojnice bo v ponedeljek, dne 4. februarja 1935 ob %3. uri popoldne iz hiše žalosti, Rimska cesta 23 na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, 2. februarja 1935.
Šimnic Peter, soprog; Gusti, Petrina, Peter, Albin, Slavko, otroci, in ostalo sorodstva
Mestili pogrebni tavixi Občina Ljubljana
Potrta neizmerne žalosti naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš iskreno ljubljeni__in _ nenadomestljivi soprog, oče, svak in stric, gospod
Ivan Leskovec
trgovec in posestnik
v soboto, dne 2. t. m. po dolgotrajni muke polni bolezni, previden s tolažili svete vere, boguvdano preminil.
Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v ponedeljek, dne 4. februarja ob pol 4. popoldne na domače pokopališče v
šmartnem.
Šmartno pri Litiji, dne 4. februarja.
Globoko žalujoča soproga ANA LESKOVEC, ZLATO in
FRANCI, sinčka*
Mestni pogrebni zavod Občina Ljubljana
Dr. Erik Eberl naznanja v svojem, v imenu hčerke Ine ter ostalih sorodnikov pretužno vest, da je njegova iskre-noljubljena soproga, oz. mati, sestra, teta in svakinja, gospa
ANA EBERL
dne 2. t. m. po dolgotrajnem bolehanju, previdena s tolažili sv. vere, mirno preminila.
Pogreb nepozabne bo v ponedeljek, dne 4. februarja 1935 ob 4. popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 2. februarja 1935.
- ■ .

ygaifl
i7-\\fr-
I - ■--t j

.'i', ■-.
: X M3:


3REZ POSEBNEGA NAZNANILA.
NAZNANJAM PRETUŽNO VEST, DA JE MOJ ISKRENO LJUBLJENI, DOBRI SOPROG OZ. STRIC IN SVAK, GOSPOD
DR» FRAN ZBAŠNIK
RAVNATELJ OZ. DVORNI SVETNIK V POKOJU
IN PISATELJ
DANES OB 1. URI POPOLDNE, PO DALJŠI BOLEZNI, V 80. LETU MIRNO V GOSPODU ZASPAL.
NA ZADNJE POČIVALIŠČE K SV. KRIŽU GA SPREMIMO IZ HIŠE ŽALOSTI BEETHOVNOVA UL. 9 V PONEDELJEK, DNE 4. FEBRUARJA 1935 OB 4. URI POPOLDNE.
MAŠA ZADUŠNICA SE BO DAROVALA V TOREK, DNE 5. FEBRUARJA 1935 OB i/2 8. URI ZJUTRAJ V ŽUPNI CERKVI MARIJINEGA OZNANJENJA.
LJUBLJANA» DNE 2. FEBRUARJA 1935.
GLOBOKO ŽALUJOČA SOPROGA TILKA ZBAŠNIK
IN SORODSTVO.
MESTNI POGREBNI ZAVOD V LJUBLJANI, OBČINA LJUBLJANA
ZDRUŽENJE TRGOVCEV V LJUBLJANI SPOROČA, DA JE PREMINIL GOSPOD
STUPICA FRAN
VELETRŽEC IN DOLGOLETNI BIVŠI PREDSEDNIK UPRAVE ZDRUŽENJA TRGOVCEV
POKOJNIKA, TOVARIŠA OHRANIMO ZA NJEGOVO VESTNO IN POŽRTVOVALNO DELO V TRAJNEM IN HVALEŽNEM SPOMINU.
LJUBLJANA, 2. FEBRUARJA 1935.
UPRAVA.
.C.'--"*
W '
Naš dobri nepozabni šef, gospod
Franc Stupica
VELETRGOVEC Z ŽELEZNINO ITD.
nas je v petek, dne 1. februarja za vedno zapustil. Blagega pokojnika ohranimo v trajnem spominu.
Ljubljana, dne 2. februarja 1935.
Osebje tvrdke FR. STUPICA.
Oreiuje Davorin Ravljen, — Izdaja ca konzorcij »Jutra« Adoli Ribnikar. — Za Narodno tiskarno & d. kot ttekarnarla Franc JezeréeJL — meeratnl del Je odgovoren Aloja Novak. — Vsi • UubUanl