GDK: 624:311 Tehnološki načrt - sestavni del gozdnogospodarskega načrta Technologic Plan - a Constituent Part of a Forest Managing Plan Miran HAFNER* Izvleček Hafner, M.: Tehnološki načrt - sestavni del gozdnogospodarskega načrta. Gozdarski vestnik, št. 4/1993. V slovenščini. 1 O-letni gozdnogospodarski načrti gozdnogospo- darskih enot bi morali vsebovati tudi tehnološki načrt. V prispevku je podan predlog načina zbira- nja podatkov za tak načrt in osnovne usmeritve za izdelavo tehnološkega načrta. V skupino stro- kovnjakov, ki izdelujejo gozdnogospodarski načrt gozdnogospodarske enote, bi morali vključiti teh- naloga. Ključne besede: pridobivanje lesa, gozdnogo- spodarski načrt, tehnološki načrt 1. UVOD 1. INTRODUCTION Ob izdelavi 1 O-letnega gozdnogospodar- skega načrta gospodarske enote je po- trebno izdelati tudi tehnološki načrt. Obi- čajno se tehnološki načrti v okviru 1 O-letnih gozdnogospodarskih načrtov niso izdelo- vali in je tehnološko načrtovanje imelo svoje mesto le pri sečno spravil nem izvedbenem načrtovanju, delno pri dolgoročnem načrto­ vanju gozdnih cest, v načrtu gozdnogospo- darskega območja pa so bile podane le grobe tehnološke usmeritve. še danes so o potrebnosti tehnološkega načrta v okviru gozdnogospodarskega načrta gospodarske enote, o vsebini načrta in o načinu njegove izdelave v gozdarski stroki mnenja deljena. Ponekod prevladuje mnenje, da zadostuje, če so v načrtu prikazane trase bodočih gozdnih cest, drugi smo mnenja, da mora biti tehnološki načrt izdelan detaljneje in bolj kompleksno. * M. H., dipl. inž. gozd., Gozdno gospodarstvo Kranj, 64000 Kranj, Staneta Žagarja 27a, SLO Synopsis Hafner, M.: Techno logic Plan - a Constituent Part of a Forest Managing Plan. Gozdarski ves- tnik, No. 4/1993. ln Slovene. Ten-year forest managing plans of forest mana- ging units should also include a technologic plan. The article presents a suggestion of the collecting of data for such a plan and the basic guidelines for the elaboration of a technologic plan. A techno- logist should also be a part of a group of profes- sionals who work on a forest managing plan of a forest managing unit. Key words: wood production, forest managing plan, technologic Gozdnogojitveno in sečno spravilno na- črtovanje sta v preteklosti prevečkrat pote- kala v različnih smereh. Spoznanja o vlogi gozdov v prostoru ter vse večja obremenje- nost in ogroženost gozdov zahtevajo skupno načrtovanje vseh ukrepov v gozdu oziroma prostoru. Nova spoznanja nareku- jejo teamsko delo gozdarskih strokovnjakov tudi pri sestavi gozdnogospodarskih na- črtov gospodarskih enot. Na kranjskem gozdnogospodarskem ob- močju smo zato ob izdelavi gozdnogospo- darskih načrtov gospodarskih enot vključili v team tudi tehnologa. Njegova naloga je izdelati tehnološki načrt. Ob pomanjkanju strokovnih navodil in usmeritev za način zbiranja tehnoloških podatkov, neenotnosti zbiranja podatkov po Gozdnih gospodarstvih,· različnega na- čina izdelave tehnoloških načrtov in različ­ nih smernic glede na vloge, ki jih gozdovi določene gospodarske enote opravljajo, smo bili prisiljeni sami razmisliti o pomem- bnosti različnih podatkov za prikaz stanja gozdov v tehnološkem pogledu oziroma za izdelavo tehnološkega načrta. GozdV 51, 1993 191 Tehnološki načrt- sestavni del gozdnogospodarskega