# mm TEDNIK Trbovlje, n. januarja 1963 ŠTEVILKA 4 LETO XVI V DANAŠNJI ŠTEVILKI K I 1 Precejšna investicijska vlaganja lani in letos — stran 3 Botrovanja pri zaposlovanju str. 4 Poštni predal 82 — stran 6, 7 Tehnični kader — stran 6, 7 399. razorožitvena konferenca v Litiji — stran 12 Precefšnja pomanjkljivost Po podatkih, s katerimi razpolagajo posamezni občanski odbori Socialistične zveze v Zasavju, je bilo v novembru, decembru in januarju organiziranih Precejšnje število razprav o predosnutku nove Ustave Federativne socialistične republike Jugoslavije. Razprave so bile dobro obiskane, občani pa so na njih razpravljali o vrsti vprašanj, ki so jih zanimala. Seveda je bilo opaziti v zvezi z organizacijo *eh razprav tudi nekaj slabosti, ki pa v nobenem Primeru ne morejo vplivati na skupno oceno teh razprav — prav dobro. Ob vsem tem pa lahko - ugotavljamo, da smo razpravam o predosnutku nove ustave Socialistične republike Slovenije doslej posvetili premalo pozornosti. Res je, da je bilo treba dati razpravam o Predosnutku nove Ustave ISRJ prednost zaradi določenega roka za sprejemanje predlogov z* epre-membe, vendar bi morali kljub temu posvetiti tudi razpravam o predosnutku nove ustave Socialistične republike Slovenije vso Pozornost. V prihodnje se kaj takega ne sme več dogoditi! (ma) Se več vašega sodelovanja Pred vami je nova številka »Zasavskega tednika«, ki je z novim letom prešel v šestnajsto leto izhajanja. Ob podrobnejšem pregledovanju tednika boste lahko tudi sami opazili, da je uredništvo vpeljalo nekaj novih rubrik, s katerimi želi popestriti vsebino glasila občinskih odborov SZDL vseh štirih zasavskih občin in ga še bolj približati naročnikom in bralcem. Kljub temu vas želimo opozoriti na nekaj novosti, za katere želimo zvedeti tudi vaše mnenje., Naj vas najprej opozorimo na novo rubriko »Poštni predal 82«, v kateri bomo objavljali pisma naših bralcev. Že doslej smo v uredništvu dobili precej pisem, upamo pa, da nam jih boste naročniki in bralci pošiljali poslej še bolj redno, da bi bila ta nova rubrika v našem tedniku (če jo sploh smemo tako imenovati) še bolj zanimiva. Na četrti ter šesti in sedmi strani (srednji strani) smo uvedli dve novi rubriki za razgovore. V rubriki »Razgovori« bomo objavljali razgovore o nekaterih aktualnih gospodarskih, družbeno-poli-tičnih in drugih vprašanjih, v rubriki »Po-menki« na srednji strani pa bomo prinašali razgovore z občani z vseh področij našega Zasavja. Novost so še rubrike »Naj- novejše« im »Aktualno« na prvi strami našega tednika, dalje »Ob robu«, »Sporočeno na 80-191«, »Na osem cicero« (gospodarski komentar), »Poročamo« in »Naš zapisek« (o kulturno prosvetni problematiki in šolstvu), »Fotokamera je zabeležila« (zanimiv dogodek tedna v sliki) in »Vaša križanka« na zadnji strani lista, kjer boste zraven nje našli tudi redno vsak teden humoresko. V letošnjem letu je ena od naših velikih želja, da še bolj razširimo krog naših bralcev. Zato bomo z veseljem sprejeli vsako vaše pismo, v katerem nam boste pisali o »Zasavskem tedniku«, še posebej o tem, kaj v njem pogrešate in kaj si še želite. Tako aktivno sodelovanje med naročniki in bralci ter uredništvom »Zasavskega tednika« ima za uspeh lahko samo večji razmah tednika in še bolj zanimivo in privlačnejšo vsebino. Upamo, da boste naše želje v novem, 