Poštnina plačana V gotovini.
Leto X, št. 278
Liubl)and, sreda 27. novembra 1929
Cena 2 Drn
Naročnina enaA* mesečno 35 Dan, M inozemstvo 40 Din.
Uredništvo: Ljubljana. Knafljeva obed 5. TtMoo Štor«
3122. 3123. 3124. 3125 to 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Tefcfcm št «a
Celje: Kocenova oL 2. Telefon Štev. 190.
Rokopis se ae vračajo. • Ozkass po tarif u.
Upravalitvo: UuMjaoa. Preicroov« m M.
Teleioa tt 1122. 3123. 1124. 3I2S. 312«. laserat« oddelek: Ljubljana. Prešernova
ulica 4 relefoo §t 1492 Podružnica Maribor: Aleksandrova cest«
it 13 Telefon 5t 455 Podružnica Cette: Kocenova aBca It 2.
Telefon St 191 Računi pn pošt Sek ta vodih: Ljubljana 11.842; Praha &sk> 78.180; Wle» Nr. 105.241.
LJubljana. 26. novembra.
Belgijska vlada je v krizi. Ministrski predsednik Jaspar je podal ostavko. Odstopil je zaradi tega. ker se vladne koalicijske stranke niso mogle pobotati glede f krnskega vprašanja. S flam-sko zadevo je imelo belgijsko kraljestvo opravka pred vojno, med vojno hi po vojni. Pred vojno so bili Flamci še dokaj pohlevni. Zahtevali so razne reforme sebi v prid.
Belgija je dvojezična dežela. Del prebivalstva govori francoski, drugi pa flamski jezik, ki je na moč podoben nizozemskemu. Dočim ie valonski — to je francosko govoreči del dežele — vedno bij kompakten, je Flandrija močno stala pod francoskim vplivom. Buržoazija velikih, pa tudi manjših flamskih mest je bila dvojezična. Francoščina je bila in je še danes tam gosposki jezik. Flamsko gibanje se opira v prvi vrsti na kmečki sloj. Na čelu mu je skraja stala duhovščina, ker je našla med flamskimi kmeti najboljšo zaslombo. Pozneje je sledilo tudi delavstvo.
Med vojno je prijela flannsko zadevo v roke Nemčija. Pri tem je seveda ni gnala kaka Ijudomila nagnjenost napram Flamcem. Hotela je marveč pripraviti notranje razsulo Belgije. Našla je Flamce. nekatere zastonj, še več pa za denar, ki so ustanovili nekakšen Narodni svet, matico nekakšne flamske vlade pod nemškim pokroviteljstvom. Nemčija ie nameravala, če bi mogla diktirati zmagoviti mir. kratko in malo prikloniti germanski del Belgije Nemčiji. • Gotovo je. da so nekateri flamski voditelji natanko vedeli. komu in kateremu cilju služijo. Ni pa dvoma, da so bili med njimi tudi zanesenci, ki so sanjali ali o posebni flamski državi, o avtonomni Flandriji v okviru belgijskega kraljestva ali pa o oriklooitvi jezikovno in plemensko sorodni Holandiji. Zmagovita Belgija je po svetovni vojni napravila z vsemi flamskimi voditelji, ki so paktirali z Nemčijo, kratek proces. Obsodila in pozaorla jih ie.
VendaT flamskega gibanja ni bilo konec. Treba se je sporazumeti o tem, kaj vsebuje flamski pokret. Pravno so bili Flamci že desetletja zenačeni z Va-ionci. Vendar se jezikovna enakopravnost v praksi ni izvajala v isti meri kot na papirju, v prvi vrsti zato. ker Flamci. zlasti njihova inteligenca, sami tega niso hoteli. Kultura v Belgiji je temeliila na francoskem jeziku. _Vse univerze so bile francoske Flamščina se je začela vanje pomalem uvajati šele po vojni. Marsikomu se zdi zapeljivo primerjati jezične razmere v Belgiji z režimom, ki je vladal v habsburški Avstriji in jo pokopal. To je narobe mišljenje. Ko se je flamski del Belgije začel resno prebujati in zahtevati svoje, so se Valonci izkazali zelo sprejemljive za njihove upravičene zahteve.
Nekatere univerze so postale dvojezične — ob velikem odporu flamskega meščanstva, kj hoče ostati zvesto francoski tradiciji. Vlada za vlado je popuščala flamskim zahtevam. Ne le v civilno upravo, marveč tudi v vojsko se je vpeljala flamščina kot ravno-praven jezik. Popuščanje je šlo še dalje. Hoteli so uvesti dvojezionost na celi črti. Poslej bi moral vsakdo, kdor bi hotel imeti važnejšo javno službo, zrnati dobro oba "eželma jezika. Kaj se to pravi, je na ciiani. Izobraženi Flamci itak vsi znajo francosko. Redkoka-teri Valonec pa zrna flamsko. Tako bi se zgodilo, da bi vsa boljša mesta pripadla germanskim Flamcem.
Valonci so se tej nakani odločno i isprli. Zdaj so oni tisti, ki zahtevajo avtonomijo, delitev Belgije na dve sferi. Seveda pa ostanejo Valonci zanesljivi belgijski patrijoti. ki so za enotnost Belgije vsaj na zunaj. Flamci pa so v svojih zahtevah vedno ener-gičnejsi. Predvsem hočejo, da se slavna univerza v Gandu, ki je bila nad sto let eno izmed žarišč francoske kulture, popolnoma poflami. Vlada je bila že na tem, da na to pristane. Liberalci, ki predstavljajo francosko tradicijo v deželi, so se po dolgem kolebanju takemu radikalizmu uprli.
Predsednik vlade Jaspar je moral spričo takega položaja podati ostavko. Ako ne pride naknadno do sporazuma med klerikalci in liberalci,_ so nove volitve neizbežne. Socijalisti. ki so močna, upapolna opozicija, mnogo od teh pričakujejo.
Vsekakor pa je želeti in tudi upati, da se Belgiji zdaj ob njeni stoletnici posreči rešiti jezikovni problem v splošno zaidovotjnost kar ji bo dalo notranji mir in ja zagotovilo obstoj kot enotne, neodvisne države.
Kriza v JNS
Zagreb, 26. novembra n. Predsednik JNS dr. Panda!kavič 'm tajsiifc dr. RifooM sta bffla danes obveščena po oMastivu, da je dosedanja uprava poajvana Se nadalje, da vodi tekoče posile JNS in ča ie edfioo ona u/prarvičema skScati novo sfcup-SSoo.
Ohlajenje odnošajev med Sofijo in Rimom?
Senzacijonalna vest sofijskega lista - V Rimu očitajo Burovu nekorektnost do Mussolinija
Beograd, 26. novembra p. Današnja »Pravda« poroča iz Sofije, da objavlja »Utror senzacionalen članek svojega dopisnika v Rimu, ki trdi, da je prejel informacije iz italijanskega zunanjega ministrstva. V članku se zatrjuje, da je Mussolini zelo nezadovoljen z zadržanjem bolgarskega zunanjega ministra Burova, ki da se je že parkrat pokazal nekorektnega proti njemu. Ko se je Burov vračal iz Pariza v Rim, ga je italijansko zunanje ministrstvo povabilo, naj poseti Rim, česar pa ni storil. Razen tega je znano, da je Burov v zelo slabih odnošajih z bolgarskim poslanikom v Rimu, generalom Vlko-vom, in da je zato zahteval, ko se je vračal iz Pariza, naj ga čaka v Milanu tajnik poslaništva in ne poslanik sam.
»Utro« piše, da odnošaji med Itafijo ln Bolgarijo v zadnjem času niso niti malo prijateljski.
Dunaj, 26. novembra g. Iz Sofije poročajo: Listi pišejo o ohlajenju odnošajev med Bolgarijo in Italijo. Vzroki za to so baje v nekorektnem postopanju zunanjega ministra Burova, ki se baje ni odzval nekemu vabilu italijanskega zunanjega urada. Ker, kakor znano, Burovo razmerje do bolgarskega poslanik v Rimu, generala Vlkova, ni najboljše, je ostal Burov ob priliki svojega obiska v Italiji samo v Milanu, kjer je vzel na znanje poročilo lega-cijskega svetnika bolgarskega poslaništva. Mussolini je baje zaradi tega »faux pasija« bolgarskega zunanjega ministra zelo indigniran.
Prepovedane demonstracije proti mirovni pogodbi v Bolgariji
Sofijska vlada je prepovedala vse javne prireditve ob obletnici neuilleskega miru — Aretac;$e komunistov — Zopet novo
razbojništvo
Sofija, 26. novembra. AA. Bolgarska vlada je prepovedala vse javne protestne manifestacije proti neuilleski pogodbi. Za jutra je sklican samo shod v vojaškem klubu, kjer bodo imeli dostop zastopniki patrijotičnih udruženj. Ostalo občinstvo baje ne bo moglo prisostvovati temu shodu, na katerem bo govoril tudi mitropolit Štefan.
Sofija, 26. novembra. AA. Bolgarska agencija poroča: Zveza patrijotičnih udruženj je nameravala prirediti po vsem Bolgarskem na obletnico neuflleske mirovne pogodbe protestne manifestacije proti raznovrstnim bremenom. ki naj bi se zvalila na Bolgare. Posebno obsežne so bile priprave za prireditve v Sofiji. V zadnjem trenutku pa so oblastva prepovedala vse poulične manifestacije. Organi oolicije so iznenadli in aretirali udeležence
komunistične skupine, na kateri se }e razpravljalo, kako naj se preprečijo manifestacije in s tem onemogoči akcija patrijotičnih udruženj. Policija je aretirala več oseb, ki pa so bile kasneje večinoma izpuščene, le nekaj komunistov je bilo zadržanih v zaporu.
Sofija, 26. novembra. AA. Sinoči je skušala skupina komunistov prirediti v Pirotski ulici skupščino, da bi sklepala o protidemonstracijah povodom nameravanih manifestacij zoper neuiMe-sko pogodbo. Policija je zvedela za to skupščino in jo razgnala. Pri tem je aretirala več oseb.
Sofija, 26. novembra. AA. V Ortak-liju sta dva oborožena razbojnika napadla avtomobil, ranila šoferja in enega potnika ter vse skupaj izropala do golega. Po opravljenem tolovaj-srtvu sta izginula brej sledu.
Nove aretacije komunistov v Zagrebu
Komunisti so se zopet skušali upirati z revolverja, a so njihovi naklepi pravočasno preprečeni
Beograd, 26. novembra. AA Tekom preiskave, ki jo vodi policijska uiprava v Zagrebu, je nastala potreba, da se izvrši hišna preiskava v stanovanju Petra Fratrovič, soboslikarskega pomočnika Mata Studice, delavca in Štefke Peterlin. delavke. Ko so organi oblastva prišli v stanovanje Petra Frato-viča, je iapalil ta tri revolverske strele na detektiva Budisavljeviča. ki ga pa ni pogodil. BudisavLievič se je mahoma vrgel na Fratoviča. Med spopadom je Fratrovič udaril detektiva z re-
volverjem po glavi Ta pa ga (ie končno obvladal Ko so nato organi oblastva prišli v stanovanje Štefice Peterlin, je le-ta planila k postelji, da potegne revolver. Njen naklep je bil pravočasno preprečen. Mate Studič se je vdal brez odpora. Pri hišni preiskavi so našli pri Fratroviču im Peterlinovi večje število tiskanih letakov komunistične vsebine. Pri Studiču so našli samo revolver, za katerega ni imel oblastvenega dovoljenja-
Trezen avstrijski apel na Heimwehr
Značilen čJančič »N. Fr. Prcsse diletantizmu Heamwehra
Beograd, 26. novembra M. »Neme Freie Presse« je objavila 24. t. m. pod naslovom »Jugoslavija im Avstrija« naslednjo beležko: Zadnji glasovi jugoslovanskega tiska dokazujejo, da vlada v Jugoslaviji slejfcoprej razpoloženje do Avstrije in Schobrove vlade. Dolžni smo resnici na ljubo ugotoviti, da so bih »reišm napadi naiperjeni samo proti Heimwehm zlasti proti onim delom He;rnwehra, ki so se vmešavali povsem nepotrebno v fegoslovenske zadeve. Prefcfcava proti morfiloem novinarja Tonila Scblegila je dejansko pokazala rezfuitarte, M so premisleka vredni. Bilo
« — Proti zunanjeooJilJčnemu — Lekcija emigrantom
bi torej želeti, da se tudi od naše strani izognemo vsemu, kar bi moglo našega soseda vznemiriti Avstrija potrebuje samo prijateljev in noben Avstrijec pa tudi noben tujec, ki uživa našo gostoljubnost, naj bi brez potrebe ne izzival nasprotstva. Mi se nočemo v nobenem slučaju vmešavati v notranje razmere iugoslovenske kraljevine ter upamo, da se bodo tudi Heimwehr in njegovi pomočniki izognili vsemu, kar bi moglo iz katerihkoli vzrokov vzbuditi videz takih diletantskih izpadov. Za enkrat i*a je važno povdariti, da v Jugoslaviji ne identificirajo Avstrije s Heknwehrom.
Sofijska konferenca
Sofija, 26. nov. AJ- šef jug*. enske delegacije g. Saponic se je dar*-.-- mM v »jfijo. Pogajanja bolganv1 k.o-j. :go '.venske konference se bodo nada jevaia juari.
Razprave pred Državnim sodiscem
Beograd, 26. nov. AA. V Državnem so-dišiču aa zaščito države so napovedane tele razprave:
2. decembra t 1. proti Karlu in Elizabeti Ledenik zaradi širjenja komunistične propagande;
6. decembra proti Va lčrku Ton Siku fn Ivami Mladenoviču zaradi špijonaže v korist neke sosedne držav«;
9. decembra proti Jovanu Trajkoviču in 'nnjom zaradi širjenja komunistične pro« pagande;
12. decembra proti Jovanu Fuksu in drogom zaradi širjenja komunistične propagande;	... M.
16. decembra proti Madjoši Capi in dragom zasadi širjenja komunistične propagande.
Angleški novinar o Jugoslaviji
Beograd, 26. nov. M. Angleški Bst *Cri» stians Sciences Monitor« objavlja članek svojega posebnega dopisnika Roberta Mac-raya t razmerah v J-u-goslavijd; članek prar meči drugim: V času svojega poslednjega posota v Jugoslaviji sem bil v daljši av-dije-;ci p»ri Nj. Vel. kralju ter imel daljše razgo ore z ministrskim predsednikom generalen: Živkovičem in z zastopnikom zu. nanjega ministra dr. Kumanudija. Razen tega sem se razgovarjal tudi z drugimi ljudmi, ki jo v vladi in izven nje. Vsi so mi obrazložil svoja naznanja ne zaiadi publikacije, tsmveč zaradi mojega osebnega informiranja. Prepotoval sem tudi precejšen det držaje in moram reči brez pretiravanja. da vlada v njej prav tako mir, kakor v / ngliji tli katerikoli državi seve-roameriških Zedinjenih držav Cilj kralje« ve politike i samo edinstvo Srbov, Hrvatov in Slovencev, temveč vseh Jugoslove-i»ov. Kralj je izjavil, da ne želi nekontrolirane avtorite s nad državo, temveč želi, da bi njegova država nekega dne dobila volilni zakon, pravi parlamentarizem in resnično dernoi. nicijo.«
Nova češkoslovaška vlada sestavljena
Po štiritedenskih pogajanjih se je Udržalu posrečilo ustvariti bazo za vlado koncentracijskega značaja
Praga, 26. novembra, h. Pogajanja za sestavo nove vlade in nove parlamentarne večine so stopila danes v odločilen stadij. Min. predsednik Udržal je ves dan konferiral z zastopniki strank, ki so bile tudi med seboj v živem kontaktu. Programska osnova nove vlade bo: rešiti se imajo predvsem tako zvane državne nujnosti, ostala vprašanja pa v kolikor se bo dosegel od shičaja do slučaja sporazum. Vlada bo po vsej priliki imela koncentracijski značaj ter bodo v njej sodelovale češkoslovaška rn nemška agrarna stranka, češki narodni socijalisti rn socijalni demokrati ter nemški socijalni demokrati, narodni demokrati ter vse tri klerikalne stranke (češka, slovaška
Hliirfkova in nemška). Ni pa izključeno, da bi slovaški in nemški klerikalci v zadnjem trenutku še izpadli. Osebna vprašanja še niso vsa rešena. Zdi se, da obstoja sporaznm v tem. da dobijo meščanske stranke 8, sociialistične "a 6 portfeljev. Predsednik vlade bo Udržal, zunanji minister dr. Beneš, notranje ministrstvo in finance nai bi prevzela neparlamentarca dr. Ceimy in prof. Engliš. narodni socijalisti pošliejo poleg dr. Bemeša v vlado še dr. Franka, narodni demokrati posl. Matouška. Zatrjuje se, da bodo osebna vprašanja še tekom noči rešena in da bo nova vlada po štiritedenskih pogajanjih iutri dopoldne imenovana
Ostavka belgijske vlade
Kriza vlade je izbruhnila zaradi flamskega jezikovnega vprašanja - Domneve o sestavi nove vlade
Brnseli, 26. novembra d. Danes opoldne Je ministrski predsednik Jaspar sporočil ▼ avdijenci kralju Alberta ostavko vlade, ki ]e demisljonirafa, ker ni mogla doseči sporazuma v vladni koaliciji o rešitvi flamskega jezikovnega vprašanja in flamizacije gentskega vseučilišča.
Bruselj, 26. novembra- d. KJ]nb vsem naporooi predsednika belgijske vlade, Ja-sparja preprečiti krizo vlade je postal včeraj položaj v vladi že naravnost nevzdržen Zaradi tega so imeli proti večeru liberalni ministri belgijske vlade sejo na kateri so obširno razpravl!al5 o predlogu za rešitev jezikovnega vprašanja in uvedbe flamšči-ne kot enakopravnega jezika. Večina ministrov ie bila mnenja, da so določa a tega zakonskega načrta tako dalekosežna, da ne morejo sami prevzeti odgovornosti zanj pred svojimi volflci ter da je potreba preje sklicati sejo glavnega odbora belgijske K-beralme stranke in aiu predložiti zakonski osnutek, da izreče o njem svoje mnene-Po tej seji Je odšel zunani minister Hv-mans k predsedniku vlade Jasipariu in mu predlagal, naj preloži razpavo o jezikovnem vpraSamju v parlamentu na prijodnji ponedeljek, da bi mogSi izvedeti liberalni mi
nistri za staMče njihove stranke na šefi glavnega odbora Kberaine stranke, Id se bo vršiia v nedeljo.
Predsednik vlade Jaspar |e takoj sklical ožji sestanek voditeljev ka-toliSke stranke, ki so soglasno odklonili to prošnjo liberalcev- Zavoljo tega ie izbruhnila v poznih večernih urah kriza vlade in bo miiristr*ki predsednik Jaspar položi! ostavko vlad® danes opoldan.
Bruselj, 26. novembra d. V belgijski poetičnih krogih obširno razmotrivajo posledice vladne krize m kombinacije za njen razplet Splošno prevladuje mnene, da bodo sestavili novo v^ado socijalisti in liberalci, zakar se posebno zavzema o liberalci Opažati pa je t vrstah socijalistov precejšnjo opozicijo proti sodelovanju v vladi, ker smatra velik del socialističnih poslancev, da bi bfla sedaj udeležba socijalistov pri vladni.i poslih zelo neprikladna za po-loža' stranke.
arlz, 26. novembra s- Po soglasni sodbi parilkfh listov bo kriza belgi ske vlade kvarno uplivaSa na potek druge haaške konference, ker je treba računati, da bo najbrž odstopil tudi Jaspar kot stalni predsednik haaške konference.
Protifašistični nemiri v madžarski zbornici
Socialistični poslanci so pozzdravili italijanskega ministra Giuliana s klici: „Vi ste predstavniki ubijalcev!"
Budimpešta, 26. novembra. AA. Ita- j
lijanski minister prosvete Giuliamo i Baldiino, ki je pred nekaj dmevi prispel v Budimpešto, je danes poseti! ma- I džarski parlament, kjer je sedel v diplomatski loži skupaj z italijanskim poslanikom Durini di Monro.
V trenutku, ko je minister G&uliasio stopil v parlament, je govoril poslanec Oester, ki je za trenutek opustil svoj predmet, da izrazi zadovoljstvo nad prisotnostjo člana italijanske vlade pri debati v madžarskem parlamentu. Poslanci desnice in centra so te besede sprejeli z burnimi ovacijami. Giuliano se je zahvalil po fašističnem načinu s tem, da je iztegnil in dvignil desno roko. V tem hipu so dvignili socijalistič-
nJ poslanci strašen vrišč ter začeli vpiti »Kaj Je z MatteottUem?, Vi ste predstavniki ubijalcev! Koliko m<>ramo plačati Italiji na račun reparacij? Vi ste nam vzeli Reko.«
Vladni poslanci so skušaK prevpM socijalistične proteste m predsednik parlamenta je večkrat zaman pozval te demonstrante, naj vtihnejo.
Oester je komaj dovršil svoj govor. Med drugim je rekel, da je Mussolini edini državnik v zmagovitih državah, ki Je, čeprav Je na odgovornem mestu, smel reči, da Madžarska ni odgovorna za vojno in da ima Madžarska pravico, zahtevati revizijo mirovne pogodbe. Medtem se je nemir polegel in je bi! dnevni red odgoden.
Angleži hvalijo dr. Schobra
London, 26. nov. AA Londonski »Times« objavljajo aa uvodnem mestu članek o položaju v Avstriji. List hvali izredno odločnost in modro taktiko avstrijskega kancelarja dr. Schoberja, ki je znal pridobiti voditelje Hermwehra in avstrij« ske socialne demokrate, da ao s pomirljivim duhom sodelovali pri pogajanjih za ustavno reformo.
»Times« predočuje aaitem notranje-po-litični položaj v Avstriji in naglasa jo po« trebo, da se razorožijo vse zasebne organizacije v Avstriji, ker bo avstrijska republika le tako ubežala sicer neizbežni tragediji in vzpostavila svoj prejšnji prestiž v inozemstvu. Prava sreča za Avstrijo je, da se je našel upravnik, ki ima potrebne državniške kvalitete, sile, ugled in zaupat nje pri evropski diplomaciji in v mednarodnem finančnem svetu.
Spor v avstrijsko-Albanskem društvu
Danai. 26. novembra AA. Albanski konzulat na Dunaju sporoča: Ker so vsi Albanci, ki so bili člani avstro-albanskega društva, izstopili iz društva, je to društvo prestalo obstojati. Društvo je bilo osnovano po želji tiranske vlade in so bi U v njem z avstrijske strani ugledni ljudje bivše monarhije Nedavno tega je prišlo do spora med Avstrijci in Albanci, tako da je bilo treba društvo likvidirati. Vzroki tega spora niso znani
JVfussoM ne poseti papeža
Rim, 26. novembra- AA. »Poipofco D'Ita-Ka« demontira vesti, da bo Mmssotjrii posett papeža io »aKlaša, da so vse sbSne vesti nmo«o pre-aranjeaa
Pred novimi dijaškimi nemiri na Dunaju
Dunai, 26. novembra. AA- Na dunajskih visokih šolah je mirno, toda kakor vse kaže ie ta mir samo začasen. Nacionalistični in krščanskosocijalistični dijaki so obesili na stavh-i univerze lepake, v katerih se rogajo nemški vladi zaradi Youngovega načrta-Na univerzi dele plakate, ki polivajo viso-kcšolce na bo kot židovskih in socijalistio-nih profesorjev. Teh profesorjev je v seznamu okoli 80. Te dni bo skupščina dijakov organiziranih v Heimwehru, pri čemer ni izključeno, da bi prišlo do novih nemirov
Izpremembe v francoski diplomaciji
Pariz, 25. novembra. AA. FranoosM veleposlanik v Madnidai Je bH imenovan za firanoosfice-ga veleposlanika v Brosljm.
Pariz, 26. novembra AA. Direktor polfrš&i^-ga odseka v mrnistretvu zraamjih zadev, Cor-d'in je imenovali za francoskega veieposIanSca v Madridu. Njegovo mesto v imnistrstvT] aa-nanjih zadev bo prevzel šef kabineta ministra zuna0joh posJov, Lčger.
Kandidati za Noblovo mirovno nagrado
Oslo, 36- novembra s. Odbor za Noblov« nagrade, je sklenil razdeliti še v letošnjem letu Noblovo mirovno nagrado za leto 1930 Kot kandidati za to nagrado se imenujejo* bivši ameriški državni tajnik Kellog, švedski knezoškof. Soderblom, švedska prvo-boriteljica »Rdečega križa«, Elza Brand-sfcrdm in politik Hansen.
žalna seja francoske zbornice in senata
Pariz doln Glemenceaujevo ulico — Glasovi tiska o delu in zaslugah plemenitega velikega državnika
Pariz, 26. novembra. Na včerajšnji seji zbornice je imel predsednik Bouis-80,n žatni govor za pokojnim Clemen-ceaujem, ki ga je slavil kot velikega državljana in patrijota z vsem srcem v službi Francije. Nato je govoril ministrski predsednik Tardieu, ki je proslavil ClemeTiceauja kot branitelja Francije. Pozval je vse Francoze, naj ga posnemajo in naj delujejo za organizacijo im utrditev mira. Zbornica je stoje poslušala oba govora ter se je nato v znak žalosti odgodila.
Pariz, 26. novembra. Pariški občinski svet je na svoji včerajšnji žalni seji povodom smrti Clemenceaua sklenil, da prekrsti eno najlepših pariških ulic V uMco Georgesa Clemenceaua.
Pariz, 26. novembra, s. Senat je imel danes popoldne žalno sejo v spomin Clemenceauja. Kot prvi je o tvoril sejo predsednik senata Doumer, ki je poveličeval brezprimerme zasluge pokojnika za Francijo ter naglasi!, da bo estal njegov sporen svet za vodimo vsakemu Francozu in zgled, kako je treba služiti domovini v urah nesreče in nevarnosti
Za njim je govor® predsednik vlade Tardieu, ki je sporočil po daljšam govora senatu, da se bo vršila 1. decembra spominska svečanost v spomin pokojnega velikega državnika ob grobu neznanega junaka pod oboki slavoloka zmage, ki se ga bo udeležila vlada in vsa pariška garniziia ter Zveza bivših bojevnikov.
Pariz, 26. novembra. AA. Na brzojavki jugo-rtovenskiega ministra zimiaoijjih zadev dc. Voje Marioikoviča a beograjskega žicama inž. Miloša Sarv-Siča, t kateri sta izrekla svoje sožaitje ob prSški smrti Clemenceauja, sta se iskreno zahvalila francoska minister zunanjih zadev Briand in predsednik pariške občine grof Dandougne. Q. Dacdirgne pravi, da ga je gamritla vest, da bo ena JOTned beograjskih ulic prekrščena v Clemen-ceainje/vo isiico. Na ta način, sklene brzojavka g. Dandiuigneija, je jugos.lffvenskn narod pokazal, da Bna ceaitj vrline in zasluige velikega fospirator-ja, očeta amage.