načrta 2. ZBIRANJE PODATKOV ZA TEHNOLOŠKI NAČRT 2. DATA COLLECTING FOR TECHNOLOGIC PLAN Po programu priprave tehnološkega na- črta tehnolog ob terenskem delu v gospo- danski enoti zbira podatke in analizira stanje glede: 1. nagibov terena in trdnosti kamninskih podlag, 2. uporabljenih tehnologij v preteklem obdobju veljavnosti gozdnogospodarskega načrta, 3. prometnic vseh vrst. 2.1 Nagibi terena in trdnost kamninskih podlag 2.1 Terrain Slope and the Firmness of Basic Rock Podatke o nagibih terena in trdnosti kam- ninskih podlag tehnolog označi ob pregledu terena v karti merila 1 : 10.000, terene pa v pogledu obojega razvrsti v naslednje kategorije: - ravno in pobočja nagibov do 40 %, - pobočja nagibov 41--<30% s trdno kam- ninsko podlago, - pobočja nagibov nad 60% s trdno kamninsko podlago ter pobočja z blažjimi nagibi, če jih izgrajujejo mehke, slabo no- silne kamnine. V to kategorijo spadajo tudi vsa erodibilna in druga labilna pobočja. Navedimo izhodišča, ki opravičujejo na- vedeno kategorizacija terena. 1. Potrebujemo posebej označen teren, na katerem je možno popolnoma mehanizi- rana traktorsko spravilo z enostavno grad- njo vlak in z možnostjo gibanja traktorja po urejenih brezpotjih. 2. Potrebujemo posebej označen teren, na katerem je že potrebno ročno predspra- vilo ali večja gostota prometnic (nagibi 41- 60% na trdni podlagi). Odločitev q gradnji prometnic ali izbiri drugačne tehnoiogije je možno v tej kategoriji prepustiti ·lastniku gozda na podlagi ekonomskega izračuna in splošnih usmeritev gozdarja. Izjema so gozdovi s poudarjeno katerokoli od splošno koristnih vlog. 3. Potrebujemo posebej označen teren, 192 GozdV 51, 1993 na katerem je nujno določiti omejitve ali usmeritve pri gostivi prometnic, izbiri tras prometnic, načinu njihove gradnje, načinu prečkanja vodotokov, pogostosti prečkanja vodotokov ipd., in usmerjanje lastnikov go- zdov v ekološko ustrezne tehnologije, ne glede na to, ali gozd katero od splošno koristnih vlog poudarjeno opravlja ali ne. V primeru, da gozdovi na terenu te kategorije poudarjeno opravljajo katero od splošno koristnih vlog, se ob oblikovanju smernic to še dodatno upošteva. Na terenih te katego- rije mora tehnolog še posebej temeljito razmisliti o izboru ekološko najustreznejše tehnologije. 2.2 Uporabljene tehnologije v preteklem ureditvenem obdobju 2.2 The Technologies Applied in the Past Forest Managing Period Podatke o uporabljenih tehnologijah spravila lesa v preteklem obdobju veljavno- sti gospodarskega načrta tehnolog označi v karti merila 1 :10.000. Tehnologije spra- vila razvrstim o v naslednje kategorije: - spravilo lesa s konji, - traktorsko spravilo (popolnoma meha- nizirana), - kombinirano ročno in traktorsko spravi- lo, - ročno spravilo, - spravilo z žičnimi žerjavi s stolpom, - spravilo s klasičnimi žičnimi žerjavi. 2.3 Prometnice 2.3 Forest Communications Podatke o prometnicah pridobi tehnolog iz katastra gozdnih cest in iz karte vlak oziroma iz detaljnih izvedbenih načrtov. Pri posameznih vrstah prometnic tehno- log zapiše naslednje podatke: - pri cestah: dolžino, lego, utrjenost, lastništvo, gostoto, prevoznost itd., - pri vlakah: dolžino, kategorijo, stanje, gostoto po kategorijah terena, nagib itd. Ob terenskem delu v gospodarski enoti tehnolog vriše v karto prometnic merila 1 : 10.000 tudi eventualne popravke pro- metnic. Ob analizi stanja terena, tehnologij in prometnic tehnolog ugotovi dejansko od- Tehnološki načrt- sestavni del gozdnogospodarskega načrta prtost gozdov gospodarske enote s promet- nicami na terenih različnih kategorij in v območjih različnih uporabljenih tehnologij. Ugotovitve so ena od osnov za študij naj- večjih dopustnih gostot traktorskih vlak na različnih kategorijah terena. 