1963. letu, razumeli. Tudi mi si bomo prizadevali, da vas kar najbolj zadovoljimo. Kljub neprestanemu porastu stroškov, ki naslajajo v zvezi s tiskanjem našega tednika, in dejstvu, da lani nismo prejeli nobene dotacije, bo ostala naročnina na naš list vnaprej nespremenjena (720 din za leto dni). Politična šola zaključena (b) Hrastnik — V soboto je končala z delom nižja politična šola pri občinskem komiteju Zveze komunistov, ki jo je obiskovalo 48 slušateljev. Slušatelji te šole so tesno povezali teorijo s praktičnimi vprašanji. Zadnji četrtek in petek so opravljali izpite, Id so pokazali več kot dobre rezultate. V soboto so slušatelji odšli na zaključno ekskurzijo v Ljubljano, kjer so si ogledali Muzej NOB, Skupščino in imeli razgovor s sekretarjem OK ZKS Ljubljana Francem Popitom. % g I Deset Titovih let 8358 članov SZDL — Želel bi vas prepričati, da bom tudi pri tej visoki, najodgovornejši in težavni dolžnosti zastavil vse svoje sile in vestnost, da bi opravičil zaupanje, ter da bom opravljal dolžnost tako, kot to zahte- vajo interesi narodov naše socialistične države . To so bile besede, ki jih je predsednik Tito spregovoril pred desetimi leti. Te besede so bile in bodo vedno resnične. (ma) ZAGORJE - V Zagorju ob Savi ugotavljajo, da so v celoti uresničili načela V. kongresa SZDLJ o prilagajanju območij krajevnih organizacij SZDL z območji stanovanjskih skupnosti oz. krajevnih odborov. Tako je zdaj na področju zagorske občine 14 krajevnih V R E M E: vremenska napoved za čas od 14. do 27. januarja v Okrog 18. snežne padavine, nato upribližno 4 dni Jasno in hud mraz. Nekako od 23. do 26. ponovno sr.cžne padavine in nekoli- ko topleje. Po 26. bo spel jasnif in hladno. Dr. V. M. organizacij SZDL s tremi podružnicami KO SZDL. Posamezne krajevne organizacije SZDL štejejo naslednje število članov: Zagorje 1.808, Toplice 1.482, Selo 719, Kisovec — Loke (sem je vključeno tudi področje Cclniš) 1.373, Ravenska vas 165, Ko-tredež 356, Izlake 628, Kolovrat 196, Mlinše s Kandršami 284, Cemšenik 470, Scntgo-tard 148, Tirna 170 in Pod-kum (z Zgornjim Sklendrov-cem) 377. Krajevna organizacija SZDL Kisovec — Loke ima podružnico v Colnišah, KO SZDL Mlinše v Kandršah in KO SZDL Podkum v Zgornjem Sklendrovcu. Po zadnjih podatkih je zdaj na področju zagorske občine skupaj 8.358 članov orgagizacjjc SZDL. 14. januar 1913. Beograd. Zasedanje ljudske skupščine. _ Tišina med poslanci, slovesen trenutek poln vznemirjenja. Predsednik zbora narodov Josip Vidmar je obvestil poslance o načinu izvolitve prvega predsednika republike. Jovan Veselinov govori na odru o dosežkih enega desetletja in zatem omeni ime JOSIPA BPOZA TITA. To je zadostovalo, da je v skupščini zabučalo od spontanega navdušenja. Ovacije so praktično onemogočile, da bi tovariš Veselinov do konca prebral obrazložitev. Tovariš Tito je bil izvoljen za prvega predsednika Federativne socialistične republike Jugoslavije. Prvi mu je čestital v imenu Skupščine in narodov Josip Vidmar, ki je predlagal na zgodovinskem zasedanju v Jajcu desetletje prej tovariša Tita za maršala Jugoslavije. Nato je predsednik Tito prisegel v tišini, ki je za trenutek napolnita 3 skupščinsko dvorano. j Poslanci so stali, očit- ^ no vznemirjeni spričo y slovesnosti tega dejanja. RaznvsHmo tudi o tem! V dosedanjih razpravah o osnutku novega statuta litijske