Velika sokolska seja v Beograda
Udeležba delegatov iz vse države - Zanimive izjave starost e JSS o Orlih in hrvatskih Sokolih
Pariz, 26. novembra. AA- Listi še vedno prinašajo dolge članke o delu in zaslugah pokojnega Clemenceauia. Tako piše šef so-ciialtstitne stranke Lčon Bhim v »Popularni« da bo spomin na Clemenceauia trajen Mnogf so ga sovražili in ne vem ali ga ie kdo ljubil. Pač pa verujem, da so mnogi brli njegove žrtve. Eni in drugi so imeli spričo Clemenceauia o-bčutek, da gre za izjemnega moža in ta občutek ne bo izginil Po njegovi smrti. Uverjen sem, da zasluži Clemencean največjo zahvalo. Nihče ne bo
Zbornica je sprejela v drugem proti 230 glasovom — Pogan
strj
London, 26. nov. d. Kljub odporu levega krila delavske stranke se je vlada odlo* čila čimprej rešiti vprašanje sprejema zakona o preskrbi brezposelnih ter ga ni umaknila, kakor je bilo prvotno napovedano.
Včeraj se je vršilo v zbornici drugo či-tanje tega zakona: glasovalo je za zakon 299 poslancev, proti 230. Za zakon je gla= sevala večina delavskih poslancev in velik del liberalcev, proti pa soglasno vsi konservativci. Glasovanja so se vzdržali nekateri levičarski delavski poslanci, ki so dali duška svojemu t nerazpoloženju in nezadovoljstvu s predloženim zakonskim osnut* kom tudi v razpravi sami. Glasovanje pa še ni odločilno za nadaljnjo usodo zakona in vlade, ker še ni dosežen sporazum med delavskim in liberalnim parlamentarnim odborom o nekaterih spremambah tega zakona, ki bodo vstavljene šele pri tretjem čitanju. Dobro poučeni krogi pa napovedujejo, da bo dosežen med obema skupinama popoln sporazum, ker je pripravljen na vlada upoštevati upravičene predloge liberalcev, zakar bodo ti glasovali pri tretjem čitanju za sprejem zakona.
London, 26. novembra, o. Na današnji seji 6jyiidnic zbornice }e izjavil tajnik Adamson, da
mogel pisati zgodovine Francije, ako bi hotel pozabiti njegovo ime.
»Intransigeant« piše: Pustimo velikega starčka, naj odide v spoko;stvo, ki si ga jo iskreno zaželel. S svojo vero, s svojim ugledom in .irabrostjo je znal vlivati Franciji v zadnjih najtežjih mesecih vojne moči da je zmagala- On je služil domovini. To jamči Clemenceauiu trajen spomin vseh Francozov in veliko mesto v zgodovini.
Londonski »Times« veli, da ni Angleža, ki je preživel veliko vojno in mirovna pogajanja, da ne bi sprejel z velikim ganotjem vesti o smrti Georgesa Clemenceauia. »Daily Telegraph« vidi v Clemenceauiu edinega Francoza po Gambetti. ki Je utelesil neodoljivo francosko dušo- Delavski »Dally Herald« veli, da bi bilo krivično valiti vso odgovornost za zle posledice ver-saillske mirovne pogodbe na Clemenceauja ker so pri tej pogodbi sodelovali v enaki meri tudi Angleži. »Daily Mail« pravi, da se bo angleški narod pridružil francoskemu v žalovanju po Clemenceauiu, ki je bil v svetovni vojni eden najhrabrejših mož.
Bruseljsko časopisje je polno hvale in spoštovanja za pokojnega Clemenceauja. »Le Soir« smatra, da je Clemenceaujeva zasluga, ako so se belgijski vojaki vrnili v domovino kot zmagovalci rn ako Je padla sramotna okupacija Viljema H. Bivši predsednik belgijske vlade Vandervelde piše o Clemenceauiu, da ni bil samo politik, nego v prvi vrsti velik človek. Bil je naj-•sijajnejši predstavnik francoske duše, francoskega duha, hrabrosti in borbenosti ter vere v splošno človeško civilizacijo in kulturo.
»Giornale d' Italia« pravi, da ]e bil Cle-menceau med vojno defetist. Njegova pro-tiitalijanska politika pa ne moti Italijanov, da zdaj ne bi priznali njegovih velikih zaslug. Francija je izgubila v Clemenceauiu enega svojih največjih sinov. »Teverec je mnenja, da ie bil Clemencean za Francijo kar je bil dr Stresemann Nemčiji. Clemen-ceau je uprav izsilil zmago. Njegov demo-sternski duh je osokolil Francijo v kritičnih trenutkih. Po veličastni zmagi pa se je umaknil v ozadje.
Poincare o Clemenceauju
Pariz, 26. novembra. AA. Poimcari, ki je vsak dam povpraševal po zdravju pokojnega Cleimen-oeaaija, je po njegovi smrti izjavili novinarjem: »Clemencean je svojčas rešili Francijo. To sem ugotovi! meseca junija 1920. na seja ministrskega sveta, na kateri je pokojni Clemencean podal ostavko na položaj predsednika .vlade po izvolitvi g. DeschaneJa za predsednika republike.
sitanju zakonski predlog z 299 ija med liberalci in delavsko tko
se je ponesrečilo dne 11. novembra v Severnem morju 571 ribiških ladij. Uničenih je bito okrog 27.800 mrež, ka se ccnijo na 60X00 funtov Ster-Iringov. Na ministra Tihornaisa }e bito stavljeno vprašanje, ako bo vlada storila vse za razrvoj izvoza, da se omili vedno boSj naraščajoča brezposelnost. M toister je odigovoTil, da je izjavili več kot enkrat, da je edaii in trajni lek proti brezposelnosti razvoj zunanje in notranje trgovine. Vlada bo podpirala trgovino z vsemi sredstvi in je tozadevno stopila v stike z zastopniki raznih industrij v nameri, da se pouči o njihovih teSkočah in da proži potrebno pomoč.
Kemal paša piše zgodovino Turčije
Angora, 26. nov. g Tukaj je vzbudila veliko zanimanje vest, da je predsednik Kemal paša pričel z velikim literarnim de* lom. Kemal paša namerava spisati veliko zgodovinsko delo, ki naj bi obsegalo zgo* dovino Turčije od najstarejših časov do povojne dobe. Ta zgodovina je prvo literarno delo Kemal paše in bo obsegalo baje več zvezkov. Kemal je pričel delati z vso vnemo in pravi, da hoče pisati najmanj 18 ur dnevno,
Beograd, 26. novembra, p. Danes se je vršila izredna seja starešinstva JSS z delegati vseh sokolskib žup. Med drugimi so se udeležili seje starosta Engelbert Gangl in gl. tajnik dr. Fuehs; člani starešinstva: dr. Ribar, dr. Srdjan Budisavljevič (Zagreb), Juraj Pauckovid (Beograd). Branko Zivkovič (Zemun), Miroslav Voj-novič (Beograd), slepi major invalid Ivo Lovrič, dr Voja Besarovid (Sarajevo), nadalje delegati iz Skoplja, Splita, šibenika. Tuzle. Užica, Vel Bečkereka, Maribora (De-kleva), Mostarja, Novega Sada, Novega mesta (Blažkovič), Osijeka, Sušaka, Banjaluke, Celja (Smertnik), Kranja (Cvar), Ljubljane (Marolt) itd.
Seja se je vršila od 10. do pol 2. Po kratkem odmoru za - obed so si udeleženci ogledali prostor, kjer bo zgrajen stadion za vsesokolski zlet. nakar se ie seia nadaljevala od 3. do 6
Starosta Engelbert Gangl je z dr. Ribar-jem posetil ministra pravde dr. Srškiča, jutri pa bo posetil predsednika vlade.
Novinarji so naprosili starosto Gangla. naj jim poda izjavo glede na vesti o vstopu hrvatski.! Sokolov in slovenskih Orlov v jugoslovensko Sokolstvo. Starosta Gangl Je izjavil, da v resnici obstoji med hrvat-
skimi Sokoli gibanje za vstop v jugoslovensko Sokolstvo. o čemer piše zlasti v »Suša-škem listu« g. Banič- Kar se tiče Orlov je g. Gangl izjavil, da more seveda vsak Orel vstopiti v jugoslovensko Sokolstvo, ako sprejme nacijonalno ideologijo jugosloven-skega Sokolstva- Povdajal je, da so v jugo-slovenskem Sokolstvu zastopane vse vere in vsa plemena brez razlike, ker je pač jugoslovensko- Po resoluciji, ki je bila sprejeta I. 1924. v Zagrebu, more postati član vsakdo, ki izpoveduje načela jugosloven-skega Sokolstva- Vera je na:intimnejše in najsvetejše čustvo vsakega posameznika, ki pa se ne sme izrabljati v druge namene.
Tudi v jugoslovenskem Sokolstvu je mnogo ljudi, ki so močno verni in ki pra« vilno vrže svoje verske dolžnosti, kar pa nima nobene zveze 7. organizacijo, ki temelji na dTugih temeljih.
Starosta JSS Gangl je mnenja, d« bi mnogi Orli radi vstopili v jugoslovensko Sokolstvo, ovira pa jih pri tem njihovo vodstvo.
Beograd, 26. nov. r. Vlada pripravlja zakon o telesni vzgoji ter ga namerava objaviti na dan narodnega ujedinjenja.
Carinski dohodki
Beograd, 26. nov. AA. Po podatkih o carinskih dohodkih pri glavnih carinskih bla-gajnicah je bilo carinskih dohodkov od 1. aprila do 20. novembra 1929 l.,023,772.000 Din. Za to obdobje je bilo v proračunu predvidenih carinskih dohodkov 944,476.834 Din. Presežek znaša torej 79,296.000 Din.
V	istem obdobju I. 192S. je bilo carinskih dohodkov za 1,073.530.000 Din. v proračunu je bilo predvidenih l.,057.207.000 Din. Presežka je bilo lani 16.323.000 Din.
Smrt Strossmayerjevega prijatelja
Zagret), 36. novembra, n. V D"tekovn je umrl eden najstareš^ in	inteligentnih sveče
nikov djakovske škofije, generalni vikar Matija Pavič, ka je bdi svodečasno dofeer prijatejj io so-tnidwk veKkega Jugos-icvena vfcidnike Strv^ssma-yer>a. Parvič je <kxžived starost 80 tet.
Porota
LJubljana, 26. novembra
Zadnje porotno zasedanje
V	ponedeljek 2. decembra se otvori pri tukajšnjem deželnem sodišču zimsko porotno zasedanje. To bodo zadnje porotne razprave, ki se bodo vršile pred izžrebanimi porotniki Ljudski sodniki, ki so toliko let odločevali o usodi mnogih ljudi, bodo zdaj zaključili svoje sodbe. Mesto njih bodo presojali težke porotne zadeve poklicni sodniki.
Doslej so določene samo 4 raspnert, te
sicer proti Arturin Schlesingerju zaradi hudodelstva goljufije. Dalje se bo mora!a zagovarjati Marija Erznožnikova zaradi de-tomora in Miha Premic zaradi umora. Pred porotniki bo sede! tudi Ciril Stebon, k! Je obtožen ropa, goljufije hi tatvine.
Baje bo trajala zadnja porota samo par dni in bodo v vseh drugih zadevah odločali že poklicni sodniki.
•
Novo mesto, 26. novembra
Za vratni umor
Da je za vratno ttmorfi svojo žerro. doRS
obtožnica 54-letnega posestnika v Mffrotab Jožeta Štajnerja.
Letos dne 29. julija okrog 6. zSutra^ Je obdolženec poklica1 svoio 17-1etno hčerko Marijo, nai vstane, da bosta šla voz detelje zmetat na skedenj, da bi odmetavala. Komaj je vstopila v skedenj, se fi je tile vhoda na tleh na slami pokaza1 strašen prizor. Na ležišču, kjer ie običajno že dali časa spavala, je ležala mati mrtva, vsa okrvavljena, z dvema zeva.iočima ranama na obrazu. Prestrašena je hči takoj opozorila očeta na z'očin in dejala, da gre naznanit orožnikom. Obdolženec Ji je deial. da naj le gre k orožnikom, da le najbrže nekdo mater ponoči s cepcem ubil.
Takoj so se zglasili orožniki stari ce ka in popisali dejanski položaj ter obvestili okrajno sodišče v Krškem, ki Je še isti dan izvršilo krajevrS ogled m dalo raztelesiti umorleno.
Sum je padel na mota, ker Je z zcto že dalie časa živel v sovraštvu. Orožniki so tudi našli na nieerrvi spodnli obleki krvave madeže. Obdolženec Je trdil, da mu ie tekla kri te nosa. Ko w w mu doka-zaili. da so madeži od brizgale m ne nd kapljajoče krvi, ie priznal, da Je usmrti-svojo ženo s sekiro. Pripovedoval je, da je bila žena s svojim obnašanjem in hudim sovraštvom, ko mu Je ba.ie stregla po življenju, vzrok nesrečnega zakona in zločinskega naklepa.
Sredi noči Je sklenil, da ženo ubije tn napravi tako konec nevzdržnim razmeram. Že ob dveh zjutraj je vstal, stopil v vežo, nobral tam sekiro ter šel bos iz hiše ven po stopnicah na senik, kjer Je ra slami spala njegova žena. Od šuma se ie nap« zdramila in tedaj jo je dvakrat z plesom sekire udaril po glavi. Po dejanju .ie skrn sekiro v svinjak.
Ker so se pojavffi glasovi, da obdolženec ni normalen, je sodišče odredilo njegovo oreiskavo Po dveh psihijatrih. ki pa sta izjavila, da je po zakonu popolnoma odgovoren za svot zločin.
Vse priče so slikale pokojnlco kot ženov ki je izmozgavala svojega moža rn ga tirala v obup. Porotnikom je bilo stavljenih dvoje vprašanj, in sicer na umor tn na neodoljivo silo. Ker so porotniki prvo vprašanje soglasno zanikali, je bil obtoženec, ki ga je zagovarjal dr. Tvanetič. oproščen.
Ubo| v Ostrogu
Posestniški sin io-že Kuzma, star 19 let, ie ob+ožen hudodelstva uboja.
Letos na aan velike Gospojnlce zvečer SO peli v Ostrosru fantie na vasi. Pridružili so se jim tudi mlajši fantie. med njimi obdolženec, katerih pa starejši niso trpeli poleg sebe. 23-letni Anton Cekuta ie obdolženca in njegovega tovariša Jožeta Za-gorca podil spat in ko nista hotela oditi, ju ie z grdo napodil in osuval.
Obdolženec in Zagorc sta zaradi tega osramočenja kuhala jezo na Cekuto fn Zagorc je že med potjo proti Prekopi ustrelil iz samokresa proti mestu, kjer so fantje stali, a k sreči ni nobenega zadel. Nato sta šla oba v sosednjo vas Prekopo, končno pa nazaj v Ostrog na obdolženčev dom. Tu ie vzel obdolženec enocevno puško, Jo nabasal s samokresnimi kroglami in se vrnil že po polnoči z Zagorcem na vas, iskat Cekuto. Dobila sta ga pod oknom Marije Škrbčeve. Obdolženec ga je takoi začel klicati, naj pride k njima na cesto, da bo povedal, zakaj ju je prej osuval. Cekuta Je odgovoril, da ne gre in na ponovno vprašanje obdolženca zavpil: »Zgini!« Ker pa obdolženec le ni odnehal, ie Cekuta stopil od okna k bližnji skladovnici, pobral par polen in šel proti obdolžencu s klici: »Zgini, zgini!« Zagorc je res zbežal, obdolženec pa je ustrelil iz puške na Cekuto, ki je Padel in kmalu nato izdihnil. Pri obdukciji je sodna komisija ngotovila, da so bila prestreljena pljuča in srce. tako da je smrt nastopila zaradi izkrvavitve.
Obdolženec priznava, da je streljal na Cekuto v namenu, da ga poškoduje, ker je Cekuta šel proti njemu ln baje vrgel vanj poleno.
Obtoženec je delanje prfznal. Porotniki so soglasno potrdili vprašanje uboja, nakar ie bil obtoženec, ki ga je zagovarjal dr. Česnik. obsoen na dve m pol 'eta težke Ječe. Današnji senat so tvorili dss. Ku-der kot predsednik in vdss. dr. Fnrster ter dss. dr. Dolenc kot votanta. Obtožbo ie zastooal namestnik državnega pravdnika Kovač.
Kitajci prosijo Ruse za premirje
Kitafska vlada je pripravljena nadaljevati razgovore o Vzhodno kitajski železnici — Prek as no sklicavanje na
pogo dbo
London, 26. novembra, s. Daily Tele-frraph« poroča, da je sporočila nankinška vlada guvernerju v Mandžuriji, naj takoj prične s pogajanji z rusko vlado za sklenitev premirja, nakar bi se uredilo vprašanje Vzhodnokitajske železnice.
V Harbinu vlada splošna panika, ker plenijo po inestu mandžurske čete, ki be-že pred ruskimi.
Nangking, 26. novembra. AA. Državni svet je včeraj poslal Društvu narodov in državam, ki so podpisale Kelloggov pakt, brzojavko, v kateri pravi:
Čeprav je Kitajska v neprestani defen-zivi, so vendar sovjetske čete opetovano napadle kitajske linije, dasi še ni bila napovedana vojna. Ruske čete so zavzele več
kitajskih mest in hudo poškodovale nedolžne kitajske državljane.
Brzojavka izraža nado, da bodo države, ki so pristale na Kelloggov pakt, >odre-dile prikladne ukrepe proti nasilju, ki ga obsoja Kelloggov pakt in da bodo kazno. vale napadalca.«
London, 26. novembra, o. Po zadnjih poročilih je nankiuška vlada mnenja, da bodo čete Kuomineuna v par dneh popolno-pa poražene od nankinških čet Na južnem bojišču prodirajo čete Kvangsi proti mestu Vuhov, ki ga je izpraznila kvantunška armada. Kantonske pomorske oblasti m> izjavile, da 60 na reki pri Vuhovu proglasile blokado in odredile vse potrebno v zaščito pomorskih angleških interesov.
Madžari demonstrirajo proti reparacijam
Demonstracije madžarskih dijakov proti trianonski mirovni pogodbi — Pasivnost policije
Budimpešta, 26. nov. AA. Dijaki rudarsko šole v šopronju so sklicali na tamo« šnjem gledališkem trgu velik protestni zbor proti reparacijiskim bremenom. Policija je prepovedala shod. Vendar so se omladinci zbrali na trgu in začeli na poziv policijskih organov, da se razidejo, peti narodno himno. Ker policija ni smela motiti dijakov pri petju državne himne, je nekoliko dijakov izrabilo to priliko in vdrlo v gledališče, tako da so zasedli vse vhode.
Medtem se je zbralo na trgu kakih 5000 oseb. Med maaifestanti je bilo mnogo io* na in deklet v narodnih nošah. Po odpeti himni je dijak prečital z balkona protest« no resolucijo proti repa raci jskim bremenom, ki ogražajo gospodarski obstoj Madžarske. Na kraju izreka resolucija zaup= nico vladi. Resolucija bo izročena italijanskemu poslaniku v Budimpešti ter lordu Rothermereu. S klici »Doli s trianonsko mirovno pogodbo« se je nato množica razšla.
Zakon o podpor! brezposelnih pred angleško
zbornico
Stvarna ugotovitev na nestvaren napad
Mi smo v nedeljskem »Jutru« objavili informacije o stremljenjih, da se unificirajo pod vodstvom Jugosloven-skega Sokola vse telovadne organizacije v državi. Omenili smo pri tem, da obstojajo v Hrvatskem Sokolu vedno očitnejše tendence likvidirati z dosedanjo čisto plemensko osnovo, in smo sporočili, da se v Beogradu »govori tudi o pripravljenosti nekaterih vodilnih orlovskih krogov, ki smatrajo, da se telovadne organizacije na plemenski podlagi ne dajo držati«.
Naša objava je bila izrecno obeležena kot informacija, ki je v pravilnem razumevanju svoje novinarske dolžnosti nismo hoteli in smeli zatreti. Sicer smo tudi mi prepričani, da se verskoplemenske telovadne organizacije v našem narodu res ne morejo trajno držati, toda odkrito priznamo, da smo takoj dvomili, ali res obstoji v vodilnih orlovskih krogih pripravljenost, izvajati konsekvence iz tega spoznanja.
»Slovenec« je sedaj porabil našo vest za polemiko proti — »Jutru«. To si je omogočil na ta način, da naše beograjsko poročilo pretvarja v »članek« in naše informarije v neke vrste načelno razpravo, o Sokolstvu in Or-Iovstvu. In »Slovenec« s težko artilje-rijo strelja nas, dokazujoč nam, kako bizarna je ideja, da bi Orli mogli vstopiti v Sokolstvo in kako bi z eventualno unifikacijo »zastalo vse delo, ker bi se pričeli medsebojni boji, ki bi v nove strastne vrtince potegnili vse naše iavno življenje«. Odkrito rečeno, da nam je to dokazovanje nerazumljivo. Zakaj in kakšni strastni vrtinci pa naj bi nastali, ako bi Orli pričeli pristopati k Sokolstvu? Saj jih vendar nihče siliti ne more! In zakaj naj bi bilo »razburljivo za ljudstvo« poročati, da se v gotovih orlovskih krogih pojavlja izvestna pripravljenost za tako akcijo?
Iz razburjenega in strastnega tona, v katerem je napisana »Slovenčeva« polemika, izhaja, da tiči za našo informacijo več. nego mi sami vemo. Toda v tem primeru prav lepo prosimo, da se ne strelja na nas, temveč da se pošljejo argumenti, napadi in pretnje na pravo adreso. Mi nimamo nikakš-nega vpliva na Orle in torej ne moremo biti ne merodaini za to, kaj naj oni storijo, niti odgovorni. Mi tudi nismo od Orlov zahtevali, da se ravnajo tako ali tako, in smo daleč od tega, predpisovati jim njihovo politiko in taktiko. Mi smo samo sporočili, kaj se govori, in na našo informacijo bi bil zadostoval kratek demanti, da Or-lovstvo odločno odklanja vsako unifikacijo, a ne strasten napad, kakor da bi bila orlovska stvar od nas odvisna.
Oblak kobilic nad Apulijo
Bari, 26. nov. s. Danes je pokril apulska polja ogromen roj kobilic. Ker so oblasti nujno ukrenile vse potrebno, je škoda, ki so jo napravile živali, razmeroma majhna, Mrčes se j« razširil na 3800 ha velikem prostoru m je bilo treba 200 dvojnih sto-tov arzenika za pokončanje. Kakor cenijo, je bilo to pot iztrebljcnih 150 milijard kobilic, ki so tehtale okroglo 11 tisoč ton. Stroški za arzenik so znašali 400.000 lir.
Beg iz Rusije
Moskva, 26. nov. g. Svet ljudskih komisarjev je sedaj sklenil, da bo izda! <?nim nemškim kmetom, ki so še ostali v Mo» skvi, dovoljenje za izselitev v Nemčijo. Dalje j« svet obljubil, da bo sovjetska vlada ostalih 10.000 nemških kn -tov. ki so bili odvedeni v njihove domevinske občine, naselila v okraju Novosoirsk ter jim dala razven tega na razpolago državno imetje in druga pomožna sredstva za obnovo.
Brezmesni dnevi v Rusiji
Moskva, 26. novembra. AA. Po naredlbi moskovskih ofolastev bosta v Mos-kivi s 1. decembrom uvedena dva veg.'frerijanska dneva v te-dirtu, ponedeljek in četrtek. Ta narediba je bila izdana zaTadii pomer^k-nja me a na trgu.
HmeJfs&i trg
Zatec. 26. novembri, h. Promet okoli 100 stotov. Tendenca mirna, oene nespremenjene od 475 do 750 Kč.
Prvi triumf Glasbene Matice v Franciji
Nancy, 25. novembra. Pevski zbor »Glasbene Malice« je ob pol 4. popoldne prispel semkaj, kjer bo nastopil na svojem prvem koncertu na francoskih tleh. Na kolodvoru so čakali poleg lokalnih zastopnikov še Al-zaško-lotarinški zbor CChoral d' Alzace -Lorrair.e), ki je prostovoljno prevzel skrb za goste Matičarje v tem mestu in pripravljalna dela za njihov koncert. Pri sprejemu je sodelovala tudi tukajšnja jugoslovenska akademska kolonija. V Nancyju je namreč znameniti elektrotehnični oddelek tukajšnje univerze, na kateri študirajo odnosno se specializirajo v tej stroki tudi ju-goslovenski dijaki. Letos je vpisanih na tej fakulteti okroglo 10 Slovencev, vseh ju-goslovenskih akademikov pa je skupaj skoro 50.
Po prijaznem pozdravu na kolodvoru so domačini pospremili goste v razne hotele.
Nancy, 26. novembra. Danes popoldne je bila Glasbena Matica na magistratu. kjer se je vršil oficijelni pozdrav s strani občinskega zastopstva z navdušenim nagovorom župana. Večerni koncert se je pričel točno ob 20. v popolnoma raziprodani dvorani. Koncert je otvoril šef prosvetne centrale v Nancyju g. Boury z nagovorom na Matico, ki je bila takoj ob nastopu sprejeta z velikimi ovacijami. Vse točke koncerta so bile burno odobravane in v trenutku, ko vam brzojavim. to je med odmorom, izročajo predstavniki mestnih kulturnih organizacij ob velikih ovacijah občinstva Glasbeni Matici krasne vence. Razpoloženje je sijajno, vse je zdravo.
Imenovanja pri banski upravi
Beograd, 26. nov. AA Z ukazom Nj. VeL kralja so bili na predlog ministra za poljedelstvo med drugim postavljeni:
pri kr. banski upravi dravske banovine za veterinarskega inšpektorja v 3-1 Alojzij Pavlin, dosedanji oblastni veterinarski re» ferent pri velikem županu podunavske oblati;
za veterinarskega inšpektorja ▼ 4-1 Fran Čeme, do zdaj oblastni veterinarski referent pri velikem županu ljubljanske oblasti;
za višjega veterinarskega svetnika v 5*1 Anton Korošec, dosedanji granični veterinar pri granični veterinarski postaji v Mariboru;
za višjega veterinarskega svetnika v 5-1 Viktor Zaje, dosedanji veterinarski referent pri velikem županu ljubljanske oblasti; vsi v isti skupini in kategoriji.