3. RAZPRAVA 3. DISCUSSION Na osnovi tako zbranih podatkov dobimo dober pregled nad tehnološkimi značilnost­ mi gospodarske enote. Pred določanjem tehnoloških usmeritev potrebujemo še podatke o vseh vlogah, ki jih opravljajo gozdovi gospodarske enote. Podatke dobimo iz karte vlog gozdov, ki jih delimo na: - varovalne, - hidrološke, - biocenotske, - dediščinsko varstvene, - zaščitne, - ostale socialne vloge. Ob podrobni analizi stanja gozdov in njihovih vlog dobi tehnolog dobro osnovo za usmerjanje ekološko sprejemljivega raz- voja tehnologije. Usmeritve lahko vsebujejo npr.: - način gradnje vlak, elemente vlak, go- stoto vlak, načine prečkanja vodotokov in omejitve v zvezi s tem itd. - v različnih kategorijah terena in v območjih različnih poudarjenih splošno koristnih vlog gozdov; - priporočila oziroma določila lastnikom gozdov, da izberejo ekološko ustrezno teh- nologijo pridobivanja lesa, zlasti na terenih 3. kategorije; Popravek - strokovno argumentirane predloge tras prihodnjih gozdnih cest; - tehnološke omejitve v gozdovih s pou- darjenimi splošno koristnimi vlogami. Opisan način zbiranja podatkov omogoča ustvarjanje banke podatkov s tehnološkega področja in v pogledu vlog gozdov, in to na nivoju oddelka in na vseh višjih nivojih, kar nam omogoča enostavnejše planiranje, us- merjanje in svetovanje lastnikom gozdov na tehnološkem področju. Potrebno bo iz- delati računalniške programe za ustrezen način zbiranja in obdelave podatkov. Prav tako bo nujno potrebno izdelati računalni­ ške simulacije primerjalnih kalkulacij, kar bo omogočilo hitrejše in kakovostnejše sve- tovanje lastnikom gozdov glede tehnoloških rešitev. V tehnološkem načrtu mora tehnolog oblikovati konkretne usmeritve. Za takšno deJo ugotavljamo pomanjkanje študij o vpli- vih različnih tehnologij na gozdove, zlasti na tiste s poudarjenimi splošno koristnimi vlogami, o največjih dopustnih gostotah vlak v različnih kategorijah terena in za gozdove različnih poudarjenih vlog, ter o vplivih različnih tehnologij gozdnih del v različnih letnih obdobjih, tako na tla, sestoj, kot tudi na živalski del gozdnega ekosiste- ma. Take študije so nujne, da bomo lahko bolj argumentirano in bolj konkretno usmer- jali izbiro tehnologij in predpisovali tehnolo- ške omejitve, kjer je to potrebno. Ne nazadnje bo potrebno doseči, da v gozdovih s poudarjeno katerokoli splošno koristno vlogo, država začne lastniku gozda priznavati in plačevati nadstroške, nastale zaradi predpisane ustreznejše, vendar dra- žje tehnologije del v gozdovih. V prispevku dr. E. Rebu le Vpliv vlak na priraščanje dinarskega jelovo-bukovega gozda, objavljenem v Gozdarskem vestniku, št. 3/1993, je v tabeli 1 na strani 123 tiskarski škrat v predzadnji vrsti B spremenil v A, v zadnji vrsti pa bi bilo namesto B + B pravilno A + B. Avtorju in bralcem se opravičujemo. Gozd V 51, 1993 193