občine so bila nekajkrat načeta tudi vprašanja glede delovanja poravnalnih svetov. O tem so med 'drugim govorili tudi v Šmartnem. Dejstvo je namreč, da so posamezne stranke na obravnavah na poravnalnem svetu po cele dneve, nekatere se pa na vabilo poravnalnega sveta sploh ne zglasijo na določenem mestu. Člani poravnalnega sveta ob tem seveda izgubijo po nepotrebnem precej časa. Zaradi tega v Šmartnem pri Litiji predlagajo, da naj bi v prihodnje s statutom krajevne skupnosti predpisali poseben prispevek za poravnalne svete. Tako nekatere stranke ne bi po nepotrebnem obremenjevale poravnalnih svetov; tiste pa, ki se zdaj na vabila zglašajo, bi pa v prihodnje verjetno bolj pogosteje prihajale na obravnave. Vsekakor bi veljalo o tem predlogu resno razmisliti. M. Spremenjen odnos do upravljanja V Litiji je bila v soboto kot prva v Zasavju občinska konferenca organizacije SZDL. Že sam referat predsednika občinskega odbora SZDL Litija o vlogi organizacije Socialistične zveze pri nadaljnjem razvoju gospodarstva v občini kakor tuili sama razprava na konferenci sta podčrtala nekatere aktualne naloge organizacije SZDL in njenih članov. Konferenca je zlasti obširno obravnavala stanje in perspektive industrije in kmetijstva v občini. Ugotovila je, da je bil v zadnjem času storjen precejšen korak naprej, tako v razvoju industrije kot tudi v razvoju socialističnega sektorja kmetijstva. Občinska konferenca organizacije SZDL v Litiji je med drugim nakazala smernice nadaljnjega razvoja gospodarstva v občini in pri tem poudarila, da so za uresničitev te naloge v celoti odgovorni vsi člani SZDL, še posebej pa delovni kolektivi in organi samoupravljanja. Z dosedanjimi investicijskimi vlaganji je bila dosežena večja proizvodnja in večja produktivnost, s čimer je dana osnova za nadaljnji razvoj industrijske proizvodnje. Ob tem pa se je tndi bistveno spremenil odnos proizvajalcev do upravljanja. Ker pa zdaj obstojijo v vseh industrijskih gospodarskih organizacijah na področju litijske občine vse možnosti za še nadaljnje povečanje proizvodnje je konferenca predlagala, da naj bi dosedanja investicijska vlaganja v industrijo predstavljala prvo fazo izgradnje litijskih industrijskih gospodarskih organizacij. Ob dosedanjih vlaganjih pa bodo morali ti kolektivi preiti v drugo fazo investicijske izgradnje, pri čemer bodo morali dati prednost specializaciji proizvodnje. Dokaj jasno je bilo načeto tudi vprašanje nadaljnjega tijstifi 63 */• . ra- Proučevanje statuta med občani Da bi razprave o osnutku statuta trboveljske komune zajele največji krog občanov, naj bi predvsem obravnavali načela in določila zvezne in republiške ustave, ki se nanašajo na komuno. To eo poudarili na zadnji seji ObK ZKS Trbovlje pred razpravami o osnutku statuta in ki naj bi pomagale članom ZK, da bi temeljito in podrobno • proučili in podali ta temeljni zakon komune. Pri razpravah o osnutku statuta moramo vedeti, da ne gre toliko za tolmačenje določil osnutka, temveč za razpravo o teh določilih, ki naj bi dala čim več novih misli in predlogov za sestavo dokončnega predloga. Komunisti po gospodarskih organizacijah 0 bodo morali poglobiti razprave na relaciji naslednjih odnosov: proizvajalec-upravlja-vec; proizvajalcc-potrošnik; komuna-delovna organizacija; organi občinske skupščinc-or-gani delavske samouprave