Smrt slovensikega zdravnika v Zagrebu
Zagreb, 26. novembra, n. Tu je premirarf včeraj anaoi k obče spoštovani zdravnik, po roda Slovenec, po&ovnik dr. Janko Šavs, ki je b5! rojen 1. 1S64- v Preddvoru pri Kranin. Dr. 5avs je živel svoječasno v TiroS in preko deset let v Osjeflou. Odlikovan je bil z redom Befe-ga ock 5. reda in z redom sv. Save 3. stopnje.
Industrijska konferenca v Berlinu
Beograd, 26. novembra, p. Dne 29. in 20. t m. se bo vršila v Berlinu četrta konferenca direktorjev industrijskih central, na kateri se bo razpravljalo o raznih aktualnih, trgovskih in carinskih vprašanjih, kakor tudi o industrijski produkciji v posameznih državah. Konference se bo udeležil kot delegat iz nage države dr Gjoka Čur-čin, generalni tajnik centrale industrijskih korporacij. ki je že odpotoval v Berlin.
Spor med poljskimi pravoslavnimi in katoliki
Varšava. 26. nov. AA. Pre okrožnim sodiščem v Bialistoku se je začela razpirava o tožbi, ki so jo vložili zastopniki katoli* ške cerkve na Poljskem in v kateri zahtevajo vrnitev 500 pravoslavnih cerkva. Zastopniki katoliške cerkve ugotavljajo, da so bile te cerkve nezakonito izročene pravoslavni cerkvi. Med pravoslavnim prebivalstvom je zavladalo ogromno razburjen nje, zlasti v vzhodnih poljskih predelih. Varšavsko-volinski mitropolit je bil za to prisiljen, da izda proglas, v katerem poziva vse pravoslavno prebivalstvo, naj se umiri.
Eksplozija v Essenu
Esseti, 26. novembra, g. Preiskava o vzroikih
plinove ekspfozije ie vzbudila sn»m. da izvira efasplozi.ia najbrž iz zločinskega napada. Mestna ipKnarna odločno pobija, da bi obstojate mož-nosi eteploziie svetilnega plina.

Naši
I.	december - dan slavja jugoslovenske omladine
Zagreb, 26. novembra.
Priprave za veliko nacijonalno in kulturno slavje Jugoslovenske akademske čitalnice. ki bo na narodni praznik razvila svoj prapor, se bližajo kraju. Ves spored je ze določen do vseh podrobnosti. V soboto zvečer bo bakljada po glavnih zagrebških ulicah, v nedeljo pa se bo slavje razvilo tfllcolc*
Ob 11. dopoldne bo slavnostni zbor v velikem paviljonu velesejma. kjer je prostora za 8000 oseb, a tako velika udeležba se tudi pričakuje. V imenu kralja Aleksandra, ki je kum novega prapora m pokrovitelj svečanosti, bo armijski komandant general Svetozar Matič razvil prapor m zabil žebelj v drog. Beograjsko akademsko društvo »Obilic« bo zapelo več skladb, nakar bodo o omladmi in njenih nalogah imeli slavnostne govore vseuč. profesorji dr. Ivan Giaja iz Beograda, dr. Ferdo Sišid iz Zagreba in dr. Milan Vidmar iz Ljubljane.
Zvečer bo v Glasbenem zavodu v Gun-dulidevi ulici družabni večer z akademijo ln plesom. Zagotovljeno je sodelovanje prominentnih umetnikov. Goste bo uvodoma pozdravil predsednik JAC akademik ZdoISek, nakar bo prof. dr Dvomikovic v kratki alokuciii označil pomen slavnostnega dne z višje perspektive vsega razvoja našega naroda. Po odsviranju državne himne nastopi 160 mož broječi zbor »Obilica« z izbranim programom. Sledili bodo nastopi dramskih in opernih umetnikov. Po tej akademiji, ki bo nudila prvovrsten užitek, se bo razvila nevezana družabna zabava s plesom.
Ni dvoma, da bo letošnji narodni praznik v Zagrebu proslavljen, kakor doslej še nikoli. Vse se z navdušenjem in simpatijo do nacionalne akademske omladine pripravlja na slavje in udeležba bo impozantna. Samo iz Beograda bo prispelo 500 akademikov z delegati vseh narodnih in humanitarnih ustanov, dočim jih je iz Ljubljane doslej prijavljenih okrog 300. Te dni bodo nad Zagrebom, kakor tudi nad drugimi mesti krožila letala in razsipala letake z za-nosnimi proglasi jugoslovenske akademske omladine.
+
Akademikom univerze kralja Aleksandra I.
Ustanovitelji Jugoslovenske akademske čitalnice v Ljubljani, ki so prevzeli organizacijo udeležbe ljubljanske omladine na zagrebški proslavi dne 1. decembra, vabijo tem potom vso akademsko omladino, da prijavi v čim večjem številu svojo udeležbo pri zagrebških slavnostih. Prliave se spreiemajo do četrtka 28. t. m. zvečer pri naslednjih kolegih:
L grupa: Meichsner Frane — Ivaniševič ?vo, stud. techn.
II.	grupa: Puc Boris, cand. tur. — liro---atin Viktor, stud. phiL.
III.	grupa: Burger Fr„ stud. iur. — Svetna Fran, stud. techn.
IV.	grupa: Alujevič Branko, cand. tur. — Zajec Vazo, stud. techn.
V.	grupa: Omladič Frani o, cand. iur. — Gerželj Fran, stud. phiL
VI.	grupa: Gosak Zdravko, cand. hir. — Razpotnik Rajko, stud. techn.
Pri navedenih tovariših dobite tudi vse podrobne informacije o zagrebški proslavi.
Ljabljana, 26. novembra 1929. Za ustanovitelje Jugoslovenske akademske
čitalnice v Ljubljani: Zajec Marijan, abs. iur. — Jože Levstik, cand. iur. — Alujevič Branko, cand. iur.
— Sikošek Dušan, stud, techn.
Na razstavi naših ročnih del v Haagu
Haag, 25. novembra.
V elegantni dvorani umetniškega udm-Senja Pulchri studio je razstava. Zunaj jo oznanjajo plakati kot »Joegoslavische Huis-tndustrie — onder hooe Bescherming van H. It De Konigin van Joegoslavie.« Ta kratki naslov pokaže, da je holandski jezik zelo blizu nemškemu in zato se tod z nemščino dobro izhaja. Tukajšnji Odbor za razstavo so tvorile dame: Merv. H. H. Van Dam, soproga našega konzula v Rotterda-mu, H. Knighs - Viruly iz Haaga, O. G. Van Heteren, VVassenaar, A. Dijkgraat, Wassenaar in gospodična Granitz, ki živi že 20 let v Haagu. Rodom je iz stare pa-tricijske obitelji iz Zagreba in je končala filozofijo v Curihu.
Zanimivo je, kako je prišlo do razstave slovenskih izdelkov. Dr. Vladimir Pavlako-vid, ki je znan kot internacijonalni publicist pod imenom Christian Gunther in živi že šest let v Haagu, je prevzel korespondenco Pri našem konzulatu, ker je konzul Nizozemec. Na konzulatu niso vedeli, na koga bi se obrnili v Sloveniji Pisali so na — mestni magistrat v Ljubljani. Ta je obvestil zbornico za TOI in zbornica je potom Časopisja in dopisov obvestila našo javnost tn interesente. Če ne bi bilo Drž, osrednjega zavoda za ženski domači obrt v Ljubljani, Slovenci sploh ne bi bili zastopani na razstavi. Tako Pa je na razstavi zelo častno zastopano naše čipkarstvo s prvovrstnimi izdelki, ki imajo povsem nacijonalno noto Marsikdo bi mislil, da ne bomo nič opravili v Haagu, kjer je umetni obrt zelo razvit, kjer imate velike zaloge bruseljskih izdelkov, — pa smo se vendar zelo častno postavili. Naši izdelki so tehnično in ornamentalno na višku. Listi so polni pohvale ln prinašajo tudi slike razstavljenih del.
Gotovo pa je, da ima za to razstavo nai-večje zasluge gospa Švrljugova, soproga finančnega ministra. Njej gre vsa hvala, da Je razstava uspela nad vse lepo. Gospa je zbrala tudi fond, ki je omogočil našim slovenskim rudarjem iz Limburga, da so prišli s svojim tamburaškim zborom koncertirat k otvoritvi razstave v Haag. Naš konzul ie na dovolil udeležbo le pod pogojem, če pridejo tamburaši v narodnih nošah. Prišli so — amoak v kakšnih? v kostimih bavarskih lovcev. Slika, na kateri so fotografirati. bi lahko predstavljala tamburaški zbor SLD. Kaj se hoče. če gre vse v zadnjem hipu Za bodoče se bo treba sličnih nastopov izogibati. Vse drugačen bi bil nastop v eajših gorenjskih, ali če hočete tudi v hrvatskih nošah Te bi bile še lepše in bi se Se bolj ujemale s twvatsko tamburico.
in
Povedali Domo prihodnjič še o naših rudarjih, o naših stikih s Holandijo, o razstavah in še o marsičem. Gotovo pa so tudi zadeve, ki jih ne moremo objavljati v javnosti. To dobe interesenti in posamezniki v roke.	B. R.
Clemenceau in Pašič
Po propasti Srbije, ko se je srbska vojska L 1916. umaknila na Krf, se je vlada kraljevine Srbije prizadevala pri zaveznikih Angležih in Francozih, da bi se ustvarila solunska fronta. Predsednik vlade Ni-kola Pašič je skušal z vso svojo spretnostjo pridobiti zaveznike, da bi se solunska fronta učvrstila. V vseh svojih notah in depešah je Pašič dosledno poudarjal pomen solunske fronte, kjer naj se izvrši velika bitka in kjer nai se prične končni poraz sovražnikov.
V Franciji je bil glavni zagovornik ustvaritve in učvrstitve solunske fronte Aristide Briand, sedanji zunanji minister. Največji nasprotnik tega načrta pa je bil Georges Clemenceau, ki je pisal silno ostre članke proti razkosavanju zavezniške moči. Skratka, Clemenceau je zastopal idejo gotovih vojaških krogov, katerih glavni predstavnik je bil lord Kitchener, da je treba vse zavezniške sile koncentrirati na zapadni fronti in da se mora tu izvršiti odločilna bitka. Zato je Clemenceau zelo ostro napadal Brianda, ki je bil dejanski tvorec so-'unske fronte. Ko pa je slednjič bila v francoskem parlamentu prečitana brzojavka, da je solunska fronta prebita in da se bliža zmaga, je Clemenceau bil prvi, ki je pristopil k Briandu in mu iskreno čestital.
Nikola Pašič ie močno obžaloval Clemen-ceaujevo borbo. Ko pa je bila solunska fronta ustvarjena, se je hotel osebno raz-govoriti s Clemenceaujem, da mu razloži svoje mnenje o potrebi očuvanja in poja-čanja solunske fronte. Ko je nekoč zopet prišel v Pariz in ko še nihče ni mislil, da utegne Clemenceau kdaj prevzeti vlado, je Pašič izjavil dr. Vesnicu svo.io željo, da bi posetil Clemenceauja. Dr. Vesnič se s tem nikakor ni strinjal. Za razlog je navedel, da je Clemenceau velik opozicijonalec in nasprotnik solunske fronte, da mu policija pleni članke in da mu je celo ustavila list ter končno, da bi tak obisk bil prav neprijeten tudi francoski vladi. Po daljšem razgovoru z Vesni dem je bilo soditi, da je Pašič zopet opustil misel o tem, da bi posetil Clemenceauja.
Nu, par mesecev po tem je Clemenceau postal predsednik ministrskega sveta in vojni minister francoske republike. Njegov Prihod na vlado ie preseneti! mnoge politike, ki so poznali njegove odnošaje napram tedanjemu prezidentu republike Poin-careju. Med onimi, ki so bili najbolj izne-nadeni ,je bil vsekakor dr. Milenko Vesnič. Kmalu po nastopu Clemenceauja je Pašič zopet prišel v Pariz. Pričakal ga je dr. Vesnič in takoj začel obžalovati, zakaj je pred meseci branil Pašiču, da ni odšel h Ciemenceauju Nato Pa ie pokojni Nikola Pašič mirno odvrnil dr. Vesniču:
— Znaš, ovai — ja sam onda bio posetio gospodina Klemansoja, samo nišam to ka-zao nikome — pa ni tebi...
Te besede so pokojnega dr. Vesni da naravnost osupnile.
Ko je Pašič naslednji dan prosil za sprejem pri predsedniku vlade Ciemenceauju. je stari državnik in gentleman odgovoril, da bo on sam osebno posetil svojega starega prijatelja Nikolaja Pašida.
Boffat Miklavž
Če bo izbiral zimske suknje, obleke, konfekcijo, pletnine, trikotažo, dalje krasne športne čepice, perilo, klobuke in druge oblačilne potrebščine
v v e I i k I In ceni Izberi pri tvrdki
ANTON PRESKER
Ljubljana — Sv. Petra cesta štev. 14
Pomanjkanje tujsko-prometnih publikacij
Letošnja tujsko-prometna sezona je biTa bogata in je v številkah presegla vse dose-dajšnje. Koliko moralnih in še več materi« jalniih koristi so nam dooesle, o tem se pač izčrpno ne more govoriti, ker dbsedaj še nimamo natančnih statistik. Statistike so pač zakopane v lokalnih arhivih, če so se sploh delale, in nihče noče pomisliti, da so prav statistike največjega pomena za presojo tujskega prometa in za njegov nadalj« ni razvoj, ker se more prav iz statistike same presojati, ali je šel tujski promet po pravi poti in se morajo edino na podlagi vestne statistike določiti vse napake, ki bi se jim morali v bodoče izogniti. Zveza za tujski promet se je trudila na vse kriplje, da bi vodila natančno statistiko, a ji ni uspelo spričo brezbrižnosti posameznih postojank, ki se še danes ne zavedajo, kolike važnosti je v tujskem prometu natančna in točna statistika
Dasi zahteva novi zakon o letoviščih in kopališčih, da se morajo po vseh takih kra» jih voditi od tedna do tedna statistike, vendar kljub temu ne bomo imeli natančnega vpogleda v tujsko vrvenje, ker te statistike ne bodo dosegle javnosti. Svet je le malo informiran o panogi tujskega prometa, od katerega živi nad polovico našega ljudstva. Že vse letošnje leto pogrešamo javne publikacije, ki bi nas sproti obveščale o tujskem gibanju, da bi ga mogli prav presojati in se učiti od njega. Kajti naše ljudstvo je še nešolano in krvavo potrebuje take publi= kacije, iz katere bi se učilo m bi bilo kos zahtevam, ki jih naj stavi moderni svet. Pač j« Zveza za tujski promet izdajala praktično revijo, ki je naš svet in obenem ino» zemstvo sproti informirala o vsem potrebnem, ki je bilo v interesu naših ljudi in tajcev. A »Slovenija« je morala z zimsko številko prenehati, ker ji je nedostajalo gmotne in moralne pomoči.
Ker se je že pričela zimsko-sportna sezos na, se na vseh straneh pogreša publikacija, ki bi bila posvečena edinole zimskemu športu, osobito smučairstvu, ki se je na široko razmahnilo po vseh plasteh našega ljud= stva. Špecijalne brošure pač ne moremo pričakovati, napovedana nam je samo ena, ki
naj bi ahiždla vsem našim smučarjem kot nekak vademeoism. Toda to vrzel v zim« skem športu nam popolnoma izpolni bri-ljantni zvezek, ki ga je izdala v redakciji g. Pintarja po novem letu naša Zveza za tujski promet pod naslovom »Zimski šport«.
Publikacija je naravnost razkošno opremljena in se prodaja nizko p«od ceno. Krasi« jo jo zimske slike vseh naših pokrajin, ki so primerne in uporabne za izvrševanje zimskega športa. Tekst se peča skoro izključ« no z zimskim športom, a najbolj privlačen je izčrpni seznam vseh smuških tuT po vseh naših krajih z vsemi mogočimi varijantami. Seznam je jako natančen glede na kraje, a še bolj na dolžino posamezne ture in ga raditega ne more noben smučar pogrešati in bo z veseljem segel po publikaciji, da mu bo vodnica in učiteljica na veselih zimskih turah.
Zveza za tujski promet, ki je doprinesla
že toliko nesebičnih žrtev za povzdigo blagostanja našega ljudstva, bo morala po novem letu pač spet misliti na izdajanje no« v jga glasila, da bo javnost spet informirana o vsem, kar se godi okrog nas in kar je za nas naravnost življenskega pomena. J. V.
Samo Se danes!
O S S I O S W A Ii D A
t veseJem titan:
^Preteklost"
CXb 4-, pod 6, pol 8. in 9. nri.
TeMom 2124.
Elitni kino Matica.
Hans Miiller podlegel poškodbam
Maribor, 26. nov.
Strahovita letalska katastrofa, ki se je pripetila 17. novembra v Mariboru, je danes, žal, zahtevala prvo žrtev. Dopoldne ob 9. je v bobniči po večdnevnem trpljenju oodlegel dobljenim poškodbam simpatični nemšlki pilot Hans Miiller, kateremu so kakor smo poročali, morali v nedeljo amputirati tudi drugo nogo. Uimrl je v navzočnosti svojih roditeljev, ki so prispeli iz Kas-sla v Nemčiji.
Pokojna Miiller je bil v cvetju svoje mladosti, star šele 25 let. Bil je velika nada nemške civilne avijatiike, zakaj veljal je za posebno smelega im enega najbolj spretih pilotov. Bil je tudi že nagrajen z diplomo za umetno letanje. Je sin edimec in so zaito njegovi roditelji tem težje prizadeti.
Pogreb nesrečne žrtve bo v petek ob 4. iz mrtvašnice mariborske bolnice na potoreško pokopališče. Njegovi rodi-telji bi sicer radi sina prepeljali v Nemčijo, ker pa je prevoz predrag (stal bi okoli 25.000 Din), 'bodo to misel najbrž morali opustiti.
Stanuje ponesrečenega dr. Šestama je nespremenjeno. Danes je več ur sipal. Bolnik se počuti močnega in svežega. Nesrečo prenaša z nenavadno stoično mirnostjo, -naravnost heroično. Danes miu je pr iim arij dr. Čemič položil na rane več vročih obkladlkov. Bolnikov pulz se je dvignil od 108 ina 112.
Lov za divjim lovcem
Tam na širokem Sorškem poljn so že večkrat odmevali pri svetli mesečini gromki streli in oznanjevali lovcem, da je ugašalo življenje dolgouhcev. Tuintam so lovci našli nastavljene tudi zanjke. Vse je kazalo, da imajo lovski zakupniki tihe sodruge, ki love seveda po svoje. Zakupniki lovišč so si na vse načine prizadevali, da bi spoznali lovske pomočnike, ki so jim neprestano redčili njih lovišča. Divji lovci so se dobro prikrivali, ali tudi topot se _ je uresničil pregovor ,da ni nič tako prikrito, da ne bi enkrat bilo očito.
Albertu iz Zabnice se je zljubilo zajčje pečenke. Deževno vreme v nedeljo popoldne se mu je zdelo kaj pripravno za lov. Vzel je iz skednja dvocevko, stisnil v žep naboje in odšel na njive. Za domačine se ni brigal, saj je bil prepričan, da ga ne bo nihče izdal. Previdno je lezel Po trudnih, počivajočih njivah, skrbno je pregledal vse sveže zelene ozime, dokler le ni puhnil pred njega dolgouhec. Strel je počil, dolgo-uhcu je odletelo malo dlake, Albert pa je malo zaklel in pogodrn.ial, ko jo je zajček rezal v bližnje hrastovje. To se je ponavljalo skozi par ur.
Divji lovec si pa niti misliti ni mogel, da ima v neposredni bližini lovozakupnika, ki ga ves čas opazuje, kako lovi, in komaj čaka, kdaj se mu bo približal, da se spoznata. Kdo neki bi si mogel misliti, da čepi sredi golega polja, ko vidiš na več sto metrov tekočega zaica, človek Jn celo lovo-zaHipnik iz Ljubljane!
Ko ie bil Albert sit lovljenja, je puško zakopal v njivo, hotel io ie najbrže odnesti ponoči domov, in se približal mali leseni kolibi, kamor se zatekajo pastirji v slabem vremenu. A še preden je vstopil, mu je nasproti planil lovozakupnik ln pozval divjega lovca: »Stoj!« A Albert se je pognal v beg in pričela se je divja gonja. V bližini vasi, med kozolce, napolnjene s koruzno slamo, je begunec izginil.	, t
Med tem so prihiteli nekateri vascam ln
prisostvoval lsfcaujn lovskega tatu. S cevjo
puške je zakupnik drezal od kozolca do kozolca. V trenutku, ko je lovec hotel otipati nelci trdi predmet, se je na nasportni strani zvalil izpod kozolca možak, ki je bil hitro na nogah. Ko je zakupnik vprašal prisotne, kdo je bežeči, je večina odgovorila, da za ne pozna. Le eden se je ojunačil in pripomnil, da begunec teče prav tako, kakor Mihcov Albert
Nesreča pa je hotela, da Je begunec pod kozolcem pozabi! suknjič, v katerem so našli nekaj nabojev in zajčjo dlako. Ko je lovozakupnik nato odšel k Mihčevim, niso hoteli pripoznati, da bi suknjič bil Albertov. Toda zadeva je že v rokah orožnikov in se bo kmalu obravnavala pred sodiščem.
Prevroča kri
Liubliana, 26. novembra.
Hlapec France N. ter posestnikov sm Jernač iz okolice mesta sta se odločila, da se podata v mesto ter se tam pozabavata. Sklenila sta tudi, da si ga privoščita prav po notah, makar nekoliko čez mero, to pa v gostilnici, kjer bi se na^lo prijetno druščino. Rečeno, storjeno. Včeraj popoldne sta jo primahala v mesto podjetna ter odločna, hodila sta pokonci, se ustavila zdaj v tej. zdaj v drugi gostilnici in obsedela slednjič na večer v znani gostilnici v šentjakobski četrti. Bila sta oba že precej na-trkana, vendar pa se jima je zdelo, da je v želodcu še prostora za par četrtink, v srcu pa za čednega dekleta. Natakarica se je šalila ž njima, kakor z marsikom. Skratka: Francetu in Jernaču je bilo prav všeč.
To pa samo nekaj časa. V gostilno je stopil gost ki je bil natakarici očividno bolj pri srcu in dekle je preneslo vso svojo ljubeznivost v njegovo bližino. Jernaču in Francetu njeno ponašanje nenadoma ni več dopadlo. Oba sta pričela gledati hudo. France ie celo občutil nekaj, kar je močno sJičilo ljubosumju. Končno se je odločil, vstal od mize in se z odločnim glasom obrnil do natakarice: »Pepa, prideš ali ne prideš k meni?« Pe?a se ni dala strahovati in je odločno dejala: »Ne!«
V Francetu je takrat zavrelo, izpfl }e na dušek, kar je še ostalo v »štucu« in ga trdo postavil nazaj na mizo. Dvignil je pest in jo z vso silo položil na kozarec, da se ie zdrobil kot oreh. Efekt je bil dosežen. Pepa je skočila pokonci ter zbežala od simpatičnega gosta. Jernač je pogledal preplašeno. France pa se je zmeden oziral okrog. Po mizi je tekla rdeča kri, — prerezal si je žile na roki.
»Zdai pa imava!« je zastokal Jernač, ki se mu je prevročekrvni tovariš zasmilil. V gostilni je nastalo nemalo razburjenje, ki se ni poleglo vse dotlej, da sta jo France in tovariš pocedila na cesto. Nista več mislila na ljubezen. Hitela sta po ulicah in vse tja do Mestnega doma, kjer je France našel prvo pomoč, se je vlekla za njima krvava sled, ki je pričala o nerodnem ve-seljačenju s še nerodnejšim koncem.
Zobni atelje
Albine Forster
t Dolenjem Logatcu
oorro hišo (prva poteg ofoKo-r »oviranja od 2. do 5. de-
14562
se preseS " ske) ter bo v cembra zaprt.
Pretep sredi trga
Škofja Loka, 26. novembra.
Komaj fe par dni tega, ko smo poročali o številnih vinjenih osebah, ki jih je vsak čas srečavati v okoliških vaseh in v Škofji Loki, že se Je v nedeljo dopoldne zgodil primer sredi Glavnega trga, ki bo silil oblasti, da proti prekomernemu alkoholizira-nju uvedejo najstrožje mere m to narodno sramoto vsaj v najizrazitejših pojavih zatro.
V času, ko se ▼ dopoldanskih urah praznikov in nedeli zbere iz okoliških hribov in sosednjih vasi največ ljudstva na Glavnem trgu v Škofji LokJ, se Je okrog 10. prizibal vzdolž mestnih ulic v vinjenem stanju dobrih dvajset let star fant, ki v svoji povaljani rn blatni praznični obleki ni narejal prav nič ugodnega utiša. Z izziva-jočimi pogledi je meril vsakogar in skušal poiskati načina, da zadosti svojim bojevitim namenom. Znosil se je v svoji objestnosti najprej nad nekim vojakom in ga kar na lepem napadel. Toda s pošteno lekcijo ie fantalin okusil, da ne bo šlo tako gladko. Predrzno je zatem oplazil mimo prišlega gospoda z dežnikom m z vsem alkoholnim junaštvom pozival številne gledalce na ko-rajžo.
In dobfl le, kar si Je tako želel!
Predno le prišel poklicani mestni stražnik. so že nekateri fantje navalili na rzzj-vača in pričeli dejanski obračun z njim. V kopici prerivajočih se ljudi, padanju zaušnic, lasanju in pretepu ie stražnik g. Po-Ijanec le s težavo aretira^ povzročitelja nečastne scene in ga odvede! v zapore sres-kega načelstva. da izpregovori tam še zakon svojo besedo.____
P« prehlajenju, hriipi. vnetln v vratu. otokKh, mand1j:h, živčnih bolečinah, trganju v udih storite dobro, ce (poskrbite za vsakdanje izpraznjene črevesa s tem, da popi je te pol čaše naravne »Franz Josef-ove grencice. Po sodbah univerzitetnih klinik se odlitku ie »Franz-Josef-ova« voda rad! sigurnega učinka pr' prijetni uporabi — »Franz Josef-ova voda se dobi v vseh lekarnah, drogertjah in špecerijskih trgovinah.
Kruta mladost 4 osirotelih cirkuških otrok. Po dolgoletnem trpljenju blesk »n slava. Bol mlade artfetke (Janet Gaynor) proti strastni, lepi In zapeljivi žen! za ljubezen prijatelja te mladih dni. Salto mortale izpod cirkuške kupole!
vragi
Jutri velepremljera v ELITNEM KINU MATICA.
V javnem
prometu
n. pr. na vlaku ali pa cestni železnici Je nevarnost prehlada posebno velika. Tudi nalezljive bolezni se lahko razširijo.
(Danfiavm
g pastile
razkužijo ustno In žrelno duplino In so učinkovito obrambeno sredstvo pri takih nevarnostih.
'/A
Sokol
Akademija Ljubljanskega Sokola
Letošnji državni in sokolski praznik L decembra bo Ljubljanski Sokol na izredno svečan način proslavil v soboto s slavnostno telovadno akademijo v telovadnici Narodnega doma. Pester in bogat spored to pokazal, kako neumorno in tiho deluje starina Ljubljanski Sokol na polju telesne kulture. Vse telovadne točke so skrbno in vestno naštudirane in bodo po svojih sestavah prekašale vse dosedanje. Zlasti bo ugajala nova telovadna komjX)zicija br. dr. Murnika »Poloneza«, ki jo bodo po Chopi-novi glasbi izvajali člani, istotako bo zanimiva že znana, a nekoliko popravljena dr. Murnikova skladba za članice »Po jezeru«. Moška deca bo izvajala bojno tekmo, ženska deca vaje z loki, moški In ženski naraščaj nastopita s skoki, člani bodo pokazal? proste vaje za mednarodno tekmo v Lu-ksemburgu 1930. Oba naraščaja nastopita tudi s posebnimi PTostimi vajami v šest-najstoricah oz. dvanajstoricah. Starejši bratje pa nastopijo z vajami s palicami za vsesokolski zlet v Beogradu. Pri orodni telovadbi na drogu bodo nastopili naši med-narodniki, ki bodo s svojimi vrhunskimi vajami gotovo zadivili vse gledalce Akademija se prične točno ob 20., zato prosimo cenjeno občinstvo, da čim preje zasede svoje prostore v telovadnici
V nedeljo pa bo točno ob 1L dopoldne proslava ujedinjenia s svečano zaobljubo novega članstva. Vse članstvo in sokolsko Javnost vabimo, da prisostvuje proslavi in svečani zaobljubi v čim večjem številu. Strogo obvezna je udeležba za vse one, ki so med letom prestopili iz naraščaja v članske vrste ter za one, ki so letos vstopili po našem društvu v sokolsko organizacijo.
Vse Sokolstvo Iz Ljubljane hi okolice bratsko vabimo k naši akademiji m nedeljski proslavi Zdravo! Ljubljanski SokoL
Italijanski dnevniki proti Sokolstru. V
zadnjem času se je italijansko dnevno časopisje že večkrat prav močno zaletelo v jugoslovensko Sokolstvo, dolžeč ga. da ne-ti razna uporna gibanja med slovanskim prebivalstvom v Italiji. Osobito pa se je to občutilo za časa Gortanovega procesa in pozneje še večkrat To je pač poceni način, dolžiti vedno jugoslovenske organizacije, enkrat bivšo Orjuno, drugič zopet Sokolstvo, ako se gre, pokriti lastno krivično postopanje napram slovanskim Isfranom tam v Italiji
Kako je naraščalo število ženskega članstva v Sokolstvu, poročajo obširno češkoslovaški listi. Zanimivo je, da pred dobrimi 30 leti med Jugoslovenkami ni bilo skoraj nobene Sokolice. Šele, ko se je leta: 1898. ustanovilo Žensko telovadno društvo v Ljubljani, kasnejši ženski odsek Ljubljanskega Sokola, je pričel v tem oziru po-kret tudi med našim ženstvom. Na čelu gibanja je bila s. dr. Tavčarjeva, ki je bila tudi prva starostka novega društva in kasnejšega odseka Lj. Sokola. Gotovo bi bilo zanimivo, ako bi se v strokovnem listu sedaj ob izpolnjeni 30 letnici kaj omenilo iz zgodovine razvoja naše ženske telovadbe.
Hrvatski Sokolski savez, znana separatistična organizacija, je napredoval v zadnjem poslovnem razdobju za 2 župi in 10 društev, črtanih pa je bilo v i?tem časn 23 društev. Glede ustanovitve novih žup bi bilo omeniti, da dosedaj v tem savezu žup-na organizacija ni bila konsekventno izvedena, pač pa se jo je postopoma vsako leto izpolnjevalo. Vsekakor pa je število 23 črtanih društev zelo veliko. — Interesantno je, da prepoveduje vodstvo HSS vsako sodelovanje svojih društev s hrvatskimi Orli.
Po volitvah v Češkoslovaški. Pri zadnjih državnozborsldh volitvah v ČSR je bilo izvoljenih v skupščino in senat lepo število Sokolov, ki so aktivni po raznih žup-nih starešinstvih in društvih. Predsedstvo ČOS je sklenilo, da bo povabilo vse Sokole-poslance in senatorje v Tyršev dom na skupni večer in pomenek.
Ii delovanja Sokola Moravska Ostra va. — V ilustracijo delovanja srednjega eokol-skega društva v ČOS prinašamo danes podatke o telovadbi imenovanega Sokola. V oktobru je vežbalo povprečno na uro 64 mlajših in 15 starejših telovadcev, članic pa 92, starejših 22. Naraščaja je bilo moškega 27, ženskega 38, moške dece 112, ženske pa 117-
DAMSKE PLAŠČE NAJMODERNEJŠE
gorice in trpežne	od Din 300 naprej
modne, e kožuhovino od Din 400 » otroške v vseh velikostih od Din 110 > damske obleke iz barž. od Din 175 » jutranje halje iz barhenta in baržuna, otrruške igralne in dekliške obleke iz barhenta in baržuna v vseh velikostih, damske in otroške predpasnike iz listra, klota, kreto-na, ba tista in sifona, v vseh najnovejših.
fazonah nudi: P. in L GORIČAR. Ljubljana, Sv. Petra e. 29. Oglejte si blago in cene v naših povečanih izložbah!
ZA MIKLAVŽA PRIPRAVLJENA VELIKA
IZBIRA PO ZNIŽANIH CENAH.
Domače vesti
' * Kralj krstni boter skm žandarmerilske-
»a kapetana. Po svojem delegatu ordonanč-nem oficirju kapetanu korvete Miči Mičiču Je krali prošlo nedeljo kumoval sinu žan-darmeriiskega kapetana 1. razreda Božidarja Lopašiča. nečaka gospe Zlate Kovače-vičeve — Lopašič. Otrok je pri krstu dobil ime Aleksander-Zvonimir.
*	Osebna vest. Po vesteh te Beograda Je dr. Rudolfu Andrejki, inšpektorju mini-»trstva notranji.1 zadev, poverjeno vodstvo okrajnega glavarstva Ljubljana-okolica.
*	Diplomirali so včeraj na pravni fakulteti ljubljanske univerze gg. Janko Kosti tz Kratrja, Gorazd Kušej iz Ljubljane ln Ivan Vrtačnik iz Celja. Čestitamo!
*	Z beograjske univerze. Dr. Svefcolik Zdravkovič, specijalist za nalezljive bolezni, je imenovan za univerzitetnega asistenta |ra infekcijski kliniki v Beogradu.
*	Šolsko praznovanje 1. decembra- Banska uprava obvešča šole na kmetih, da bo tudi letos proslava praznika narodnega nedinjenja 1. decembra, čeprav je ta dan nedelja in so mnoga šolska upraviteljstva eaprosila, da se proslava teda dne preloži. Glede praznovanja 1. decembra v ljubljanski škofiji se odreja dogovorno s škofijskim ordinarijatom v Ljubljani naslednje: V krajih, kjer sta dva ali več duhovnikov, naj se udeleži šolska mladina 2. službe bo-ftje, ki se začne običajno ob 10- uri. Ta maša naj bo namenjena v prvi vrsti šolski nriadrni, po maši pa je vesti otroke k slav-»osti v šofi. V krajih pa, kjer Je samo en dojovnfk, ki opravlja samo po eno nedeljsko mašo, naj se šolska upraviteljstva dogovore z župnimi uradi, ki bodo dobili potrebna navodila od svojega škofijskega or-dioarijata Šolski upravitelji lavantinske Škofije naj dogovorno s tamkajšnjimi cerkvenimi predstavnika izposlujejo, da se praznik 1- decembra proslavi, če je Ie možno, analogno kakor v ljubljanski škofiji.
*	Vodnikova družba javlja vsem onfm direktnim članom in poverjenikom, ki so nakazali članarino po 2. novembru t. I., da Sm n« more več dali z ostalimi knjigami toda Vodnikovo pratiko, ker je pošla. Zato naj om reflektanti, ki so poslali denar in b« se ne zadovoljiti z samo tremi knjigami, takoj javijo, da jim družba denar vrne.
fle po$aftite
na dariCo $a miMaiga
W največji izbiri dobite pri nas gramo-Sone in plošče, ravno tiste, batere bi IV« radi šmefi. — Prodno kaj kupite — si oglede našo bogato zalogo!
Priporoča se:
ff<Zeftni&" (faanjai
Ljubljana, Miklošičeva c. 20.
V palači Okrožnega urada
Prodaj (trdi u obroke! — Postrežba solidna!
*	Iz »Uradnega Usta«. »Uradni list kraljevske banske uprave dravske banvi-»©< it 3 z dne 26. t. m. objavlja pravilnik xa uporabljanje sanitetnih aeroplanov v mirnem času, začasno navodilo o indikacijah prenašanja obolelega ali ranjenega moštva g sanitetnimi aeroplani in začasna navodila, kako je upravljati posle računovod-etvene in blagajniške službe pri finančnih oddelkih banovinskih uprav.
*	Poroka. V nedeljo sta se poročila na Skomarjih g. Franc Kokolj, višji policijski stražnik v Mariboru, in gdč. Urška Andrej-kova, šoPska trpraviteijica na Skomarjfh. Bilo srečno!
*	Podružnica Jugoslovenske Madce v Kranju. Pokrajinski odbor Jugoslovenske Matice v Ljubljani sklicuje za dne 20. decembra t L ob 20. uri v gostilni pri Pe-terčku Izredni občni zbor podružnice Jugoslovenske Matice v Kranju z naslednjim dnevnim redom: 1. Nagovor in poročilo predsednika pokrajinskega odbora ali njegovega namestnika, 2. volitev novega odbora podružnice Jugoslovenske Matice v Kranju, 3. slučajnosti. — Vsi člani kranjske podružnice Jugoslovenske Matice se vabijo in prosijo, da se udeležijo občnega zbora polnoštevilno. — Pokrainski odbor Jugoslovenske Matice r Ljubljani
*	Udruženje jugoslovenskib inženjerjev In arhitektov — sekcija Ljubljana vabi člane tn njihove spremljevalce k ogledu novega mostu na Zidanem mostu, ki se bo vr-£5 v soboto, 30- t. m. Od.rod iz LJubljane s potniškim vlakom ob 12.20- Vodil bo inž. dr- Miroslav Kasal.
*	Splitska občina zahteva magistrat. Mestna občina Split je primorskemu banu predložila spomenico, naj se občinskemu uradu podeli naslov magistrat. Spomenica navaj tudi, da ima splitska občina obsežen teritorij ter razmeroma veliko število prebivalcev. Razen tega naglaša, da je SpRt sedež primorske banovine m bi torej bilo le primerno, da se mestnemu občinskemu uradu podeli naslov magistrata.
*	Vinski sejem. SRčno kakor lansko leto priredi tudi letos Kmetijska podružnica v Sv. Križu pri Kostanjevici vinski sejem m to dne 5. decembra t. 1. v prostorih Josipa Stritarja. Razstavljena bodo vina h priznanih dolenjskih vrnskfj goric: Gadove peči. Razkrižja, Belinja, Piroškega vrha, Ba-novca, Brezovice, šutenskega vrha, Bočia ftd- Letošnja vina so rzfoome kakovosti, kakor že dolgo let ne fn cene bodo tudi nizke- Nudi se lepa prilika našim gostOni-čarjem in vinskim trgovcem za nakup letošnjega letnika. Avto-vožnje Brežice-No-io mesto so z«?o prikladne.
*	Skupno delovanje akademij znanosti-V zadnjih dneh so se mudili v Beogradu delegati Jugoslovenske akademije znanosti in umetnosti iz Zagreba, bi so o važnih vprašanjih konferirali skupno z delegati Srbske akademije znanosti. Tako so zastopniki Jugoslovenske akademije «i Srbske akademije, ki tvorijo medakademski nacijonalni odbor imeli sejo za mednarodno unijo akademij, koje sedež je v Bruxelle-suT Delegat; Jugoslovenske in Srbske akademije so razpravljali tudi o skupnem delovanju obeh akademij.
*	Izročitev hidroplana vojni mornarici. Krajevni odbor Jadranske Straže v Sarajevu bo izročil svoj hidroplan »Sarajevo« vojni mornarici dne 1- decembra v EMvuljah pri Splitu. Izročitev se bo vršila na slavnosten način- Hidroplanu bo kumovala mestna občina Sarajevo.
*	Naši v Ameriki Dne 5. t m. so se v Clevelandu kjer je naseljenih približno 40 tisoč našia rojakov, vršile volitve v mestni zastop- V tretlem mestnem distriktu je izvoljen slovenski odvetnik Ivan Mihelič, ki je že doslej bil član mestnega parlamenta. Ostali štirje slovenski kandidati so ostali v manjšini. — V Chicagu so nekateri Slovenci sprožili hvale vredno idejo, naj bi se tamkaj ustanovila slovenska banka Ideja vzbuja med tamkajšnjimi rojaki mnogo zanimanja- — Rojak Tone Golobar v Welling-tonu v Kanadi je izginil brez sledu. Pred dvema mesecema je šel na lov, a se ni več vrnil. V Kanadi je bival že 25 let Zapušča ženo tn pet otrok. — Radijska postaja v Mi?waukeeju ima od časa do časa ob nedeljah slovenski program. Pojejo naši fantje in dekleta, igra pa tudi naša harmonika — V Canonsburghu je preminula Karolina Česnikova, rodom iz Ko ritnic na Notranjskem v starosti 32 let ▼ VVarnocku v državi Ohio pa Alojzij Perič. Ubil ga ie Jek-trični tok. — Razveseljivo poročilo prihaja iz Loraina v državi Ohio. kjer so se Slovenci združili in prodrli v 5- okraju s precejšnjo večino. Izvoljen je bil v mestno zbornico slovenski kandiat Leon Viraot
*	Društvo za varstvo In vzgojo ptic pevk v LJubljani vabi vse gojitelje harških kanarčkov, posebno one iz Maribora, da se udeleže v čim večjem številu tekme odnosno V. ocenjevalne razstave harških kanarčkov. Soda bo g. prof. Steiabeisser te Regensburga na Bavarskem. Vse tozadevne informacije daje kakor tudi prijave kolekcij sprejema društveni tajnik g- Joško Kelnarič, Ljubljana Poljanska cesta štev. 15, VT-I.
*	Tihotapstvo cerkvene obleke. Subott-ška carinska oblast je aretirala Josipa Men-čika, madžarskega državljana, ki je vti-hotapljal cerkveno dtf.rovniško obleko te Madžarske. Carinska oblast ga je kaznovala z globo 100.000 Din, potem pa je bil izročen državnemu pravdništvu.
*	Potvorjena paprika. Policija v Velikem Bečkereku je aretirala nekega trgovca, ki je na debelo potvarjal papriko. V njegovi zalogi so na^i nad 1000 kilogramov falzi-ficirane paprike, ki le vsebovala 90 odstotkov barve. Uvedena je preiskava, ker se domneva, da je že r prometu mnogo take paprike.
Danes!	Premflera!
Najoorejše francosko Bhmho detet
Nova gospoda
(Les nouveaoi messieors) mm, ki Je bH v Pariza trikrat prepovedan! Danes ob 4.. %8. Is 9.
»Kino IDEAL«
*	V Pfflepu Je pogorela džamija- V noči od sobote na nedeljo je v Prilepu pogorela tamkajšnja džamija- Uvedena je preiskava, fla se ugotovi vzrok požara.
*	Lovec slučajno ustreljen. Kakor poročajo iz Velesa se je v nedeljo zjutraj večja družba podala na lov. Ko so se proti večeru lovci vračali, so na nekem hribčku poSvali ter prižigali cigarete. Ko je kavarnar Kar-puzovič vzel iz žepa dozo in zapalil cigareto, ga je delavec Stojan Panovič zaprosil za cigareto, ki mu jo je Karpuzovič obljubil pod pogojem, ako mu pokaže neke vaje s puško, ker je bil prj vojakih kapi ar. Stojan je vzel puško ter začel izvajati vežbe. Pri tem pa se je naibasna puška po nesreči sprožila io krogla je zadela kavarnarja Karpuzoviča tako nesrečno v levo stran prsi, da je mož kmalu nato izdihnil. Stojan se je takoj ■prijavil sodišču, ki ga je obdržalo v preiskovalnem zaporu.
*	Idealen Miklavžev dar za male In velike otroke so pravkar rziSIi najnovejši zvezki »Mladinske knjižnice .Jutra'*. »•Prigode porednega Bobija«, »Skok, Cmok, Jo-kica«, »Janko in Stanko« fn »Prigode gospoda Kozannurnika«.
*	Dr. Metod Dolenc: Tolmač k novemu kazenskemu zakonika. Knjiga izide še ta teden- Subskripciia poteče 30. t m- Cena v subskripciji za broširan fzvod Din 170, za vezan 190 Din. Po subskripciji bo cena vrši a. Subskripcije sprejema knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani, Prešernova nI.
*	Važne posle lahko vrši samo tisti, ki ima živce v polnem redu tn katerega sposobnost za delo je nezmanjšana- Dve do tri žličke Ovomaltine krepijo živce fn utrjujejo mišice.	4G.
*	Obledele obleke barva v različnih barvah in pllsira tovarna Jos. Relch.
*	Gospodinje! Vaše peillo pere, posuši, monga ali lika tovarna Jos. Reich.
*	Opozarjamo cenjene odjemalce, da je razstava in prodaja vsak dan odprta, ter
DIŠAVE SLON
ta pofraMOn« uJmmJ* t drogerijafe KAHC, LJUBLJANA
KAHC fWolhwml, MARIBOR CENIK GRATIS
vljudno vabimo tudi posetnike z dežele na brezobvezen ogied. P. Magdič, Ljubljana, Aleksandrova 16-
Iz Ljubljane
n— Orkestralno društvo Glasbene Matice bo pod vodstvom prof. L- M- Škerjanca tudi letos na novinarskem koncertu, ki se bo vršil v nedeljo zvečer v »Unionu«, sodelovalo z izbranim delom. Podalo bo sloviti Saint-Saensov »Živalski karnev&k (Le carneval des animaux<. Že ta točka sama zasluži vso pozornost glasbo ljubeče publike- A kolika je še pestrost ostalega sporeda! Nastopili bodo trije naši odlični in izvrstno uvežbani pevski zbori, senzacija bo tudi nastop mladinskega zbora z deklama-cijami v zboru. A ljubitelje lepe domače pesmi bo razvedril in raznežil nastop Slovenskega vokalnega kvinteta, ki ga tvori o znani naši pevci Gosti č, Jug. Petrovčič, Vončina in Šulc. Zapeli bodo Mirkovo »Šumi potok, šumi!« in Prelovčevo »Bela, rdeča je gredica«. Ni je in v Ljubljani ne more biti lepše prireditve na večer narodnega praznjka, kakor je novinarski koncert s takim obiljem glasbenih in pevskih točk.
n— Trgovine dne 1. decembra zaprte. Trgovine v nedeljo pred sv. Miklavžem dne 1. decembra, to je na praznik ujedinje-nja, morajo biti brezpogojno ves dan zaprte. — Načelstvo gremija trgovcev-
o— Sokol Šiška priredi 1. decembra v salonu Reininghausa slavnostno akademijo-Spored: nagovor, moška deca (župne proste vaje 1. 1929.) ženski naraščaj ritmični Dles, moški naraščaj proste vaje za Beograd, članice (mornarji), člani (orodje), žensfka deca (pomladno rajanje), člani (turška koračnica), moška deca (vaje s puškami). aani in članice (Faust), zaključna sku-pina- Začetek ob 20.__
Napoleon je k defbe?osti irtkffinSral, zato mu zdravnik je oan ordisiinai. Ce BUDOMA čaj bi tedad poznala predvsem trni tega ba izbirat! Tea Import, Ljubljana. Aškerčeva tri.
n— »Ban« — šolska predstava ob znižanih cenah. V petek se bo vršila pod okriljem ZKD v prostorih Elitnega kina Matice ob 14.30 posebna šolska predstava filma »Bali«. Da se omogoči ogled filma najširšim krogom občinstva in šolski mladini, je ZKD za to predstavo globoko znižala vstopnino. Cene sedežem v prednjih vrstah 90 2 Din, vsi ostali sedeži pa stanejo le
3 Din za ose/bo. Šolska vodstva, gg. profesorje in učitelje opozarjamo na veliko po-učnost tega izredno zanimivega in v Ljub-tjani prvič predvajanega filma ter prosimo da priporočajo šolski mladini ogled. Vstopnice se dobe v predprodaji pri blagajni kina Matice od četrtka dalje.
o— Spored klavirskega koncerta gdč. Jadvige Poženelove, ki bo v ponedeljek 2. decembra ob 20- v Filharmonični dvorani, obsega naslednje toftce: Bach: Fragment d' une suite Couperin: Les Barricades my-sterieuses. Scariatti: Buriesca v g-molu. I. Beethoven: Sonata op- 31, št 2 v d-molu ffl. D* Indy: Choral grave, Schubert: Im-prontptu op. 142 v as-duru. IV- Schumann: Etudes symphoniques. Vstopnice so v predprodaji od srede popoldne dalje v Matični knjigami.
n— Iz Narodnega gledališča. Drami »Nevesta s krono« in »Grob neznanega vojaka« spadata med najbolj priljubljene in najbolj obiskovane predstave tekoče sezone- Občinstvo, ki si teh predstav še ni ogledalo, naj ne zamudi prilike v sredo in četrtek zvečer. Zaradi globine ln težavnosti teksta se vsem, priporoča ponoven obisk. Pri ponovnem poslušanju boste odkrili lepote, ki jih v veliki meri vsebujeta drami »Nevesta s krono« in »Grob neznanega vojaka«. — V operi se bo jutri ▼ četrtek ponovila predstava domač© opere »Gorenjski slavček.« Predstava bo za abonma A
o— Šentjakobski gledališki oder ponovi v soboto 30- t m. komedijo Morala gjospe Dulske<. Komedija je nadvse lepo uspela in žela burno odobravanje občinstva, ki je napolnilo dvorano do zadnjega kotička. Predprodaja vstopnic v trgovini Peter Šterk nasl Miloš Karničnik. Stari trg 18.
n— Predavanje ▼ »Pravniku«. Danes 27. t m. bo predaval na sestanku društva »Pravnika« g. univ. rektor dr. Metod Dolenc: »Praktični prikaz določb o tatvini in utaji po novem kazenskem zaikoniku«. Predavanje se bo vršilo točno ob šestih popoldne na sodišču v Ljubljani, soba štev. 79 in vabi k obilni udeležbi. — Odbor.
n— Društvo »Soča« je imelo preteklo soboto zanimivo predavanje o dr. J- E- Kreku Društveni tajnik g- Benca je otvoril prireditev s primernim govorom, spommjaioč se dr. J. E. Kreka kot zaščitnika primorskih beguncev v taboriščih. Predavatelj prof. g. dr. Iv- Dolenec je nato podal v glavnih obrisih življenje dr- J. E- Kreka. Za zanimivo predavanje so se g. govorniku toplo zahvalili prof. g. BačK in vsi navzoa z viharnim aplavzom.
n— Društvo »Treznost« v Ljubljani vabi vse svoje člane in somišljenike na članski
sestanek, ki se bo vršil danes 27. t. m- na moškem učiteljišču v Ljubljani ob 8. zvefer. Predava br. Angelo Cerkvenik. — Odbor.
a— Lastniki nezazidanih parcel t Ljubljani se vabijo na sestanek, ki bo v četrtek 28. t m- ob 18. v zeleni dvorani hotela »Uniona« v Ljubljani. Sestanek je potreben, da se stvarno ugotovi m dožene, ali je davščina na nezazidane parcele v Ljubljani izvedljiva. Povabljeni so tudi gg. občinski svetniki Na zahtevo se bodo dajala tudi pojasnila o napravi davčnih prijav za zgra-
dartno. — Prvo društvo hišnih posestnikov v Ljubljani
n— Seznam izgubljenih predmetov. Na
policiji so prijavili naslednje v prvi polovici meseca izgubljene predmete: 2000 Din gotovine, l usnjata listnica z vsebino 380 Dm, 1 torbica z 30 Din vsebine ter raznimi toaletnim potrebščinami, 1 listnica s potnim listom, 1 listnica s 530 Din gotovine ter srečko drž. razr. loterije, 1 listnica z 8J0 Din gotovine ter raznimi legitimacijami na ime Anton Zaje, 1 torbica s 400 Din gotovine ter računi na ime Ivana Kovač. 1 listnica z okoli 430 Din gotovine, 1 par otroških čeveljčkov, 1 črn moški dežnik, 1 zavitek perila z monogramom »F. G.« ter zlat uhan-
n— Ogenj v stanovanju. V stanovanju Ivana Čoša na Ižanski cesti štev. 14, je nastal včeraj dopoldne okrog 9- nenadoma majhen ogenj, ki pa je grozil, da se razširi po hiši. Vnele so se za pečjo zabasane cunje, ter se je ogenj že oprijemal raznega pohištva. Ker je bila podana nevarnost, da se požar razširi, so poklicali na pomoč ljubljansko gasilno postajo. Gasilci so odšli na Ižansko cesto s trenskim vozom vendar pa jim ni'bilo treba stopiti v akcijo-Ogenj so namreč že pogasili domači- Skoda ie le neznatna.
n— Prste mu le zmečkalo. Hlapec Jernej Mevželj, uslužben pri prevozniku Martinu Plecku na Kodeljevem, je voz3 včeraj popoldne t Jugoslovansko tiskarno dvo-vprežni, z balami papirja natovorjeni voz. Na bregu, preden je zavozžl na dvorišče Je moral voz močno zavreti pri čemer je stopil preblizu voza m mu je kolo šlo čez prste desne noge. Mevželj se je zaradi bolečin zgrudil po tleh in so ga morali z rešilnim avtom prepeljati v splošno bolnico. Kolo mu je namreč zgnetlo na nogi vse prste razen mezinca-
u— Zaklano tele. Pred par dnevi Je odri v nočnih urah neznan storilec v nezaklenjeni hlev posestnika Franceta Pokovca na Dolenjski cesti štev. 56 in se lotil tri tedne starega teleta- Neznan storilec je tele zaklal kar na mestu, odnesel pa je nekaj kosov- Pokovc je našel naslednje jutro teleta v blatu in gnoju, vsega razrezanega. Imenovani posestnik trpi okrog 800 Din škode. Prvotno se je domnevalo, da je b3 zločin storjen iz maščevanja, ugotovilo pa se je, da so bili na delu navadni tatovi, ki so se najbrže ustrašili ter niso zaradi tega odnesti vsega plena.
d— Tat koles le pobegnil v Inozemstvo. Glede na notico pod tem naslovom r sobotnem »Jutru« se nam z verodostojne strani poroča, da je bil mehanik Matevž Močnik po nedolžnem osumljen tatvine kolesa-Policija je dognala, da ni g. Močnik ukradel g. Geyerju kolesa ter da se tudi ni zaradi tega izselil v Argentino.
n— Najlepša in najcenejša Miklavževa darila so za mladino edino knjige in slikanice. Pridite v knjigarno Tiskovne zadruge v Ljubljani, Prešernova ulica 54. in oglejte si letošnje novosti-
u— Družba sv. Cirila in Metoda je prejela te nabiralnika gostilne Činkole 128 Din. Lepa hvala rodoljubnim darovalcem!
n— Dentlst F- Palovec, Kongresni trg 14, ne ordinira od 29. novembra do 10- decembra.
o— V mestni klavnici ljubljanski s« bo
na prosti stojnici v četrtek 28- t m. ob 15. popoldne prodajalo prašičje meso.
n— Namočena polenovka se dobi pri J. Buzzolliniju, v delikatesni trgovini «a škofijo.
Iz Celja
e— Uradni dan Zbornice za TOI v Ljub-Canl za Celje ln celjsko okolico bo v torek 3. decembra od 8. do 12. v posvetovalnici Gremija trgovcev Celje. Razlagova ulica &
e— Za Cehnerievo družino je daroval nadsvetnik g. Travirka razno obleko, neimenovani gospod pa 100 Din. Srona 'jvala!
e— Smrtna kosa- V ponedeljek je umrl v celjski javni bolnici v starosti 81 let trpo-kojeni nadgeometer g. Karel Lebič. Prepeljan bo v Ptuj, kjer ga bodo pokopali v rodbinski grobnici na Bregu pri Ptuju. Isti dan je umrla v bolnici za davico 2 letna Nada Zepannova, hčerka sodnega podurad-nika te Rogatca, ;na Ostrožnem pri Celju pa ie umri 75 letni prevžitkar Anton Vrečer.
e— Nevaren voznik. V soboto popoldne okrog 15. je bil prijet na Kralja Petra cesti pred Rakuscbevo trgovino 35 letni posestnik Jakob K- iz okolice Št Ruperta pri Laškem, ker je v močno vinjenem staniu zapeljal voz s konjem vred kar na hodnik, ne da bi se pri tem obiral na številne pa-sante, ki jih je .v tem času polno na cesti. Do iztreznitve so ga spravili v policijski zapor. Mož se zagovarja s tem, da je izpil nekje v celjski okolici le pol litra — šmar-nice-
e— Nepoštena kuharica- Zasebnica Frančiška Zupančeva v Gaberju je poslala pred več dnevi neko 44 letno brezposelno kuharico Marijo Zofijo Ledlovo, ki se je brez stanovanja in zaslužka potikala po mestu, dokler je ni iz usmiljeaja sprejela pod svojo streho Zupančeva, z roono torbo, v kateri je bilo več steklenic in posode, ter s potrebnim denarjem v mesto po razna "ivila. Micke, oziroma Zofke pa nikakor ni hotelo biti nazaj niti do današnega dne. Zupančeva je po par dnevih čakanja našla torbo s posodo v neki hiši Za kresijo. Ledlova pa Je brez sledu izginla s 37 Din gotovine Zasleduie jo policija-
e— Nezgoda pri Izstopu Iz vlaka. V nedeljo je pri izstopu iz 1 ubljanskega vlaka na Zidanem mostu nekdo tako nerodno potisnil 34 letno kuharico Ano Otovo iz Ljubljane s stopnic vagona na tla, da si je la pri padcu težko poškodovala levo nogo v. gležnju. Zdravi se v celjski bolnici
e— Nesrečen strel. Preteklo nedeljo Dopoldne se je več lovcev iz Št- Jurja ob južni železnici ustavilo v hiši posestnice Vugove v'vasi Krajnčici pri Št Jurju. Eden lovcev je postavil svojo puško k mizi poleg katere je slonel 9 letni domači sinko Rudolf

Danes dve vetUd prem&eri! Ob 4, 7. in 9. ori. Hisnoreska
2»ciftto*«c« o svete vrti vojn*
VeJezabavtia komedija E vorašfce-sa fiviEenja, kj ji sledi prekrasno op remi; eni, veJemestnž
Zla fl pav
pikantna dosjo Jrvš-čina. V gtaivra vftosi dražestoa Dolores C o s t e 11 o in tjaMjenee žensk Conrad Nagel.
Kino Ljubljanski dvor Tel. 2730.

Puška se je nenadoma na nepojasnjen način sprožila in je strel zadel malega Rudolfa tako nesrečno v Pest desne roke, <Ja mu je zdrobil vse prste. Malega Vugo so sprejeli v celjsko bolnico-
Iz Maribora
a— V proslavo državnega praznika bo
1- decembra v gledališču svečana proslava. Uprizorila se bo Cankarjeva znamenita farsa »Pohujšanje v dolini šentfloriianski« in gostujeta kot Jacrnta m Peter ga. V!ka Podgorska in g. Hinko Nučrč, ki sta znana kot odlična interpreta omenjenih vlog, r katerih sta žela v zagrebškem gledališču največje triumfe. Cene dramske in ku-poni-a— Ivan Krajnik t. V starosti 72 let je umrl včeraj v Mariboru splošno znani nadučitelj v pokoju, g- Ivan Krajnik. Pokojnik je bfl rodom s Primorskega ki fe služboval po prevratu v Kozjem in v Breznu ob Dravi, nakar je stopil po zelo uspešnem delovanju v pokoj m se preselil v Maribor. Dasi bolehen, se je tudi še potem a velikim veseljem udejstvovai v raznih društvih in se živo zanimal za vsak kulturni pojav med našim narodom. Bolezen je konč no simpatičnega starčka definitivno prikovala na bolniško postelj. Pogreb se bo vrši! jutri, v četrtek, 28- t m. ob 15. uri is mrtvašnice mestnega pokopališča na Po-brežju. Bodi simpatičnemu vzgojitelju ohranjen svetel spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
a— Avstrijski orofniškl uradniki v Maribora. Včeraj so posetili mariborsko kaznilnico, ki slovi kot ena najmodernejših v vsej Srednji Evropi, avstrijski orožniški uradniki iz Gradca pod vodstvom dr- Fritza Bilossa in podravnatelja dr. Arnolda Si-c.rona- Gostje so se zelo laskavo izraziH o naših napravah.
a— Dograditev in otvoritev ZemlJJčevega hotela. Gradnja novega Zemsljičevega hotela na Grajskem trgu lepo napreduje & bo stavba kmalu dograjena- Otvoritev spodnjih prostorov bo že 1. decembra. Hotel bo tudi spremenil svoj naslov in se bo odslej imenoval »Beli orel« in ne »črni orel< kakor dosedaj.
a— GremiJ trgovcev za mariborsko okolico naznanja, da morajo biti trgovine ob državnih prazniku 1. in 17. decembra ves dan zaprte.
a— Godba te ozračja v mariborskem gle>-dallšču. Izredna senzacija je bilo v pretekli sezoni predvajanje »Eterične godbe«, izuma ruskega profesorja Leva Tlieremina. Po vsej Evropi so vzbujali novi Thereminovi električni instrumenti, ki omogočajo s prostim gibanjem rok v prostoru godbo, največjo senzacijo. V Berlinu, Parizu, Londonu hi Newyorku so proslavljali T.ieremina kot pionirja nove ere v glasbenem življenju. Na Thereminovo pobudo se ie sedaj osnoval trio, ki nai popolneje obvlada tehniko eterične godbe- Dne 2. decembra se bo vršil tak koncert tudi v Mariboru v Narodnem gledališču. Da poslušalci dobe pojem o bistvu in pomenu izuma, se bo vršilo pred koncertom tozadevno predavanje- Sledil bo potem koncert, katerega posebna točka bo poskušnja svirania po občinstva samem.
a— Miklavž v Mariboru naj kupole
knjige in slikanice kakor tudi druge šolske potrebščine v knjigarni Tiskovne zadruge Maribor, Aleksandrova cesta 13. Tu dobi Miklavž za mal denar lepa in najcenejša darila.
a— Motociklistična nesreča na Aleksandrovi cesti. Včeraj ob 17. se je na Aleksandrovi cesti ponesrečil z motociklom mariborski slikar Franc Ambrožič. Zaletel se Je z vozilom v kmečki voz, pri čemer je padel z motocikla in se nevarno potolkel na glavi- Z rešilnim avtom so ga prepeljali v mariborsko bolnico.
a— Izpuščen fe zapora Iz preiskovalnega zaipora je bil te dni izpuščen Josip Domajn-ko, čevljarski mojster v Studencih, ki j® bil aretiran dne 9- oktobra, češ da je v zve®i z umorom posestnika Kanclerja iz Sv- Križa. Izkazala se je namreč njegova nedolžnost.
OTROŠKE
NOGAVICE l£lGOM
Najbope, najtrafnejše, zato 13
»JUT3R0« St. 278 _„._.
5mJa. 27. XI. 1929
,,Zdrcus> duh is> zoranom telom"
Jo ie bilo geslo modrijanov že prod.—
20,9.0
Todl vi boste Imeli zdravo elastično telo, če se boste umivali s čisto vodo is uporabljali dobro milo. Albus milo za umivanje, ki je izdelano iz najfinejših surovin in se zelo peni osveži Vaše tela .Po uporabi Albus mila za umivanje, se bošte počutili poliii, optimizma in samozavesti.
Poizkusite Se dane«
k mm mš w
MILO Zfl UMIV/iftJE •
DOBI SE V VSAKI TRGOVINI
i— Dr. med- Klara Kokovec se )e vrnila la zopet ardinira ▼ Krekovi rfict 18.
a— Pretep v Studencu. V nedeljo le v neki gostfkri v Studencu skupina fantov napadla 27 letnega Vitka Ursarja in 28 letnega Josipa Muršeca in ju z noži tako obdelala, da so ju morali z rešilnim vozom prepel ati v mariborsko botaico. Včeraj dopoldne je policija kot napadalca aretirala 21 letnega kro aškega pomočnika Ivana Ko-sija. ki je priznal, da je udeležen pri pretepa.
Iz Kranja
r— V župnijski cerkvi se bo darovala v čotrtek 28. t m. ob 8. zjutraj sv. maša za narodnega roučenika Vladimira Gortana.
Iz Litije
V— Pridni igralci Sokoiskega gledališča. V nedeljo so ponavljali litijski igralci igro, ki so jo vprizoriH že zadnjo nedeljo m sicer kair dvakrat. Popoldne ob 15. so zabavali publiko v Šmartnean, ki je do zadnjega napolnila dvorano, zvečer ob 20. pa so igrali isti komad že tretjič v litijskem SakoLskem domu. Vsi igralci so nu» dili svoje najboljše, zato je bilo njihovo igranje sprejeto s pohvalo.
i— Telohi in trobentice. Nedeljski turisti, ki so pohiteli na Sv. Goro, so nabrali v gozdu pod Tirno precej teloha. V okolici Selc nad mošeniško grapo pa so trgali v obsolnčnih predelih celo troben-tree.
Iz Dobove
d— Članstvo Vodnikove družbe stalno narašča in Dobova šteje sedaj že 55 čla* kar tudi ni čudno spričo lepe izdaje knjig, ki jih nudi družba za majhno vsoto 20 Din. Naj ostanejo dosedanji člani zvesti rudi v bodoče in pridobe še novih članov.
d— Lep vzgled podjetnosti in marljivosti j« mlinar Hotko Miha v vasici Rigon* ce ob Sotli. Zamenjal je vodna kolesa s turbino za 35 konjskih sil ter namestil di-narrao, ki mu razsvetljuje vse prostore. Med tem ko prej ob malo večji vodi že ni mogel mleti, ob suši pa je moral vodo roar hirati, sedaj skoro neprestano melje. Tatvine, ki so bile prej na dnevnem redu, so izključene ob sedanji razsvetljavi. Da je prišel do take preirredbe, se ima zahvaliti kar sam vedno poudarja, tvrdki Franc Schneiter iz Škofje Loke. ki mu je postavila vso napravo za 50.000 Din cenejc, kakor Ki mu jo ostale tvrdke, s katerimi »e je dogovarjaT. Gospod Miha Hotko, je bil pripravljen električni tok tudi oddajati sosednim vasem, a mi dobil potrebnega odziva na svoio ponudbo.
d— Umno kokošjerejo bo uvedel v Ri-goncah kmetovalec An t. Ogorelc. Z umno rejo kokoši se ie havil že sedaj, hoče pa to še razširiti. Koristi ne bo imel od te gospodarske panoge samo on, temveč go-"o tudi vsa kmetska okolica, ki bo m o« tfta slediti lepemu vzgledu.
Iz Laškega
t— Proračun cestnega okrajnega odbora za l. 1930. je javno razpoložen na tukajšnji občini^ Izkazuje potrebščin 1,886.550 Din, kritja 43.500 Din, primankljaja torej 1.843.050 Din. Kraljeva banska uprava naj pokrije dve tretjini, cestni okrajni zaklad pa eno tretjino primanjkljaja. Dohodki načelnika Matevža Deželaka so predviden ni s približno 25.000 Din s pripombo, da ima tedensko tri uradne dneve, dohodki tajnika z 19.500 Din, dohodki cestnega mojstra (ki pa ni morda inženjer) pa z 30.000 Din. Mnenje nas davkoplačevalcev je, da so upravni stroški znatno previsoki, izdatki pa na posamezne proge nepravilno porazdeljeni in da je proračun v tem pogledu potreben primerne revizije od strani banske uprave.
Iz Ptuja
j— »Velika abeceda« na ptujskem odru. V ponedeljek, 2. decembra se bo vršilo druso gostovanje mariborskega gledališča v Ptuju. Uprizorila se bo zabavna moderna komedija Pagnolova »Velika abeceda«, ki je preromala že vse evropske odre z največjim uspehom in ki v poslednjem ča-ču zlasti v Zagrebu in v Ljubljani polni hišo.
Iz Gornje Radgone
gr— Leopoldov sejem je že od nekdaj eden najlepših in .najfeoljšfih vsakoletnih sejmov. Kljub slabemu vremenu je bil to leto zadovoljiv obisk. Živine sicer ni bilo mnogo, zato pa je bilo kramarskega blaga v izobilju, in to največ oblačilne Stroke. Z izkupičkom so bili posebno zadovoljni krojači in čevljarji, med tem ko slaščičarji niso prišli na svoj račun. Vidi se, da nam trka zima na vrata. Kakor prejšnja leta tudi to leto ni manjkalo žeparjev, ki pa &o jih poloviii in zaprli.
gr— Prehod iz Gornjega na Spodnji Gris. Tukajšnja občina namerava še to leto dogotoviti prehod rn Gornjega na Spodnji Gris med poslopji g. Baumgart-nerja ter Mestne hranilnice v Radgoni. S tem bo precej olajšano prebivalstvu Gornjega G risa, ki ima opravka pri uradih, ker se uradi nahajajo večinoma na Spodnjem Grisu.
latri ofočal zbor društva »Kazino« v
Ljnbfcaim ho M. decembra 192*3 ob 18. v tnaB dvorani dnoStiventega posVpja. Dnevni red: pomote in predfcsi ravnateljstva; odo britev računov preteklega »pravnega teta; poročilo in predlog rotfzoišov; roKev o'lanov ravnateljstva in r«v=izoriev; dlotScčrtev »marine; odlloč&tev o ev. ®an*o<sto?k3! predfogiai; s9uča'jnD5<i. Ravnateljstvo.
Športni drobiž
Beograjska »Politika« objavlja izjave nekaterih delegatov, ki »o prisostvovali glav. ni skupščini JNSa r Zagrebu, med njimi tudi izjavi gg. Betetta .in Ceka.
G. Betetto je izjavil naslednje: »Mene m vsakega drugega mora ogorčiti, ker nisem nikomur v Zagrebu ničesar dolžan ter tehko dam svoje glasove po svojem prepričanju Zagrebu ali Beogradu. Jaz sem iz prepričanja glasoval za prenos saveza v Beograd, ker verujem, da bo Beograd dosegel ono. česar Zagreb ni mogel Tako sem postopal v interesu športa. Slišal sem vse argumente za in proti. Kar se tiče napada na mene, mi je nerazumljivo, iz ka* iterih razlogov so hoteli zagrebški delegati protestirati proti temu, da sem glasoval za Beograd. Z Beograjčani se nisem pogajal ter nisem imel napram njim nobenih obveznosti. Ne morem si očitati, da sem postopal iz kakih nesportskih razlogov.«
G. Cek je dejal: »Na glavni skupščini mi je od vseh argumentacij najbolj i m po« niralo ono, kar je rekel dr. Peleš v prilog teze Zagrebčanov, dočim je bil na_ stra-ii Beograda simpatičen nastop dr. Živko-viča. Zadržanje Beograjčanov je bilo v oni delikatni atmosferi neoporečno. Posebno mi je žal, da treba konstatirati, da Zagreb iz situacije, ki je bila glede prenosa sedeža saveza že izgubljena, ni znal izko= ristiti mnogo moralnega kapitala. S primerno gesto bi bil mogel Zagreb izgubiti bitko z mnogo večjimi simpatijami. Sedaj Zagreb po nekvalificiranem nastopu proti Slovencem, ki so samo hoteli posluži-ti se pravice, da glasujejo svobodno, ne more več računati na podporo iz Slovenije. Vendar menim, da se bodo mogla vsa ta nesoglasja še izgladiti. Ker sem po na« vadi optimist, upam, da se bodo ta nesoglasja v interesu športa odstranila.«
Kakor znano, je uprava državnih železnic v Ljubljani dala ŽSK Hermesu na razpolago obširen kompleks zemljišča, in si" cer ob progi med gorenjsko in kamniško progo, kjer si bo agilni Hermes zgradil moderno urejeno lepo igrišče. S priprav* Ijalnimi deli se je že pričelo. Upati je, da bo igrišiče do spomladi deloma že uporabno. Največ zaslug, da bo Hermes dobil tako lepo igrišče ima njegov pokrovitelj direktor inž. Kneževič, ki je zavedar joč se važnosti športnega pokreta, vedno uvaževal in podpiral stremljenja kluba. Dalje so pripomogli k pridobitvi igrišča tudi gg. inž. Hoffman, inž. Kavčič in inž. Zelenko.
Poročilo »Ponedeljka« o tekmi Železni« čar : Hermes v Mariboru izpopolnujemo na prošnjo Hermesa z naslednjimi ugotovitvami: Hermes je v Mariboru nastopil s 4 rezervami. Manjkali so izvrstna branilca Sernec in Marinko, dalje Draksler in Ložar. Sploh je Hermes igral pretežni del igre samo z 9 igrači, ker je bil Svetic iz neznanega vzroka kmalu izključen, Kos pa takoj po pričetku igre težje blesiran. Iz off side so padli trije in ne dva gola. Tudi sodnik g. Ermene ni bil na mestu.
S. K. Ilirija. (Lz tajništva.) NaoellAi sekcij se ponovno opozarjajo, da urede najkasneje do
I.	decembra naraščajsko članarino. Takoj po tem terminu morajo podati točne obračune kolkov
II.	tajniku g. Skd ju. Članstvo smučarske in drsalne sekcije se opozarja na nezgodno zavarovanje. katero je stalentl zimsko-sportni saivez za vse zimske športnike. Zavarovanje je izredno ugodno in kar je glavno — poceni. Odbor priporoča vsemu članstvu obeh zimsko - športnih sekcij, da se posJmži zavarovanja v svojem lastnem interesu. ProspeikSe ima na razpolago smučarska sekcija. Poslednji termin za prijave je 30. december. Prijave ie izročiti klnibovemu tajništvu, poštni predal 175, aili pa načetoikju sekcije. Celokupno članstvo se ponovno opozarja na ■ugodnosti trikratne polovične vožnje, katero uživajo vsi klubovi člani, ki so poravnali članarino do konca tekočega teta. Prijave naj se pošlje klnbovenm tajništvu. Prijavam je priložiti za nove legitimacije sliko ia Din 20. Oni pa, ki imajo legitimacije že iz prošle sezone in so vse tri vožnje že izrabili, naj predlo že izkaznice v svrho podaljšanja za sezono 1929 — 1930. V tem slučajni je izkaznicam priložiti Din 10. Še ne izrabljen« izkaznice, izstavljene v mesecih januar — maj 1929, veljajo do konca tekočega leta.
Občni zbor S. K. Ilirije. S. K. Ilirija sklicuje za V2. december svoj 19. redni občna zbor, Jri se bo vršid v dvorani Okrožnega trrada za zav. delavcev na Miklošičevi cesti ob 20. V sfci-čaju, da ob določenem času ni navzoča vsaj tretjina do glasovanja ■upravičenih članov, sc vrši občni zbor pol ure kasneje z istim dnevnim redom, ne glede na število prisotnih članov. Dnevni red občnega zbora: 1. Leitno poročilo (poročilo tajnika, blagajnika gospodarja ia sekcij-sfciii mačeitoSkov). 2. Poročilo revizorjev o stanju letnega zakiljračka. 3. Volitev odbora, revizijskega odbora iti razsodišča. 4.) Sklepanje o predJogšh odbora in o samostojnih predlogih članov. Samostojni predlogi članov se morajo tero-či-ti odboru s podpisi najmanj 10 do glasovanja upravičenih članov vsaj 8 dtna pred o. zb. 5.) Spremembe pravil. 6.) Določitev vpisnine, članarine in nstanovnine. 7.) Proračun za prifeodkrje poslovno leto. — Odbor SK Ilirije.
SK Krakovo. Danes v sredo ob 8.30 seja poslovnega odbora v gostilni Usemik, Rimska cesta
SK Slovan (ipredsedstvio). Drevo ob 20. redna seja v kavami Prešeren. Prisotnost vseh odbornikov TOjmo potrebna. (Te^co atieteka sekcija.) V peitek ob 19. mri v tetevadnnci vpis Stanov in določitev treningov. Sprejemalo se todj nove prijave.
B^HmsnimHHni
Pristopajte k Vodnikovi družbi!
5
Gospodarstvo
Spremembe pri Kranjski industrijski družbi
Včeraj popoldne se je vršila v Ljubljani 60. redna glavna skupščina Kranjske industrijske družbe, ki je bila važna glede na znane spremembe v posesti delnic te družbe. Skupščino je vodil podpredsednik gosp. Avgust Praprotnik. ki je sporočil d-elnič-ir-jem, da je italijanska skupina, ki je bila že odleta 1919. v posesti večine delnic, odpro-dala evoj paket, ki je prešel tako v last jugoslovenske skupine pod vodstvom celjskega industrijca Avgusta We>stena. V zvezi s to spremembo lastništva so demisijonirali vsi člani uprave, ki so zaMopali italijansko skupino, kar je skupščina vzela na znanje. Prav tako so odstopili tudi vsi ostali člani uprave. Zato je občni zbor izvolil v novi upravni svet naslednje gg.: za predsednika Avgusta \Vestena, za podpredsednika Avgusta Praprotnika, za člane: dr. Frana Win-diseherja, dr. Dinka Puca. dr. Milka Bre-zigarja, Avgusta Pfeiferja (Celje), Hanuša Krofto, Karla Noota in Janka Jovana.
Iz letnega poročila nosnemamo, da je v poslovnem letu 1928./29. dosegla produkcija martinskega jekla 47.324 ton napram 41.281 tonam v 1. 1927-/28. in 42.606 tonam v letu 1926./27.; poles tega pa je podjetju uspelo znatno zmanjšati zaloge. Tudi v tvomici elektrod na Dobravi se je zaposlenost v rri-meri s prejšnjim letom nekoliko zbollšala. Obratovanje tvornice na Bistrici v Rožu je bilo zaradi zastarelih tehničnih naprav manj ugodno. Sklep zadnje glavne skupščine, naj se za to tvornico ustanovi posebna avstrijska delniška družba, je bil iz gospodarskih razlogov razveljavljen in se bo tvornica na Bistrici še naprej vodila kot podružnica.
Spremenjena so bila tudi pravila v nekaterih točkah, kar pa je več ali manj formalnega značaja. Navzlic ugodaejšemu uspehu, je upravni svet predlagal dividen-do le v višini 7-50 Din na delnico ali 5% (lani 10%), ker je treba ustvariti večje rezerve. da se deloma že zastarele naprave zboljšajo in razširijo. Ker že vrsto let ni bilo v tem pogledu nič storjeno, je bil iz doseženega donosa preteklega poslovnega leta ustvarjen poseben sklad za investicije v višini 2.5 milijona Din, tako, da je dobiček izkazan samo- z zneskom 730.000 Din (lani 1.550.000 Din). Kakor izvemo iz poučenih krogov, bo družba v doglednem času investirala še večje vsote, da se lahko odstranijo vse zastarele tehnične naprave in nadomestijo z najmodernejšimi in da se doseže mehanizacija obrata ter zboljšajo peči. Stremljenje nove uprave gre za tem, da ekonomizira vse naprave in poveča produkcijo.
= Carinjenje blaga po polnomočnikih
Glavna carinarnica v Ljubljani je z dnem 18. L m. ukinila prejemanje polnomočij nameščencev tvrdk, da smejo v imenu in kot zastopniki lastnika blaga, odnosno šefa tvrdke prisostvovati pregledu blaea in izvrševati vse ostale manipulacije, ki so v zvezi s carinjenjem. Ta ukrep je izzval med prizadetimi trgovskimi krogi vznemirjenje, vendar gre pri tej spremembi prakse le za striktno izvajanje zakona, ki pripušča k carinjenju le lastnika blaga (člana tvrke), odnosno opclnomočeneea predstavitelja družbe, zavoda ali oblasti. Razen lastnika blaga ali predstavnikov družb pripušča zakon k carinjenju samo priznane carinske posrednike in nikogar drugega. (Tudi zastopstvo potom pomočnikov carinskih posrednikov se ukinja). Polnomočje je torej dopustno samo pri zadrugah, delniških družbah, družbah z o. z., ni pa dopustno pri posameznih tvrd-kah ali javnih trgovskih družbah. Generalna direkcija carin je sicer vseh 10 povojnih let širokogrudno tolerirala pripuščanje nameščencev kot pooblaščencev k carinjenju, ker pa so se v zadnjem času dogodile pri raznih carinarnicah manipulacije in zlorabe takih polnomočij na škodo dižavnega erar-ja, je to prakso ukinila v vsej državi. Ker morajo sedaj šefi tvrdk sami cariniti blago, bi bilo treba poslovanje tako preurediti, da ne bodo po nepotrebnem izgubljali časa s čakanjem.
= Pred zvišanjem earinske poslovnine pri izvozu. V zakonu o pospeševanju kmetijstva je, kakor znano, predvideno, da se ustanovi fond za pospeševanje kmetijstva, v kateri ee imajo 6tekati poslovnine od izvoza. Doslej je bila ta poslovnina minimalna in je znašala letno komaj 200000 zlatih dinarjev, ki so šli v blagajno finančnega ministrstva. Kakor poročajo iz Beograda, je v finančnem ministrstvu izdelan projekt za povišanie te po6lovnine na izvoz, tako da bo znašala 9edaj 4 milijone zlatih dinarjev letno (44 milijonov Din v papirju), ki bodo šli v korist fonda za pospeševanje kmetijstva.
= Fordovi načrti v Jngoslaviii. Barski nadškof in srbski primas Dobrečič. ki se nahaja že od junija v Zedinjenih državah, je v svoji nameri, da zainteresira ameriške finančnike za našo državo, že v juniju pose-til gosp. Forda in je z niim razpravljal o zgradbi tvornice avtomobilov na naši jadranski obali (v Baru). Nedavno je gosp. Dobrečič, ki se nahaja še v Newyorku, prejel pismo od gosp. Forda, odnosno od njegovega tajnika, ki mu sporoča, da je Ford usvojil njegovo naziranje, da je jugosloveri-ska obala zelo primerna za zgradbo avtomobilčke tvornice. Ford je že iz detinstva imel velike simpatije za siromašni črnogorski narod, ki se je skozi 500 let hrabro boril za samostojnost in onemogočal barbarsko invazijo v Evropi. Zato ima najboliše namere, da pomaga temu narodu in predlaga, da gosp. Dobrečič pošlje skazi tri leta po 12 zdravih in močnih ljudi v njegovo tvornico. da se tam izučijo. Istočasno bo poslal svoje ljudi v Jugoslavijo, da na licu mesta proučijo možnosti za ustanovitev tvornice in da 6e pogajajo z našo vlado za ustanovitev avtomobilske tvornice.
= Lombardna posojila Državne hipote-karne banke. V informacijo javnosti sporočamo, da daje Državna hipotekama banka posojila na obveznice Vojne škode z S% letnimi obrestmi brez drugih stroSkov. No VBako obveznico daje 320 Din posojila.
= Povsod nazadovanje indeksa cen. Kakor smo že nedavno poročali, je naš indeks cen v trgovini na debelo (objavljen od Narodne banke) letos občutno nazadoval. V septembru je znašal 96.2 napram 1(77.2 v septembru pret leta (1926. 100). Seveda pa nazadovanje cen ni morda edinstven pojav v naši državi. Tudi v dmgih državah knže indeks cen siičen razvoj, ki je v ozki zvezi s padanjem cen na važnih svetovnih tržiščih (kovine, teksfilije, žito. sladkor, kava). To nazadujočo tendenco' svetovnega nivoja
cen pa so v zadnjem času še pospešili dogodki v Zedinjenih državah, kjer je bil polom na efektnih borzah v znatni meri posledica poslabšanja ameriške gospodarske konjunkture. Od bodočega razvoja konjunkture v Ameriki pa bo odvisen tudi bodoči razvoj evropskih cen. Letošnje gibanje nivoja svetovnih cen nam ilustrirajo naslednje številke. V Zedinjenih državah je znašal indeks cen v oktobru t. 1. 96 napram 98 v oktobru pret. leta (192fi. = 100), v Angliji 129.5 napram 137 lani (1914. = 100), v Franciji 123.5 napram 131 lani (1914. = 100): v Nemčiji je znašal indeks cen v novembru 135 napram 140 v novembru pret. leta (1913./14. = 100) in v Švici oktoberski indeks 142 napram 145 lani (1914. = 100).
= Dobave. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 29. L m. ponudbe glede dobave 3000 kg katrana, 2000 kg karbida. 150 kg auto-olja za '1 rezine, telefonskega materijala, razne pločevine in telegrafsko - telefonskega materijala. (Pogoji so na vpogled pri istem ol-delku.) Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 2. decembra ponudbe glede dobave 2000 kg tračnih žebljev in plošč za štedilnike ter glede dobave lopat. Direkrija državnega rudnika Zabukovca pri Celju sprejema do 3. decembra ponudbe glede dobave 250 kub. m mehkega jamskega lesa. Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: 5. decembra pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave 215 komadov lesenih drogov, 6. decembra pa glede dobave 300 kub. m raznega lesa; 7. decembra pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave hrastovega skretniškega lesa; 7. decembra pa pri upravi državnih monopolov, ekonomski oddelek v Beogradu, glede dobave 12.100 kg žebljev. (Pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI.) Pri Glavnem sanitetskem skladišču v Zemunu se bo vršila 11. decembra ofertalna licitacija glede dobave 190.000 komadov zamaškov in 5000 kg ovojnega papirja. (Pogoji so na vpogled pri omenjenem skladišču.) Dne 6. decembra se bo vršila pri gradbenem oddelku direkcije državnih železnic v Sarajevu ofertalna licitacija glede dobave konopnenih vrvi, firneža itd.; 7- decembra pa glede dobave ranih barv. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.) Dne 7. decembra se bo vršila pri direkciji državnih železnic v Ljubljani licitacija glede dobave ca 9000 komadov hrastovih pragov, 2561 m8 gramoza in 280 m3 peska. (Pogoji so na vpogled pri gradbenem oddelku te direkcije.)
Borze
26. novembra.
Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet slab. Le v devizi na Prago je bilo nekaj več potrebe. Tečaji deviz eo ostali v glavnem nespremenjeni. Med efekti se je Kranjska industrijska okrepila na 315 denar.
Na zagrebškem efektnem tržišču ee je Vojna škoda danes za malenkost okrepila. Za aranžma se je trgovala po 435. pozneje pa po 436-5, za februar pa je notirala 41.2 do 413.5. Investicijsko posojilo je ostalo pri tečaju 85 denar brez prometa. Med bančnimi vrednotami so bili zaključki v Prašte-dioni po 905, v Jugobanki po 83 in v Union-banki po 200. Industrijski papirji so ostali brez prometa.
Dcviie in valnte.
Ljubljana. Amsterdam 22.79. Berlin 13.50—13.53 (13.515). Bruselj 7-8975. Budimpešta 9.8882. Curih 1094.4—1097.4 (1095-9). Dunaj 793-02—796 C2 (794.52). London 275-07 do 275.87 (275.47). Newyork 56.355, Pariz 222.38. Praga 167.05—167.85 (167-45), Trst 294 50—296.50 (295.50).
Zagreb. London 275.06 — 275.®, New-vork 56.255 — 56.455, Pariz 221.38—223.38, Milan 294.605 — 296.605, Curih 1094.4 do 1097.4, Berlin 13.50 _ 13.53. Dunaj 7.9302 do 7.9602, Praga 167-05 — 167.85, Budimpešta 9.8732 _ 9.9032.
Curih. Zagreb 9.127. London 25.13. New-vork 515.15. Pariz 20.2925, Milan 26.975, Madrid 70.30. Berlin 123.32. Dunaj 72.47, Pratra 15.2925. Bukarešta 3.0725. Budimpešta '90.10, Sofija 3.72, Varšava 57-70.
Efekti.
Ljubljana. Vojna škoda 437 bi., za december 440 bi., za februar ex 412, Celjska 170 den.. Ljubljanska kreditna 123 den., Prašte-diona 905 den.. Kreditni zavod 170 den.. Ruše 250 — 260. Vevče 130 den., Kranjska in. dustrijska 315 den.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma 435 — 436.5, kasa 435 — 436.5, za
december 436-5 — 438.5, za februar 412 do
413.5, investicijsko 85 denar, agrarne 52 do 52.5; bančne vrednote: Praštediona 905 do 910, Union 200 — 201, Kreditna 95 — 10O, Ljubljanska kreditna 123 denar, Narodna 8200 den., Jugo 83 — 84, Srpska 157 den., Zemaljska 128 den., Poljo 16 — 17; industrijske vrednote: Narodna šumska 39—41. Gutmann 190 blago, Slaveks 95 — 100, Slavonija 153 den., Danica 115 — 125. Drava 320 — 330. šečerana 380 — 390, Ljevaonica 190 — 195. Vevče 132 den., Dubrovačka 430 — 440, Jadranska 540 — 600. Trbovlje _ 460.
Beograd. Vojna Skoda 434.10 — 437-10, za december 438.25 — 438.50, invesrticijsko 84.75 — 85.50, agrarne 51.5 — 52.
Blagovna tržišča
Les
'+' Ljubljanska borza (26 t. m.) Tendenca nespremenjeno mlačna. Zaključen je bil 1 vagon bukovih ostrorobih plohov. Povpraševanje je za javorjeve hlode, od 30 cm premera navzgor in za 1 vagon borovih desk, 50 in 60 mm, 4 m, od 16 — 40 cm ši-riOe. media najmanj 28 cm, ostrorobih, paralelnih, očeljenih.
Žito
-f Žitni trg (26. t m.) Na ehicaški bonri ie včeraj decemberska pšenica nekoliko popustila od 124 in tri osminke na 122%. Ta oslabitev pa ni bistveno vplivala na tendenco kontinentalnih borz. Na budimpeštanski borzi 6e je pšenica za marc po prvotni okrepitvi ob sklepu trgovala po 23.70. Tudi na našem tržišču ni bilo opažati bistvenejših sprememb.
+ Ljubljanska bona (26 t m.) Tendenca za pšenico mirna, za koruzo mirna, za ovpa stalna, za rž trdna. Zaključen je bil 1 vagon pšenice. Nudi se pšenica (slovenska pastaja mlevna tarifa plačljivo 30 dni): baška, 79 kg 240 — 242.5. baška. 78 kg 237.5 80 kg 237.5 _ 240, sremska, 77 kg 230 do 232.5, slavonska 77 kg 220 — 222.5; rž: baška. 72/73 kjr 200 — 202.5: moka: »0«, fco Ljubljana 355 — 365; koruza: baška, umetno sušena 195 — 197-5, po mlevski tarifi 192.5 — 195, času primerno suha s kakovostno garancijo 170 — 175; činkvautin: baški 245 — 247-5; oves: baški, 63/64 kg 195 — 197.5 Din za 100 kg.
+ Novosadska blagovna borza (26. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet: 22 vagonov pšenice, 4 vagone moke. 24 vagonov koruze in 2 vagona ovsa. Pšenica: baška 77 kg 187.5 — 190: 78 kg 190 — 192.5; bana-ška 77 kg 185 — 187-5; sremska 77 kg 180 — 185. Oves: baški 137.5 — 142.5. Ječmen: baški 120 — 125. Koruza baška in sremska 105 — 107.5; s kakovostno garancijo 112.5 — 115; za december-ianuar 117.5 do 120; za marc, ladja Dnnav 135 — 137.5-. umetno sušena 137.5 — 140. Moka: >0g< 295 do 305; >2« 265 — 275; >oc 235 — 245; »6< 190 — 200. Otrobi: baški 97-5 — 102.5.
-f Dunajska borza za kmetijske proizvode (25. t m.) Glede na še vedno sl2b promet je razpoloženje dunajskega trga ostalo nespremenjeno. Jugoslovenska potiska pšenica ee nudi za november po 1.37 Kč ex p Dunaj, podunavska koruza pa za maj po 1.02 Kč. Uradno notirajo vključno prometni davek in carina, fco Dunaj: pšenica: domača 31.5 — 32.25. madžarska potiska 36.75 do 3S.25; rž: marchfeldska 25.5 — 26; korn-za: 25 — 25.5.
Živina
-f Dunajski goveji sejem (25. t m.) Do-gon: 1664 komadov, od tega 155 iz Jugoslavije in 662 iz Madžarske. Promet je bil v početku živahen, pozneje pa je popustil. Cene so bile za prvovrstno blago čvrste, za ostale vrste pa so bile nespremenjene. Za leg žive teže notirajo: voli izjemno 2.15 do 2.25, I. 1.75 — 2.10, II. 1.35 — 1.70. III. 1.10 do 1.30, krave 0.95 — 1.55, slaba živina 0-75 do 0.85.
Ilopisi
SV. JURU OB SČAVNICI. Tukajšnje Sokol-siko dffiuštivo bo letos prvič svečano proslavilo državni praznik našega njedinjenja, 1. december, Soi }e obenem todi sokoisfci praznšk. Proslava se bo vrSila v nedeijo, 1. decembra ob 6. uri zvečer v prostorih gostilne g. Frasa. Na sporedu je slavnostni giovor, telovadne, tambu-raške in pevske točke. Vstopnina je prostovoljna. — Na predvečer, t. }. v soboto ob 6. zvečer bo bakija-da x godbo. — PridHe, da s častno udeležbo dostojno proslavimo ta naš zgodovinski dan. — Zdravo!
VREMENSKO POROČILO
Meteorološki zavod v Ljubljani, 26- novembra 1929.
Višina barometra 808.8 m
Kraj
Cas
Opazovanja LJubljana Maribor Zagreb Beoerad Sarajevo Dobro vnlk Skoplie
St>m
7.
Bara«. 7619 7633 763 9 76o 1	Temi*«'- 4 4 5 5	M - •s S?	Smer vetra tn brzin« v m. ia fk. NE 2 W 2 E 2 S 1	Js	Padavin«	
		. t. ■3 D{ so 90 95 80		fi 9 10 9 9	Vrata	v »m d« T, M« • • <m £
769-2	7	90	mimo	K)		•sir-t-
756-6	10	80	ESE 1	5		•
Najvišja temperatura danes v Ljubljani: 12 G najnižja 3.2 C.
Solnce vzhaja, ob 7.12, zahaja ob 16.22, iuna vzhaja ob 3.5, zahaja ob 14.30.
Dunai&ka vremenska napoved za sredo: Oblačno, semintja padavine, milo.
Klinika bodočnosti
T New-YorlHi 90 si rzeO gorenji ogromni načrt kot podlago za zgradbo novega zaroda za medicinska raziskovanja bi zdravljenje. Poslopje bo končano L 1932 ia bo imelo prostora za več
tisoč bolnikov.
Jetika na Bolgarskem
Sofijski zdravnik dr. Radkov, ki je proučeval tuberkulozo v raznib dTŽa* vah, priobčuje zelo zgovorne številke o razsajanju te zavratne bolezni v svo« ji domovini. Med vsemi državami na svetu je Bolgarska v tem pogledu na najslabšem. Dočim odpade v drugih državah na vsakih 100.000 prebivalcev 10 — 15 smrtnih slučajev zaradi jeti* ke in se še to število stalno niža, jih šteje Bolgarska ta čas 33 na 100.000 prebivalcev. Tu umre vsako leto okrog 20.000 jetičnih ljudi, v vsej državi je danes 150.000 tuberkulotikov ali trije na vsakih 100 oseb. Tuberkuloza je glavni vzrok smrti v naši sosedi, kajti zahteva 18 odstotkov vseh smrtnih slučajev. Čeprav je nje podnebje kaj ugodno, vendar se strašna bolezen ne* prestano širi. Slabe higienske in go« spodarske prilike širokih ljudskih mas so tu bolj nego drugje vzrok obolenja. Država prireja sicer posebne protitu* berkulozne dneve, ob katerih skuša ljudstvo seznanjati s to boleznijo, nje* nimi vzroki in obrambo proti njej, vendar so uspehi te akcije doslej zelo dvomljivi. Ob koncu svojega članka trdi dr. Radkov, da pobere jetika po •vsem svetu letno preko 10 milijonov ljudi.
30 oseb za las nsio smrt!
Sodna nezgoda, Id se Je pripetila ▼ ameriškem mesto Jersey Clty. Avtobus Je podrt ograjo na mostn ta bi bU s 30 potniki strmoglavil ▼ globino da se niso prednja kolesa zataknila ob robnika pločnika. Vseh 30 potnikov Je ostalo nepoškodovanih
Miklavževa
izbira
vseh modrcih potrefcščin, samoveznic, rokavic, nogavic, krasno perilo. Je popolna. Vabim na prav ugoden nafkup!
DRAGO SCHWAB — LJUBLJANA.
Amerika na lovu za rekordi
Američani so očividno izčrpali že vse možnosti rekordov. Natanko je že ugotovljena največja brzina in vztrajnost plesalcev, pridigarjev, či* talcev sv. pisma, takisto ne vlečejo več lepotne, letalske in druge tekme, zato so se podjetni ljudje spomnili, da bi bilo treba izbrati še med kokoš« mi ono »miss«, ki nese najbolj hitro in ki znese največ jajc. Poljedelci so prijavili 3750 tekmovalk, ki naj se udeleže novega lova za rekordi. Ker pa se je bati, da bi nekateri pregoreči farmarji pri tekmi varali in s podtak* nienimi jajci poviševali spretnost svo« jih put. je neka umna glavica iznašla za to tekmo aparat, ki bo avtomatično registriral vsako iaice, bržko bo za* pledalo beli dan. Priprava bo baje pri* triena kokošim na grebenu in je za se* daj še tajnost komisije, kako deluje aparat v odločilnem trenutku. Za vse dobro in leno vneti obiskovalci te tek* me so nredlagali. naj bi se kokodajsa* nje 3750 tekmujočih kokoši po radiu preneslo sirom sveta, pa ta ostroumni nasvet ni našel pravega razumevanja.
Ugrizi
njena noga
Začelo se je v Gmiindnu na Av* strijskem. Emil R. se je šetal s svojim 61etnim sinčkom skozi tiho ulico. Mi* mo je prikoracal ovčarski pes, ki je bil videti najkrotkejše vrste. Hipoma je mali za vpil in se prijel za nogo. Tedaj ie pridrvel po ulici majhen av* to in se ustavil. Izstopil je gospod, ki se je predstavil kot zdravnik, in velel, da hoče dečku zastonj preiskati ugriz* njeno nogo. Ugotovil je rano, jo des* inficiral in obvezal, nato je izjavil, da je pripravljen nastopiti kot priča, če bi hotel dečkov oče tožiti lastnika psa za odškodnino. Lastnik je bil ves iz sebe. Še nikoli mu ni bil zvesti sul* tan nakadil podobne in razume se, da ga ni bila nobena volja imeti opravke s sodnijo. Dal je očetu 100 šilingov, samo da je odstopil od tožbe.
Dva dni pozneje se je zgodilo ne» kaj podobnega v sosednem kraju. Emil R. se je šetal s sinčkom po cesti, sinčkova noga ni bila obvezana, iz če* sar bi sledilo, da mu tisti ugriz ni pri* zadel toliko škode, kolikor bi je mo* ralo biti, če bi jo primerjali ž njego* vim vriščem. In spet je prišel mimo pes v družbi svojega gospodarja. Hi* poma silen krič, otrok se prime za no* go, po cesti pridrvi majhen avto, iz njega izstopi človek, ki se predstavi za zdravnika itd. itd. — ista storija se je ponovila v naslednjih dneh v raznih krajih še trikrat in vsakokrat je vrgla dečkovemu očetu po 100 si* lingov prostovoljne odškodnine. Če v tretjič ne, v šestič pa gre rado. Zgodiš Io se je namreč v šestič, da je bil last* nik šestega popadljivega psa slučajno sam zdravnik in čeprav je bil njegov neizogibni kolega iz malega avta izre* kel mnenje, da gre za težko rano, kar bi bil pripravljen potrditi tudi pred sodniki, se je hotel (lastnik namreč) sam prepričati, kako je s tem. In je bil zelo presenečen, ko je ugotovil, da dečkova noga ni kazala najmanjše ra* niče. Stvar se bo zaključila sedaj pred jodnijo, kjer bo imel prebrisani Emil priliko pokazati, kako je naučil ne« dolžnega otroka takšnih komedij, in skrivnostni »zdravnik« iz malega avta natančno popisati, kje se je naučil vi* deti rane tam, kjer jih ni.
Vas pod obsednim stanjem
V lužiškossrbski vasi Sielowu pri Hotjebužu je poslednje mesece ved* no prihajalo do požarov, ne da bi bi* lo mogoče zasačiti požigalce. Da pri* de zločincem končno na sled in očuva prestrašeno ljudstvo pred nadaljnjo nesrečo, je oblastvo proglasilo nad vasjo obsedno stanje. Močna policij* ska posadka se je nastanila v vasi, ki vrši redno svoje obhode okoli hiš in gospodarskih poslopij. Vaščani se mo* rajo po noči na poziv straže takoj ustaviti in izkazati ter pojasniti vzrok, zakaj se gibljejo na prostem. V na* sprotnem primeru ima straža pravico takoj streljati na vsakogaT, ki bi se ji ne odzval ali bi skušal pobegniti pred njo. Odkar vlada v vasi obsed* no stanje, ni prišlo do novih požarov, vendar pa oblastvo kljub največjemu trudu ni moglo pojasniti še nobenega izmed prejšnjih požigov.
Higiena poljubovanja
Ena najprijetne:ših stvari na svetu velja kot ena najbolj nezdravih: namreč poljnbovanie. Sedaj je izdaj zdravstveni urad države Kansas celo kar poseben pravilnik za talkšno nevamo-prijetno početje. Seveda igra v tem pravSnTVu glavno uloigo bac'flna nevarnost in kot zvesta tovarišioa se je pridružuje možnost — prehlada. Čitaijmo:
»Ne pol hrblia i nrlkdli v orennipohi jenih prostorih ali slabo zračenih sobah. Med poljubovanjem se pazi nenadnih temnera tunvih sirvemerrih Ge poliubljaš najprvo v debelem plašču im potem v 'a'Hki nbfelki, lahko nreblad^š. Pri družabnih igrah s polfulhovanjjem, grgraj t>o vsakem polnil™. To je za poljubo-v.ani<> <nloih ornorooi^vo. Če moraš poljubovati, vzemi najprvo vročo gor-č:5no kopel za noge in se čuvajj prepiha. če ti potem ni dobro...«
Pred polinbom — gorčično kopeli za noge, 00 poiKubu — grgranje: resnično, vse te higienske bi bilo treba obsoditfi, da bi se morali ravnati po svojih na- j svetih.
Usoda kraljevih grobov v Egiptu
Vodja ameriške učenjaške odprave ▼ Egiptu H. \Vk1I0ck, ravnatelj new* yorškega metropolitanskega muzeja poroča, da je njegova odprava odkri* ia pri Tebah grob kraljice Merjet. Amun, soproge faraona Amen*Hote* pa II. Na veliko žalost Winlocka pa je bil ta grob že kmalu po pogrebu kraljice popolnoma izropan. Američa* ni niso našli v njem običajne zlate pre* vleke na notramji in zunanji krsti in tudi kraljičine mumije ni bilo v kr* stah. Egiptski pokopališki roparji so namreč imeli vero, da se oropani mrt* vec spremeni v volkodlaka in se ma* ščuje'- nad skrunilci groba. Zato so pri vsakem ropu odnesli tudi truplo, ki so ga zdrobili v prah in posuli po pušča* d, kar je onemogočilo, da bi se pokoj* 'k spremenil v volkodlaka. Oropani kraljičin grob je dal 1. 1049. pr. Kr. odpreti faraon Pajnudiem, da bi vanj pokopal svojo hčer. Pri tej priliki je tudi prišlo na dan prejšnje razbojni* ško oskrunjenje. Faraon je popravil grob, kolikoT se je dalo. Zlasti sta bili obe krsti na novo prebarvani. Ameri* ška odprava tedaj nima sreče, da bi odkrila kako povsem nedotaknjeno gomilo.
Nova žrtev Tutankamna
Deveti udeleženec Izkopavanja kraljevih grobov v Egiptu Bethell, sta lorda WestburyJa Je kratko po svoji zaroki umrl nagis ta nepojasnjene smrti. Ker Je doslej že osem udeležencev odprave umrlo popolnoma nenadoma, Je ta smrtni slučaj obnovil vero v osveto Tutatikamna nad skrmrilci kraljevih grobov.
Za 3500 let radija
Danska se lahko ponaša med evrop* skimi državami, da se je preskrbela z radijem bolj nego vse ostale dežele skupaj. Nabavila je namreč 3 grame radija in je plačala za to količino 600 tisoč danskih kron. O radiju imamo pri nas navadno takšne pojme, da bi ga 3 grame vtaknili kar v žep. A tako misli le lajik. Ko so pa radij za Dan* sko nalagali v Bruslju za prevoz v Ko* danj, so rabili za transport tri veli* kanske zaboje, okovane s težko ploče* vino.
Te tri zaboje so ves čas vožnje stražili stražniki, po številu 12 mož, ki jih je poslalo iz Danske v belgij* sko prestolnico kodanjsko policijsko ravnateljstvo. Zaboje so najprej pre* gledali strokovnjaki, ki so ugotovili, da so pravilno zaprti in nedotaknjeni. Za* kaj tudi na radij prežijo moderni ta« tovi, čeprav je nevarno krasti ga, ker zamre v nekaj urah sleherno vlaken* ce našega tkaničevja. če pride v dotik z njegovimi žarki. V Kodanju so za* boje zopet izkrcali in jih izročili v varstvo danski Državni banki. S to po* šiljatvijo radija bo Danska preskrblje* na za Iečenje vseh modernih bolezni za lep čas 3500 let — vsaj če se niso zmotili učenjaki, ki so izračunali, da bo trajala emanacija radija toliko časa.
Kriza francoskih čipkaric
60.000 čipkaric Iz Velaya Je opustilo svojo domačo obrt ta si hoče polskafl zaslužka r mesffb. Ministrstvo dela proučuje vzroke propada domače kmetske obrti ta išče načina_ kako zaposliti
te tisoče kmetskih žensk.
„Stara mati dežele pijemontske"
V kraju Vigirzzolo pil Turtnu Je umrla 108-letna vdova Luga CaseEijeva, menda najstarejša ženska v Italiji. Imenovali; so jo splošno »staro mater dežele pijemontske«. Živela je za ča.^a vseh papežev od Pij a VII. do Pija XI. in pod petimi kralji od Karla Felicija-na do Viktorija Emanuela II. Še v poslednjih dneh so i bile ooi tako bistre, da je vtikala nit v šivanko brez naočnikov.
Nedostavljivo pismo
Mnogokrat se zgodi, da ti vrnejo pismo s pripombo: »Naslovnik nepoznan« ali »odpotovali ali »umrl«. Zelo nenavadno pripombo Pa je nosilo pismo, ki so ga te dni vrn^i nekemu Parižarai, Pismonoša ie na ovftek zapisal
»Popadljiv pes!« Človeško bi bilo razumeti, da se je do<stavn:!k branil podajati se v nevarnost Kako pa so uradno pedali na stvar, nam žal nj zrtano
Kulturni pregled
Repertoar} i
LJUBLJANSKA DRAMA.
Začetek ob 20. Sreda, 27.: Nevesta e krono. E. Četrtek, 28.: Grob neznanega vojaka. B.
LJTBLJAVSKA OPERA.
Začetek ob pol 20. U-Sreda, 27.: Zaprto. Četrtek, 28.: Gorenjski slavček. A.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE.
Začetek ob 20. Sreda, 27-: Zaprto.
Četrtek, 28.: Wormskl oroža*. B. Kuponi Petek, 29.: Zaprto. Sobota. 30.: Pohujšanje ▼ dolini šentflorjan-ski. Svečana predstava Gostovanje ge. Vike Podgorske in gosp. Hinka Nučiča. 8ENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER. Začetek ob 20. Sobota, 80.: Morala ge. Dulska.
PTUJSKO GLEDALIŠČE.
Začetek ob 20. Ponedeljek, 2. decembra: Velika abeceda. Gostovanje Mariborčanov.
»Brez ljubezni«
Jankoviceva drama je doživela že dva velika uspeha, ki jamčita za njeno bodočnost: državno nagrado in resnično prisrčen sprejem ob svoji krstni predstavi v ljubljanskem gledališču. Oboje čisto zasluženo. Star, že neštetokrat obdelan motiv, motiv moža, ki ob svojem delu zanemarja ženo, motiv žene, ki išče zapostavljenim pravicam svoje ljubezni uzadoščenja ob drugem možu, je osvežil srbski avtor z aktualnimi elementi, prelil ga je v svojevrstno obliko in ga postavil, vsaj v začetnih dveh dejanjih, pretežno na idejno, občečloveško pomembno bazo. Glede idejnosti in obdelave značajev spominja drama zelo močno na velike Ruse, zlasti na Čehova, čeprav si je, kakor rečeno, znala ohraniti svojo osebno noto. Škoda pa je — vsaj jaz sem imel ta vtis — da se iz prvotnega, idejno in dinamično splošno pomembnega zapletljaja polagoma razvije nekakšen, na dva določna človeka utesnjen zakonski dogodljaj, ki je sam na 6ebi malo zanimiv in skoraj banalen. Stvar bi po mojem mnenju učinkovala dosti bolj. če bi se končala nekako tam, kjer se v junaku Matiji Markoviču osebno tragično doživetje zgosti v spoznanje in v besede, »ki so vredne, da jih čuje ves 6vet<: v spoznanje in v besede, da je ljubezen, darovana in vrača-na, v življenju vse in edino, kar je vredno, da si človek očuva. Želel bi si tudi, da hi bil avtor nekoliko očitneje in v dejanju na odru prikazal, kako se je izvršilo tisto zbli-žanje med Markovi če vim antipodom Kosto Todorovičem in Sofijo, ki spremeni Todoro-viča iz zagrizenega in zagrenjenega cinika v novega človeka, v človeka, ki zaveruje v srečo in v življenje. Tudi Svetislav Banič, ljubimec Markovičeve žene Jelene, je nekam medel, potisnjen v ozadje in malo podoben možu — vsaj na odru — ki bi bil zmožen poseči tako usodno v zakonsko živ-
Svetovni elekinčni kongres
ee je vršil te dni ▼ Tokflu m Japonskem in se ga Je udeležilo nebro) tehnikov ta strokovnjakov vseh dežel. Slika nam predstavlja zborovatalco med otvoritvenim govorom prestolonaslednika princa tiči trnja (t krogu). Prihodnje leto se kongres zbere s Nemčiji.
IJenje svojega prijatelja. Toda preko vse!?"
podobnih nedostatkov pomaga gledalcu Jan-kovičev živi duhoviti, pesniško vznešeni in miselno bogati dialog, njegovo krasno očrta vanje posameznih karakterjev, naglo ia po dogodkih zanimivo zunanje dejanje. Naposled je našlo delo tudi v naši režiji (prof. O. Šest), v inscenaciji in v naših igralcih kvalitativno enakovreden pogoj do uspeha. Posamezni igralci (Levar — Matija Marke-vič, Gregorin — Kosta Todorovič) so interpretirali svoje nloge daleč nad normalo, drugi so le malo zaostajali za njimi. Edino ga. Nablocka (Jelena) je bila menda indi-sponirana. Igralsko dobra, ni našla v tonu adekvatnega izraza in one neteatralne iskrenosti, brez katere nam Jelenina tragedija ne more prav do srca.
Karlo Koejančiž.
Vprašanje Akademije znanosti r Ljub. IjanL Včerajšnje »Vreme< je priobčilo naslednjo zanimivo izjavo predsednika Jugo-slov. akademije dr. Manojloviča: »O vprašanju ustanovitve AJcademije znanosti v Ljubljani ne morem še ničesar povedati, čeprav se je na včerajšnjih sejah sprejela načelna rešitev.. Ta rešitev pa mora pred plenum akademij v Beogradu iD Zagrebu in se bo šele nato sporočila Ljubljani. Šele takrat bc mogla o tem izvedeti tudi javnost.« Pripominjamo, da so se te dni vršile skupne seje delegatov obeh akademij. Razpravljali so o programu vzajemnega dela.
Nova slovenska pripovedna knjiga. V Mariboru je izšla novelistična zbirka dr. Maksa Šnuderla »Človek iz samote«.
Francosko izdanje spisa prot M. Borkam V »Collection Travaux< je pravkar izšel spis našega rojaka, praškega vseučiL prof. dr. M. Murka »La Poesie populaire en You-goslavie«. Spis je razširjen in izpopolnjen ponatis predavanja, ki ga je imel prof. Murko na Sorbonni. ^Collection Travaux« izdaja založba II. Champion.
0 položaju srbskih književnikov Je objavila >Pravda< z dne 23. t m. daljši članek, v katerem upravičeno pledira sa profesionalno organizacijo, ki bi ščitila gmotne interese književnikov. Člankar pravi, da književnost nuino trpi na tem, da morajo pisatelji opravljati drug poklic, namestu da bi posvečali svoje najboljše sile literarnemu delu. Pri tem pisec trdi da imajo »slovenski književniki svoje močne organizacije«. Ta opazka pričuje, da so mu slovenske razmere kaj malo znane. Tudi za slovenske in hrvatske književnike velja v splošnem iMo, kar pravi pisec o srbskih. Treba je samo pregledati zanimivo statistiko o poklicih, ki jih izvršujejo srbski književniki. Iz nje posnemamo, da jih je lo v diplomaciji, 14 profesorjev, 15 državnih uradnikov. 8 novinarjev, ostali pa so: bančno . borzni uradnik, zasebni uradnik, fgral-ec, zdravnik, odvetnik, kapitan, industrijec. Od književnosti jih živi v glavnem, vendar pa ne izključno 6, eden (Trn Ujevič) je izven vseh kategorij. V splošnem tedai beograjski književniki niso slabo preskrbljeni.
Literarno delo ▼ provinci. Na tem mestu smo že ponovno zabeležili pojave tako zva-ne decentralizacije literarnega dela. Značilno je. da se pojavljajo najpogostejše v sferi srbskega slovstva. Razen v Cetinju, Šabcu. Novem Sadu, Subotici in dr. izhaja literarni časopis še v Aleksincu (>Naša iskra«, namenjen predvsem omladini) in v čačku (»Pre-gied«V
0 problemu avtorske zabite je prinesla
najnovejša »Nova Evropa« (z dne 26. t m.) dva članka: »Medjunarodna zaštita znanstvene svojine« (dr. I. Andrassy) m »Au-torsko pravo i slučaj Nietzsche (dr. čurčin) Zanimiv ie nadalje članek dr. Kolbeta >Ju-goslovensko - italijanski spor«. Iz literarnega sveta je razprava »Povodom poslednjih prevoda Andrš Gidea« (D. Težak).
•Vo;nore;se stifcanice,
kakor tudi
tnladinsGe Qnfige za
se dobe v največji izbiri v knjigarn! Tiskovne zadruge v Ljubljani, Prešernova al. 54 in pri njeni podružnici v Maribora. Aleksandrova c. 13.
CENE MALJM OGLASOM:
Za oglase, ki služilo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra«. je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din, Telefonske številke: 2492. 3492
mm mu
pomljm pc pomti namlov
tifCder hoče Ja
aJS GaGo drugo informacijo ticoco mm matih
oglasov nai	v MttamGah a
miemr rte bo prmjmt odgovora t ^ Z-MmMm
CENE MAUM OGLASOM:
2enitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda t Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani, 11842.
Sostanovalko
ia sobo ka souporabo knU-oje i4J«a- HoliapT.cra
it. 17.	421»

Vzgojiteljico
poAenega vsdaaja, * letanja« aprisraii, ki popoLno-■u obvlada slovanski ia »enE&i jezik, sprejrnem ta-kjoj k dveletnemu otroka. Ponodbe s sliko ia prepk-i »pričevail aa naslov: Hart-■ar, Murska Sobota. 42382
Praktfkanta
vr. »o-bo tehniko, ali volon-terja, ki s« boAe t boljBih delih izpopolniti, sprejmem takoj. K asi or t oglasnem •didai3ou »Jute®«. «570
Prodajalko
ipoeerijsie etrolke, <Mwo faarjemo sprejmem. — Pogodbe Ba og-IaeiH oddelek ajutra* pod »Specerijeka ItrokAc.	42505
Trg. pomočnika
9obr»ga prodajalca ia i*-ložbenega aranierja, verzi-rasega t -vseh paacgah jneš.me trstmne. s ana-»jean nem«.M ne. sprejmem. Ponudbe t navedbo dosedanjih službovanj, plačilnih zahtevkov ai sliko poslati pod »Mesto na deželi« na ogl. odd. »Jutra«. 42222
Prodajalko
nrGao. voriirano v mešani stroki za jralamterijsM oddslek, perfektoo račitna-Tjoo z znanjem neoiž&ne, (prejme večja trgovina v aieetu na deželi. Ponndbe s preirisi dosedanjih službovanj in sliko ter pličil-»jmi zahtevki pod »1. januar 1930« na oglasni od-de.lfft »Jutra«	42221
Učenca
p**9teatft starcev iffl s pred-
rfca.no gol->ko izobrazbo sprejme fcvrd&a M. Berdajs, trgovina t nse3aw'm blagom ir. semeni. Maribor. Hrana in stanovanje v biH.
42218
Vajenca
*a stm?a-sko obrt sorefrae
takoj F*. P.ojina, Ljubljana. Kolodvorska ulica 8. 42175
Učenko
pridno in zdravo, ki fcna res vesolje do trgovine — sprejmem takoj ali najkes. r>eie do 15 dec. v trgu na Dolenjske«.' — Ponndbe na <vr'.as. oddele-k »Jutra« pod znafko »T. R. 90«. 4E112
Trg. pomočnik
prrovrstep prodajalec ma-mrfalrtnrne in modne stroke. dober izložbeni aranžer, se sprejme z jannarjcan. — Ponudbe poslati na oglas, odd. »Jntra« pod »SitrZba sral-na 444«.	42157
Nabavljal, zadruga
drž. uslužbencev v Koleni mesto razpihuje mesto prodajalke. — Ponudbe z za-h*^vfci naslovili na njrav-nc »*V>r zaimke. 42452
Šteparico
v* S-va.nje čevliev eprej-mrait nast-cp takoj. Plača
po docovom. — Vprašati: Vlado Bilbija, Bos. Gradišča.	42447
Prodajalko
•tarej&o in dobro izvefba-bo v delil atesi ter varjeno pof^rreSbe gostov, eprejmejn ž novm letom. Poatndbe »a ogla-smi oddelek »Jutra« ped »Poštena in nbogl::va« 42517
Slugo ali dečka tekača
sprejme Centra, Miklošičeva cesta 7/IU.	42565
Čevljar, pomočnik
dola stalno defto s hrano in stanovanjem v MSi. Nastopiti je takoj, brez dopisovanja. Istotako sprejmem tndi čevljarskega
vajenca
AJojniJ Negno, Ljubno, postaja Otoč«, Gorenjcke.
42490
Kroj. pomočnika
dobro izurjenega sprejme takoj Franc B r o d a r —
Bistrica-Tržič.	42491
Učenca
s primerno Solato izobrazbe, iS ima veselje do trgovine, sprejme Karel Rojnik trgovina z me«, blagom v Slove® jgjradou,	424S1
Sobarico
iSBem. Predstaviti s« )e v hotela »Tivoli«.	435:27
Čevljar. pomočnika
za finejia dela, z vso oskrbo sprejme v stalno s-lnibo Frane Travnik, Trebnje — Dolenjsko.	43503
Uradnika
vaičega sbrojepisja, italijanske korefpondence ter pisarniškega dela. išče lesna industrija na deželi. — Prednost imajo v tej stroki že zaposleni. — Samo mlajše moči naj stavijo svoje potradibe z na-edho zahtevkov na eglasni oddeleik »Ju^a« pod znn5'o »Staloe mesto 99«. 42409
Za prevajanje
trg. dopisovanja v angleščini ia francoščini, popolnoma v pbrri in strokovnih izrazih zmožno osebo iščem proti primerni od-škodninL Ponudbe na ogl. oddelek »Jtrtra« pod šifro »Anglals«.	42483
Krojaškega vajenca
sprejme modno krojaštrvo Vrenjak Viktor, Rožna dolina.	42528
Postrežnico
po»eno iščem za takoj. — Naslov v oglasnem odtleUm »Jutra«.	425G1
Brivski pomočnik
mlajši, dober Bubi - štncer, dobi skalno mesto. Hrana in stanovanje v hiS. Karton tatoj. — X. Petkovič. brivski in daffl!?ki sialon v Domžalah	43434
Postrežnico
za vsa hišna dela rabim
nekaj ut dnevno. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
42543
Kuharico
•staro 25—35 let, ki knba oVtrTio meš^amsfe-o hrano in razume hišno delo, fprsj-v boljšo hišo. T,e poštene da snažne naj se javijo na naslov, ki ga pove oglasni oddelek »J-jitra«.
42558
Kuharico
dobro revežbano, z dobrimi spričevali, s>taro 25—10 let s^prejsnerm proti pladi po dogovoru. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. «548
Potnik
alkoholne stroke — dobro uveden v induMr. okrajih, seli provizijeko zais.topM.vo. Cenj. ponudbe na o<rla ni oddelek »Jutra« pod š-ifro »Sezija«.	42520
Potnika
veraranega in dobro uvedenega v Sloveniji, sprejme takoj kolonialna trgovina. Prednost imajo samo-vozača. Ponudbe z referencami na poštni predal 94. Ljnbljana.	42556
niu irtu
Jt-JL
Postrežnico
vajeno v«oh hišnih del — la nekaj ur na dan — išotfm za	Naslov v
ogl. odd. »Jutra«. 42438
Inkaso zastopnike
sprejme tvrdka Singer v Kranja, glavni trg št. S.
42405
Absolvent srednje vin. rn sadjar, šole
s primerno prakso in vešč nemškega jezika, išče službo. Naslov tpove oglasni oddelek »Jutra«. 42502
Gradbeni tehnik
z obširno prakso, išče na-meščenja. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod Si'ro »Stavbenik«.	«498
Skladiščnik
in nianiitmlant alkohol-n e brar.že želi premen:ti mesto. Cenjene dopise pod »Skladiščnik« na oglasni oddelek »Jutra«. «518
Mesarski pomočnik
izurjen v vseh mesarskih strokah, kakor tudi v izdelavi Finih kranjskih klobas. želi za takoj pialno slušbo. N"n-lov pove ogla=. oddelek »JutTa«. «497
Strojni pletar
vešč več strojev na motorni pogon. išEe službe. — Naflov v oglasnem oddeKai »Jutra«.	«519
Zastopnike
Učemo za vta mesta Jugoslavijo za nov in odličen posel, proti plači in provj-ziji. Javite se osebno ali pismeno na naslov: Trgo-vačko preduzeče, Beograd, Kolarčeva št. 10/1, Levo 40835
Obrača se pažnja
zastopnikom in podzastop nikom. da dobe najugod nejše pogoje za prodajo državnih vrednostnih papir ■ev in zlatnikov na odola čilo — kakor tudi drugih predmetov pri banki »Agra ria«, B"ograd, Ohflidev ve nao br. Ž.	806
Strojno pietiljstvo
je edina ugodna prilika za takojšnjo dosego dobrega zaslužka in lastnega pod jetja bre* posebnih stroškov to zamude časa Očne tečaje se lahko nastooi ■rsak dan. Najboljši pletilni stroji »W al ter« vedno t veliki Izbiri na zalogi. F Kos. Ljubi jas v Židovska št. 5.	191
Nakupovalce
za fcrdi les na	progah
proti visoki proviziji iščem. Samo strokovnjaki naj pošljejo svoje obzirne ponndbe" na »Drava«, Zagreb, Menčetiieva 30.	«460
Voznik
je nanovo začel s prevozništvom in se priporoča cenj. občinstvu. Bom vedno nokaj cenejši od dragih Kamniška ulica 13. «534
G. Tb. Rotman:
Bratec Branko in sestrica Mica
(Pravljica e slikami)
(Ponatis prepovedan)
Živi in delaj!
Vi morate eedaj svoj poklic izmenjati! To s« Vam isplača. Ako boste Vi naši zastopniki. imate svojo eksistenco zasipurano za par let. Z našimi, vedno dobro idočimi predmeti boste delali s veseljem in zadovoljjefcvom. Vsak zastopnik doseže v enem otrajiu za 20.000 Din prometa v enem tednu. Dopise s 50 para znamko na oglas, oddelek ».Turtra« pod »Mi delamo za Vas«. 42554
Potovalne
zastopnike za prodaj« brejkflmkttrenS-negra predmeta, z mesečnim zaslužkom 13—15.000 _ Din ob marljivi e;>osob!nosti — sprejmemo. Prednost imajo izurjeni trgovski potniki in inteligentni trg. pomočniki Ponudbe s popolnim o|pi.-om dosedanje zaposlitve in sli-bo na oigl. eddr-lek »Jutra« pod značko »Energičen«.
42568
Hotelski ravnatelj
SvešČAk v veletrgovini t vinom in r veleposestniški ekonomij', ieli stalno na-jneščenje S svojim ličnim | avom prevzame poslovod-ero ali pristopi kot dra-žibnik v dobro idoče go-„ ttilniško podjetje — Po-7T' eudbe pod »Bakns« na po-»Jutra« v Mari-41448
družnieo tioru.
Naj je Branko hotel ali ne, moral je ostati pri stari čarovnici in vsak dan kuhati kašo. Skoraj vedno je bil sain, zakaj čarovnica je po navadi odhajala t doma. 0, kako strašno dolgčas mn je bilo pod zemljo! Pobegniti pa ni mogel, ker so bila vrata trdno saklenjena, in če bi bil stekel po hodniku nazaj, bi bil prišel Rusobrada t pesti! V stropu je bila res da luknja, skozi katero je uhajal dim; vodila je pod milo nebo, zakaj visoko gori se je videla svetloba. A luknja je bila previsoko, in kako naj bi bil siromaeek splezal po tesnem, navpičnem rovu na vrh! ».Toj, joj.c je stokal, »mar bi bil točno prišel na sestanek z vilo!«
Prodajalka
pralese Vagajmičarke — spretna in zanesljivi, iSče primerne službe v Ljubljani. Izvežbana je tmdi v cvetličaraki široki. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Zmožna kavcijo«.
48333
Kapelnik godbe
prvovrsten, ki bi fflpravlj.il tudi posel skladiščnika pri lesni trcorfni. ali kaj stičnega, tudi na deželi iSče primeme/ra Tnes*ta. Dopise na og^a/rti oddelek >Jnt-r^« pod »Kapelnik«. 42535
Knjigovodja-
saldokontist
dobro vem ran v dvostav-nem knSgovodstvn in ko-respon-denci v slov. ?n italijanskem fpziba. sasnosto-i«n. voiaiS^ine prost., t večletno iprakipo. ' iš5e taVoj-šninars name??en!a. — Ponndbe na osrlaflni oddelek »Jutra« ood šifro »Knjigovodja 23«.	«525
Učenka
M le 'modi v grenrija^o
šolo, išče mesta v modni ali m anu fakturni trgovini. Nnslov v og'asnem oddelku »Jutra«.	42.V>7
Kot trg. pomočnik ali potnik
v špecerijski, pletdlm ali kaki drugi stroki želim zaposlitve. Naslov v oela«. oddelku »Jutra«	42.774
1. obl. kon.
šoferska šola
famernik, Ljnbljana, Dunajska cesta 36 (Jugoavto). —
Tel. 2236 Pouk in praktič-ne vožnje.	251
Akademik
ki je lištruiial z uspehom že v srednji šoli, daj? in-štrukcije srednješolcem iz vseh realnih prerlmetov. — Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Siguren uspeh«.	42461
Nemško govoriti
konverzacijo in teorijo s« vsakdo najbolje nauči po moji metodi 12—4. Salen-drova 4,11.	«521
Angležinja
daje angleSte ure in kon-verzacijo. Pi^mone ponndbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Angležinja« 4S57il
Kopalno peč
kompletno proda M. Kau-čič v Zg. Šiški. «412
Schember vago
za brzo vaganje, s kazalom T 105/4, popolnoma novo, zlato-ru.neno emai'5-rano. še originalno zavito prodam za 7600 Din. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	«401
MOKO
dobro, evežo in suho dobite najceneje v F Juvana valjčnem mlinu Sr. Gamelj-ne. pošta St. Vid nad Ljubljano. — Zahtevajte eenik 263
Premog m drva
« ^ i> a j b o l J S e vrste dobavlja
^ I. Pogačnik
Bohoričeva ulica štev. 5.
Telefon St. 3059.	246
'•'t
5—10.000 Din
posojila
proti dobrim obrestim išče podjetje v Ljubljani. Ponudbe na ejlasni oddelek »Jutra« po.1 »Ugodne«.
«516
t I
Zaraščen gozd
Arondirano posestvo nu-,jro-daj s 24 oralov sveta v tem 17 oralov sečnega gozda, velik vrt s plemenitim sadnim drevjem, z ujivanii, travniku in vinogradi. Dve stanovanjski hi-!i in dvoje gospodarskih poslopij, z vsem inventarjem. Letni pridelki e starim in novim virom. Avto-zveza i it: Ion oddaljenega kolodvora na štajerskem. Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Zaraščen gozd«.
43078
Manjše posestvo
pripravno za vpofaojenca, hiša s 3 sobami in kletjo, vrt in malo njive, v lepi legi. do pol are od po-taje kupim v ceni 30—35.000 Din. Ponudbe z natančnim onisom na oglasi oddelek »jutra« pod šifro »Posestvo«.	41912
Posestvo
v dobrem stanja. 20 ha, v trgu Trbovlje prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	«489
Dobro posestvo
čez 12 oralov, v bližini kakega večjega kraja Dravske banovine kupim. Cenj. ponudbe z natančnim opisom in navedbo cene poslati do 10. decembra na na.-l.ov: Anton Baje. S'ov. Konjice 23.	«-485
Trgovino
z mešanim blagom na deželi, v prometnem kraju, odd\m raradi selitve. Ponudbe ca oglasni oddelek »Jutra« pod .Trjov-na 400'.
«449
Delavnico, oz. lokal
za sodavičarsko obrt iščem v Ljubljani. Ponud.be na o»!as. oddelek »Jutra« pod »Cisto in svetlo«. 42513
Trgovino in trafiko
radi odhoda k vojakom oddam po nizki ceni za več let v najem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
42)96
20% ne kron. bone
plačuje najboljše »Pučka štediona«. Osijek.	235
Kompletno posteljo
is rabljeno kupim takoj. Pcmudlbe na ogla-s. oddelek »Jutra« pod »Takoj 25«.
425«
Kavarniške mize bi stole
rabljene kupim. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
«540
Jedilnica
kompletna, masivna naprodaj. — Naslov v oglarjem oddelku »Jutra«. 42550
Salonsko garnituro
z ogledalom, v najboljšem 6taniu prodam. Na-lov v oglasnem oddelku »Jutra«.
43560
Pohištvo za pisarno
pisala« mizo, omaro za knjige in klub ganituro lcupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jtrtra« pod šifro »Pohištvo«.	42544
Salonska sukna
črna, skoraj nova. za šibkejšo moško postavo naprodaj za 430 Din v Stre-liški ulici 10, pritličje levo druga vrata.	42311
Zimsko suknjo
moško, dobro ohranjeno m skoraj nov žaket prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jtrtra«.	«526
Zaprt avto
stare tipe, predvojno blago, dobro ohranjen, prodam po nizki ceni s pogojem. da se preuredi v tovorni avto. Pojasnila daje hišnik pod Rožnikom — Večna pot 1.	435®
Moško kolo
predam. Poiave e« v točilnici botela »Slon«. 43492
Želod
v vsaki množini kupuje ia plača po najvišji dnevni ceni Frukttt«. LJubljana'. Krelrov trg 10/1.	216
Mahovino
hrasta ali sliv in bnfine koeSce, suhe ia reSstane kupujemo. Ponudbe z vzorcem na naslov: G. Hoff-marm ft Oo., Zigrefe. Be-rislavičeva 3.	«840
Balancno tehtnico
r. uteži do 10 kg kupi m. Naslov v oglasnem od-ic!'ku »Jutra«.	«841
Blago
za moško obleko, s podlogo, kupljeno za 1300 Din, prodam za 900 Din. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 42532
Zimska suknja
moSka. že nošena, poceni naprodaj. Naslov v og'as. oddelku »Jutra«. «&4>i
Lokal
• skladiščem, primerno tudi za obrt. oddam. Naslov v ogl. odd. »JutTa«. 43445
Lep lokal
r »edini mesta, pripraven za vsako trgovino ali pisarno, zračen in svetel, oddam takoj v najem Pojasnila daje T. N. Soštarič, Maribor. Aleksandrova cesta 13.	«203
Manjši lokal aH sobo
primsr.no	pisarno, v bl>
Sni gl.	kolodvora iičem.
Ponndbe	aa oglas, oddelek
»Jutra«.	4B55S
Večje skladišče
blizu kolodvora oddam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jtrtra«.	42577
Gostilno
dobre idočo, n« prometnem kraju vzame podjeten oa» z osebno pravico v najem, event. kupi isto z majhnim posestvom, v bližini mesta. Ponudbe pod »Podjetnost 1930« na ogl. oddelek »Jutra«. «-184
mmem
Krompir in	fižol
kupujem Plačam	najbolje
Milan Stojčič,	Mesnička
ul 19.. Zagreb.	Telefon
4006	238
V vso oskrbo
sprejmem pre?ro<««ga gospoda i« gospodično na Kropa 18.	42514
Opremljeno sobo
zračno, s separatnim vhoden. elektriko in parketa oddam • 1. decembrom — najraje solidni gospodični ali" istotakemu gospodu. — Naslov v oglacT.em oddelku »Jutra«.	42510
Opremljeno sobo
z električno rae-vetljavo
oddam solidni osel«. Naslov nove oglasni odd<d«-k »Jutra«.	«501
Sobo
p*aane ali opremljeno oddam takoj eni ali dvema osebama, event s predsobo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. «50?
Opremljeno sobo
s prvsehnim vhodom *i elek trično razsvetljavo oddam mirni gospodični v Prečni ulici 8.	42531
Sobo z 2 posteljama
in posebnim vbodom oddam s 1. decembrom. Naslov v otriasnem oddelkn »Jn:ra«.
«564-a
Trgovcem z lesom!
Naprodaj imam vsakovrsten les za sekanje, v le-> pih krajih za izvoz. Jurij Valctič ml., posestnik v Cepljah št. 14, p. Nemšia W.a pri Kočevja. 42211
Bukova drva
kupuje tvrdka »Kurivo«. Ljubljana. Dunajska c. 33.
41154
Hrastove hlode
in hrastov- plohe od 55 mm debeline naprej stalno kupuje J Pogačnik, lesna industrija. Skofja Loka ob kolodvoru.	239
Vagon gabrovine
rw eissbtfhe) gladite, od 20 cm debeline in 2 m dolžine naprej prodam. Po. nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Gabrovina«.
«487
Mlajšega
dijaka (injo)
sprejme boljša družina v vso oskrbo. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. «451
Več dijakov
.sprejmem v vso oskrbo. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	43551
Akademik
išče e o b o, event. z vso oskrbo. Ponndl>e na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Tehnik«	42552
Dva dijaka
sprejmem v snažno sobo poleg obrtne šole. event. z oskrbo. Na®'«v v oglas, oddelku »Jutra«. 42573
Opremljeno sobo in kuhinjo
a pritiklinami, eltjktr. r*s-svetljaivo o d-d a m boljši stranki ali gospodičnam. — I«totam oddam tudi opremljeno sobo 2 gospodičnama Naslov v oglatem oddelku »Jutra«.	42524
Stanovanje
S sob. kuhinje !n pritiVin odda.jn s 1. decembrom blizu Sv. Križa. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
43512
Stanovanje
2 sob in kuhinje iščem za iauuar. Ponudbe na oglss. oddelek »Jutra* pod šifro »1. januar 1930«. «500
Stanovanje
1—2 sob iščem za taikoj. Ponudbe na oglas. odd«lek »Jutra« pod »Poelovodia« 425:30
Stanovanje
S sob, kuhinje in pritik?in išče učiteljica 6 sinom srednješolcem — v bližini cemt-ra za jamar ali .pozneje. Kletno in podstrešno irključeno. Ponudbe prosi na oglasni oddelek »Jutra« pod »Točna plačnica 700«.
42529
'iti
Opremljeno sobo v Mariboru
oddam e 1. decembrom eni ali dvema osebama. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«	42572
Opremljeno sobico
v novi vili. solnčno in zračno. parket, elektrika, poseben vhod, oddam dvema gospo^čnama ^'i zakonske mu paru. Event. s souporabo kuhinje in kopalnice. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
43466
Boljšo gospodično
«T>rej?nem na stsnovanie v
Kolodvorski »Eci St. 2?./T «575

Dva uslužbenca
želita znanja z gospodična* ma do 23 ict starosti. Dopise pod »Metuljček in g« iobček« na oglasmi oddelek »Jutra«.	42504
»Slutnja srečec
Dvignite pismo v c, oddelku »Jutra«.
Starejši obrtnik
se želi seznaniti z gospodično ali vdovo brez otrok s 150—200.000 Din gotovi-ne, radi prevzetja večjega obrata. Prednost imajo samo ftarejSe osebe, kor te-nitev ni izključena. Gospodične in vdove, ki imajo v06elje do pekarije in re-flektirajo na boljšo bodočnost, naj pošljejo svoje cenj. dopise s polnim naslovom na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Sigurna eksistenca 560«.	42566
»Inteligent, doktor iz dežele«
Ker sem pomotoma prezrla prosim, da pošljete sve* naslov na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Močno zanimanje«.	42538
črn Planino
krSent stracm, aboraj aov poccnri naprodaj v Novi ul. št. 5/n, vrata 8 — v bii-thil kavam« EvtOJ*.
«545
Mlade prašičke
rbrvviks) pnorism. Poizve .-e v gostilni »Napoleon«. Tržaška ce^ta 4. 42511
Vofčjak
ism« barve, ki dB aa
Ime »Pirii«, se je iguVal. Sporočila prosim na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro
»Volčjak«.	42566
	(potočni
	pt&tani
F čiti	rlp« Ljubljana
1, bul	JVlI Prešernova 1
Separator
in stroj za maslo, original Alfa Viola IV„ prodam ta polovično ceno. - Vprašati pri g. Beroldingen. Sevnica ob Savi.	42150
Elektromotor
i-^t>smorni tok 220 voltov, do 1 HP kut« Ivan ZU-bnrk Domžale.	42369
Preklic
Podpisani izjavljam, da kar sem govoril v delavnici ia drugod zoper poSteaje Elizabete Kraki č iz Slan, je vse gola '.aa moje lalikomi-seljni^ti. Kogar ae zaloti da bi o tem govoril, se ga ba r-odnijuk« zasledovalo. Anton Maecnak.	43547
Kurja očesa
NaJboljSe sredstvo proti
kurjim očesom »CLAVEN« Je mast
Dobite v lekarnah, drogerijah aH naravnost i« t v srnice la glavnega skladišča
M. Hrniak
ekarnar — Sisak.
Damo
v črnem baržunastem plašču, včeraj opoldne opazovano pred hotelom Štrukelj prosim z« naslov na ogla*, oddelek »Jutra« pod šifro »Opazovale««.	«557
Inteligentna dama
iz višjega družabnega kroga. želi dopisovati z inteligentnim gospodom v francoščini. antrlPečini, italijanščini, nemščini a'J slovenščini. Pogoj je samo dopisovanje. bTez osebnega poznanstva. Dopise na oglas, oddelek »Jutra« po«} Šifro •»Ljubitelj liteTatUTe«. 42576
V najem se odda
trgovina
s meSntirm Ma®otft tn sostiteo m »ek> Pro-metai todki. Zranrea ae oaiKt^a dobro vpe<B^ww lesna
(PofeSfFSa di)e Stetfao
Bartek. Ce^e, Raz4a«o>v«
li.	14543
Romt! Norosti železna služinska Brozov patent postelja zložljiva, s tapeciranim ma* dracom, zelo praktična ; za vsako hišo. hotele, prenočišča, nočne službe in za potujoče osebe stane Din. 450.— Raspošiljam po poštnem povzetju.
Že skozi 20 let
prodaja najboljše češko in angleško sukno za obleke in plašče, volneno bla* go, pla«tno, sifon, flanel, odeje, prepro. ge perje, puh itd.
I. N. SOSTARIC, Maribor, Aleksandrova esta št. T3.
Najnižje cene, točna postrežba. Blago« volite se prepričati!
KRASNE TLAKOVE
m reže, oerkve tedehi+e ia poJ?»a«*a
Cementarna Gostinčar
Dol pri Ljubljani.
Tkalski mojster
s prvvvf-ilaifriM priporoiil doN mesto. Jenr?S se
je pisnteoo (s priSožencni prepdsi s?>ričeiva4 in navedbo rderenc) a« pa osebno v	pri
Smederevski kreditni banki, V-oia KaradtKča bL br. 8IL	"556
Zaradi premajhnega poznanstva
se želim v svrhe žeoifcve tem potom seznaniti e pošteno. trgovsko naobraženo boljfo gospodično, v starosti 18—25 let, r.eomade-ževane preteklosti, ki bi imela vaseljs tpr popolno zmožnost do dfta^na trgovine z mejanim blagom in ki bi posedovsla vsa.? 50 do 100.000 Din gotovine. Sem simpatičen in asrflen trgovec z dobro vpeljano trsrovino na drobno in debelo. na prometnem lepem kraiu Gorenjske, kj«r bi imela v skupnem dela in srporazumu lepo bodočnost. Dopise e sliko in polnim naslovom na og1asni oddelek »Jutra« pod značko »V delu je Svljenje«. Tajna-d zajamčena.	42550
i	rt
Gitaro kupim
Ponu-fbe na oglas, oddeleik »Jutra« pod »Leipo doneča« j 42"»15
Lesena patent postelja
zložljiva, s tapeciranim madracom, zele praktična stane Din. 280.—

Trodetnl i roino pol-meni madracl sunejo Din. 750.-
Potem mara vetlko zalego puhastega perja kg po D 38. - cisto belo gosje kg po D 130.— in čisto beli puh kgpo D 300.— in ceio tapetniško in posteljsko blago. t
L BROZOVIC
Zagreb, llica 82.
MICHELSOVA MOCILANA KUDELJE I TVORNICA UŽETA D. D.,
Stara Palanka, Bačka
poštna preda* 17
trstanovljena 1884 priporoča po konknrenčni ceni
vrvi
za transmisiiske pogone
kakor različne vrvi za dvigala. ladje 'm splave iz prvovrstne baoke konoplje tehnično najpopolnejše dovršene v različnih dimenzijah.
Specijaliteta: transmisijske vrvi z patentiranimi spojkami (Seilschloss).
Smretooiva, Jefova in borova deMa za ža®o k a p 5 m v vsaiki kcMčinč. Ponudibe z oznajčibo oeme ab odda.ma postaja m. mskrv: Hartner, Murska Sobota. 14553
Dražba posestva
H. 9S k SI m PoflemsM oesll ▼ L)ob®aiii bo (fine 29. novembra 06 10. <Ao*>. m scdSžaa sr.M 9L Posestvo sestoS « dveh brž z ®os<po<Jar-skam postiopjiom, * eosrilno in mesarijo t« vrtom daP« treh paroei »a sta<vt>iš6e na Ižanski cesti.	14560
Išče se Izurjen
notarski Kandidat ali notarski uradnib
za notarija^ v mestn na dežel. Nastop sJosžbe 5hn prej! — Pt>niud!be m ogL odcJeieSc »Jmtra-« pod »Kandsida-t«. 14549
Izvleček iz programov
Sreda, 27. novembra-
LJUBLJANA: Opcfidiansld pro»r®m <xtea<J«- — 17: Kotncert radiororJresitra. — 18.30: Pravi-ce in oganke. — 19: PrirodosScrvno pre<laAreoje. — 19-30: Fra-tioo55:na. — 20: Prenos sitrrfoničneiz* koflceria « Prage. — 22: Napwed časa in poro čria.
Četrte*, 28. nov enbra.
LJUBLJANA V230: R«pro«Jaeiram jJasfca. — 13: Napoved fesa, borza, rei)TO<Jwrirai>a glasb*. 13.30: PoročiJa te dbetvniJcov. — 1730: Koncert ra<6o-oifeestr«. — 16-30: Portreti iz pvettuvrve Iheratore. — 19: &rf»hnvaščjM. — 1930: Prenos te opere: »Gorenijski Stavček.« — 32: Napoved 6asa in poročila. — 22.15: Koncert radšo-orlkestra-
IDEAL radio slušalke BAR1JEVE cevi TDNGSRAM
ZAGREB 1230: Reptrodaciram 17.16: PopcMenslkj koncert orkestra. — 1930: Brenoe oj>eTe te LimitrSaue. — 22-10: Qo<3ba «a pie«. — BEOGRAD 10.30: Reprr*tocirana glasba. — 12.40: Koncert TOnKo-tovarteta. — PRAGA 16-30: Popo-Mansfei koroert. — 19.0S: Koo-cert orkestra mandoKn ia kftar. — 20: Liieir«-ren kabaret. — 22.15: Reiprodmcirana glasba. — BRNO 1630: PopoMansJci koncert. — 19.06: Koncert Railbrnstefetc«'« gtebe. — 20: Prenos programa iz Prage. — 23.15: Koncert -veja-tke gn»dlbe. — VARŽAVA 17.46: Kotncert komorne glasbe. — 20.C5: Kcmcert sofertav. — 23: Goit« za ples. — DUNAJ lil: DopoMansiM koncert. — 15.30: Koncert kvarteta. — 20.05: SIrjhoigra. — 21.05. SdwmamrK>\'a gJaslia. — Oricestra-fen kon-' oert tno-ierne dlumajske elasbe. —BERLIN i5 30: Lahka go<ft>a orkestra. — 19.30: Zboron-ski kon-»rt: starj in modeirir! mrvistrt — 20.30: Vic'^-efti konoert. — 2230: Godba ea ples. — FR1NT-PURT 16: Popoldanski koncert. — 19.30: Koncert m fcsiMon in itufeafon. — 20: Prenos p«>-Cnasna šz Stwttg?.Tta. — LANGENBERO 1730: Večerna koccert. — 20: Koncert orkestra in sofistov. — 2030: Nonna radtefonsf« ^astoa. — Rutoins+eino«ve skvadbe. — Oodba za ples. — STUTTGART 16: Koncert te Frank$urta. — 1930: R^jfcinsiteiTK^-a giasba. — 20: Koncert so-l^-ov. — 22: Mešan pro-gram. — 23.15: Slavni komponisti predfv&jajo svoje stotedbe. — BUDIMPEŠTA 9j1S: DopoMantski konoert. — 17.40: .Madžarske nar. pesmi s (stransko godbo. — 20: Koncert Riifomstcinotve glasbe. Godba za ples. LONDON 19.45: Ruske pesm. — 20.45: Prenos komoerta iz Manchestra. — Godba za ples. — RIM 1730: PopofdamsM koncert. — 21: Operaf afi koooertrti večer.
Spominjajate se slepih!
BELFEGOR
P»«4©lov®ki roma« PRVI DEL
A kakor smo vfd^, se je upanje vrlega paznica fcjalovio. Charrtecoq je morafi sam priznati, da ima opravka z najbo&j zamotano nalogo, ki jo je bil kdaj dobiil • Vendar pa mu težave niso vzele poguma m Bellegarde ni prav nič pretiral, ko ga je W1 pozdravi kot »kraCja detektivov«.
Chanteoo<i je sedel drago jutro t sw$ uSeSovmi soba, v pritličja hišice v Temnesm, ita Verzyjsik5 aveniji, kjetr je stanoval Mougal si je obuditi snoanje dogodke v spominu in najti nanje pravd po^ gjed Med tem premnSl je varajem se je od zadaj priplazila k njem« Koieta im ga nežno objela.
»Dobro jutro, dnagšca,« je reke? dobefct&v in po4iubfl hčer.
»Ah ni od snoči še ničesar novega?« je vprašala Koieta in sedla očetu nasproti.
»Prav ničesar!«
»■Kakšno Je tvoje mnenje o kravrskem strahu, papa?« Je vpra-faiia mladenka.
»Iščem ga!« je odvrni detektiv ki četo se mm je zmaračSo od dvomov in nemira. Vstal je ter jel hoditi pen sobi sem in tja. čez nekaj trenutkov je rekel:
»Zaikad se je lopov lotil tako obsežnega ta težkega kipa? Zakaj si ni rajši fobra! kake slike atPi druge, še manjše dragocenosti? Kod je prišel v muzej? In kod je pobegnil iz njega?«
Tako govoreč se je Ghamtecoq približal hčeri, ki je zamišljeno naslanjala glavo v dlani. Položil ji je roko na inamo in vprašati:
»Niu, mara?«
Koieta je vztrepetaHa... Nato se je zbrala in odvmnila nekam
v zadregi:
»Itak jaz ®čean!«
Ghanteooq jo je nežno pobožal po Bco:
*Meni se pa vse vidi, da misliš m lepega mladega moža...«
»Oče!« je oporekla dekKca in zardefa.
»(Potolaži se,« je s potvorjeno resnobo pekel oče, »tonah ga
boš vždefa.«
Vizel je zatepko pnevmatične pošte, bi Je ležala oa mizi, m jo
podal hčeri, rekoč:
»Preberi to obvestita, ki sem ga pravkar dobil:
,Veteoenjeni gospod Chantecoq. Zaradi nepričakovane ovire vas moram prosit!, da preložSVa sestanek, za stran katerega sva se domemla snoči v Louvru, na danes popoldne ob 15. uri.
Sprejmite i-zsraz mojega odličnega spoštovanja.
Jaoqiues BeTDegantfe. Skušal sem vas skGcaifa po telefona, a nemogoče je bilo dobiti evezo. Zato vam pišem s pnevmatično pošto im upam, da pridejo te vrstice za časa v vaše roke.'«
»Telefonska služba postaja čedalje slabša,« je rekel Chanteco<i. »Pritožil se bom.«
»Nikar, oče!« je zaprosila Koieta, »Santa sem izrtakfnSa stošallo.« »Zakaj pa to?«
»Tako potzno si se vnnfl in tako dobro si spal, dia sem IS hotela
prihraniti vsako motnjo.«
»Glej, glej!« se je nasmehnil detektiv. »Nu prav: tedaj se okoristim s tem, da je zveza spet v redu, in ga povabim, naj pride k naim ob 3. uri. Ali si zadovoljna?«
Ravno v tistem trenuitku je zaginntel Roleti cel kup map in aktov z mize na tla. Jadr.no se je sklonila, da bi jih pobrala jn obenem skrila svojo zadrego.
Chantecoq, čigar nasmeh je bil doba izraz globoke nežnosti, jo |e ves čas opazoval. Koieta. je naposled zložila mape na njihovo mesto in rekla z glasom, drhtečim od tihe radosti: »Ali bova zdaj delala, papa?«
8. poglavje.
Na pločniku Anfflnske avenije, baš nasproti stanovan ja Jacquesa BeMegardea, je ob tistem času neki indivkiij napihoval zadnjo pnevmatiko majhnega avtomobila, čigar karoserija je bila od dolge rabe in zanemarjenosti v kaj kSavnoem stanju.
Ta človek je ba na prvi pogied zelo smešna prikazen. Oblečen Je bil v temen sako brez vsakega športnega znaka, postave pa tako grbaste, da je v hitoet malkovai polkrogli. Njegove črte so bile trde jo ostre, oči sivkaste kakor lasje, boe obrobljeno s kratkimi, takisto osivdimi za-lizcl Krive noge so se konča vate v izredno velikih stopalih. Ogromne roke in predolge lakti so delale moža podobnega veliki opici ali pa kaki osebi iz Hoffcnannovih ali Poeievih povesti.
Kdor bi bil tega gibca bistreje pogledal, bi bil takoj opazil, da se med delom pogosto ozira na eno izmed oken Bellegardeovega stanovanja. Na zavesah tega okna sta se odražali senci moža in ženske, ki sta se živahno razgovarjala. Bila sta Jactj-ues Bellegarde In družabnica Simone Desnochesove.
Ko se je bil novinar snoči vrnil domov, Je našel na svof mizi pisemce, v katerem mm je Rza Bergenova sporočala, da se pripelje danes dopoldne k njemu, ker mora govoriti z njim o zelo važni zadevi
Jacques je zasluti!, da se je zgodSo neka<j pomembnega; menS Je, da mora sprejeti napovedani pose*. Zaradi tega je bil naprosil Ghantecoqa za preložitev dogovorjenega svidenja.
Bellegardeova skrinja Je bila pravilna. Efea Bergenova mu je povedala, da je pisemce, s kaiterim Je sporočil prijateljici, da prekine stike z njo, spravilo Simono v popoln Obup.
»iPonrisfrie vendar, gospod Jaooues,« je končala Eza, »kakšno odgovornost si naložite. Zdravnik, ki prihaja k Simoni, ma je povedal, da ima šibko srce in da jo utegne vsako količkaj hujše razburjenje umoriti! To je vse, kar sem vam hotela reči Vaša vest naj odloči o vašem ravnanju!«
Sv. Miklavžu ^
se za nakup najboljših in najcenejših daril priporoča tvrdka ^
F. A. Schmitt
Pred Škofijo 2	Ljubljana	Iiingerjeva 4
Spalne fotelje in kanapeje
patent otomane	v najnovejših oblikah in naj
fraejšd Izdelavi	dobite
samo pri	1
RUDOLF SEVER. Marijin trs 2.
Stražnice za kovine ln les, motorji, ^	| preše, clrknlarka, tračna žaga, sko
^CtCtOtH belni strofip različno mizarsko, ki;n
čavničarsko, sedlarsko orodje in stroji
naprodaj po nizki ceni radi preselitve obrata Vprašati Vidovdanska cesta št. 22
'4567
vrhnje čevlje in &ne$ne čevlje
danes vsakdo kupuje, ker Je
postala ta znamka radi svoje-odlične kvalitete in elegantne fatzone ljubljenček vsega sveta.
TRETORN
Z^ttera)le »TRETORN« vrtele ta snežne čevlje!
ObL koncesijonirana
Šoferska šola
10 GOJKO PIPENBACHER
LJubljana, Dunajska cesta IS Pisarna in infotrmaešje: Rutarjeva 9
Zahtevajte prospekte!_

Teč j o množino
m ak n 1 a tur n ega
papirja
po 4*- Din za kg
oddamo
Naslov se dobi v upravi „JTUTRAM
(DeKGo iazbero miielav&evih
t m hciicrsih ilari/
omfi po zmernii cenah na drobno in debelo starozmana slaščičarna T. NOVOTNY, Gosposvets&a c. 2
ter se priporoča za obilen obisk.
14544
Stroje
za izdelavo čevljarskih lesenih klinčkov in zobotrebcev
povsem nove, še nifcoti rabljene, za kompffefeio tovarno prodam daileko izpod dnevne cene ali pa pristopim z istima iti s primerno zgradbo 'kot družabnik. Zaslužek vefik, možnost prodaje zajamčena. — Cenjene ponudbe na ogt. odd. »Jutra« pod »Sretaa budučraost«. 15541
Zahvala.
Ob prfffikJ preibraSke fe®ube na5e#a dobrega »prog®, očeta. starega očeta, brata, strica in svak«, coepod«
Lovra Bernika
izrekamo naflrskrenei&o sahvafo vsem, H so ▼ tak« ogromnem in častnem	spremi® bla&opofaoijmka m eadtatfi peti,
kakor tod! sa po&oaretio nrn cvetje.
Poseimo pa se ratrva Jjir)e mo pwe<oivoOaew cuSkiemn dmnStiv« r Sp. SiSki, kakor t« dR osta®im ga«.asfcini dnoStvc«®, peivske»im draSfavm »LjiufoJajj&fci Zrvoti«, ietecničanski codlU »S5o.ga< ter osticžbeticeim tvrdke Jsigo-StejT.
Non«)®o«e »e naim }e xahwa*Ui vsak«mo posefcek bw(o-rej: NaSepSa bvada vsem in ta vse!
0.& K. VAGONETI
čvrsti m praktični selo lahen tek s ležaji na valjce O. & K.
Enostavno ta zanesljivo
sklopljatije, korita in vsi drugi posamezni deli popolnoma dovršeni
Stotfsoče komadov
t dolgoletnem prometa.
Orenstem i Koppel d. 4.
ZAGREB, Samostanska 2-TL
Telefon 50-64.	TftWoc50-6C
Najpopolnejši in najcenejši apaidi la množenje, poslednji uspeh nemške industrije, vimtor Co, Beograd, Obillčev veaac br. '5. Telef. 33-01.	»la
Ure,
§latnino in bre&rninc
kupit« najbc)jSe )n najcenejšo pri stari, priznani tvrdki
K SUTTNER,
LJobflana, Prešernova uiica i po» lec frančiškanske cerkve.
N»)ve^« fa najsolidneBa ra-zpoS-Ralrica. Razpošilja t vse kraje tata inozemstva.
Zahtevajte bf*e»p1acnt cefif/e
H. SUTTNER, Lfab^ana 4.
na protofcofirana tovarna ur r
Svioi, rnarok
KO, OMIKO, AX0

CWna »rebrno Jedilno orodje s 50-letao pismeno tovarniško garancijo.
Pristopajte k Vodnikovi družbi!
LJuMJaaa, 36. novembra 1929.
■mM pogntai «st«<)
ŽALUJOČI SORODNIKI
Proti rudeclm rokam
to nelepi barrl kože s« s uspehom uporablja meinobela ra maščob prosta krema "Leodor", ki daje rokam in obrazu ono belino, katero si vsaka odlična dama želi. Posebna prednost kreme "Leodor" je v tem, da izvrstno hladi srbečo kožo in je obenem odlična podloga za puder. Trajni ronj kreme "Leodor" je podoben onemu, ki P"h1?J'.I!!.80Pka.T rosnem pomladanskem jutru utrganih vijolic in smarme, brez onega slabega mošusovega vonja ln odbija odlične ljudi. Cena veliki tubi Din. 14.50, mali V n^mk°7anju jo podkrepi Leodor-toaletno milo, cena komadu Din. 8.—. Dobiva se povsod, kjer prodajajo Chlorodont-proizvode. - Pošljite nam ta oglas kot tiskovino (omot ne zalepiti) dobili bodete brezplačno eno poskusno tubo za večkratno unorabo. Tvornice Zlatorog, Oddelek Chlorodont, Maribor 9
Potrti gfoboke ža-losti naznanjamo vsem so-Tednikom, prijarteJjem' in znancem tožno vest, da je naš ljubljeni sin, brat in svak, gospod
Andrej Večerjevič
kovaški mojster
danes ob 9. uri, previden s tolaži® sv. vere, bo-gurvdan v starosti komaj 38 let po kratki in mučni boleeni preminuli.
Pogreb blagopokojnega bo v četrtek 28. t m. ob 14. wri iz hiše zadosti v Ostlušervoih na domače pokopališče pri Sv. Lenartu.
Osluševci, Gorje pri Bledu, 26. nov. 1909.
Ivanka, maff.	14568
Inž. Marfin, Franc, Marija, brala In sesffira.
Poredni Bobi
Kdo se ga ne spominja, ko Je bdi svoje hudomušnosti vsaki dan r »Jutru«. Sedaj so izšle te prigode ▼ Učni knjižici, ki bo v veselje mfodv ni, a tudi odrasK jo bodo z veselem v®eK ▼ roke in se Bobi-iu od srca smejali
Miklavž in Božiček
bosta mladino gotovo najbolj osrečila s knjižico s 108 slikami.
Knjižico je dobiti t Ljubljani
t Oglasnem oddelka »Jutra« t Ljubljani. Prešernova ulica št 4 Pri podružnicah »Jutra« v Mariboru h Celju
Po pošli pa Jo razpošilja uprava »Jutra« v Ljubljani
Cena knjBJrf Je Dm 12.-Dwi 14.—* Znesek je naprej.
—. Po pošfi vposlati v