ter delovni kolektiv-krajevna skupnost. Vsekakor bo pa potrebno posvetiti posebno pozornost razpravam o vlogi in nalogah zbora delovnih skupnosti občinske skupnosti. Pri razpravah o materialnih možnostih komune je treba vedeti — so poudarili člani ObK ZKS — da tega vprašanja ni mogoče obravnavati samo z vidika sredstev občinske skupščine. Zaradi tega je potrebno razvijati pripravljenost občanov in delovnih kolektivov, da se tudi sami materialno udeleže pri odpravljanju problemov, katerih bo- disi ne morejo ali pa nočejo več prenašati. Torej, občinska skupščina naj bi imela pravico usmerjati sredstva tja, kjer ta sredstva povečujejo _občani ali delovni kolektivi "s svojo udeležbo. Tako občani kot tudi člani ZK se morajo zavedati, da lahko tako ustavna kot tudi statutarna določila ostanejo le na papirju, če ne bomo z nadaljnjim gospodarskim izpo-polnievanjem samega gospodarskega sistema ustvarili pogoje za realizacijo statutarnih določil oziroma perspektiv. J. Savšek Cepljenje aktivnih zavarovancev proti gripi (ma) TRBOVLJE - V treh zasavskih občinah — v Trbovljah, Hrastniku in Zagorju ob Savi — so zdaj v teku priprave za akcijo cepljenja aktivnih zavarovancev proti gripi. Komunalni zavod za socialno zavarovanje Zasavja bo prispeval polovico stroškov za cepljenje, polovico pa aktivni zavarovanci oz. delovne organizacije, kjer so ti zaposleni. Po vsej verjetnosti bodo izvedli cepljenje aktivnih zavarovancev proti gripi le v tistih delovnih organizacijah, kjer ho mogoče spremljati rezultate cepljenja. VII. pohod »Ob žici okupirane Ljubljani« Prav tako kot vsa leta doslej Je pripravila tudi za letos Zveza združenj borcev NOV LjubDana tradicionalen, letos že VII. partizanski pohod »Ob žici okupirane Ljubljane«, ki bo 12. maja 1963. Prireditev ima mairifesta-tivni in tekmovalni značaj. Pohod je razdeljen v štiri kategorije: 1. manifestativnl pohod za moške, ženske in mešane ekipe na 15 km dolgi progi; 2. tekmovalni pohod za moške ekipe na 25 kan dolgi progi; 4. štafeta 5 X dolgi progi; 3. tekmovalni pohod ženskih ekip na 15 km X 1000 m za moške ekipe srednjih in vajenskih šol. Tekmovanja v vseh ekupi-nah so ekipna. Ekipe bo sestavljalo pet tekmovalcev, ki morajo razen v štafeti prispeti na cilj Istočasno, sicer sc plasma in rezultat oziroma uspešen zaključek tekmovat nja ne upošteva. Pravico nastopa v posameznih kategorijah imajo: V manifestativnem pohodu za moške, genske in mešane ekipe: vse osnovne družbene in strokovne organizacije, šole, odredi predvojaške vzgoje, ekipe enot JLA in Ljudske milice s tekmovalci oziroma tekmovalkami, roje- ima 137 m višinske razlike, nimi 1953. leta in naprej; proga za ženske ekipe v te-v tekmovalnem pohodu za kmovalnem pohodu in proga moške ekipe: vse osnovne za vse ekipe v manlfestatlv- družbene in strokovne orga- nem pohodu pa 34 m višinske nizacije, odredi predvojaške razlike. Ob vsej progi bodo vzgoje, ekipe enot JLA in—postavi lene številne sodniške LM, s tekmovalci, rojenimi in rediteljske kontrole, ki od leta 1944 naprej; bodo skrbele za pravilen in družbene in strokovne organ Priimek, ime in letnico roj-nizacije s tekmovalci, rojeni- slva tekmovalca in tekme-ml od 1943. naprej; vaik « ™re*> ™ v štafeti 5 X 1 000 m: moške ZANSKI POHOD »Ob žici ekipe srednjih In vajenskih oklimiranc Ljubljane«. TE-šol, sestavljene iz rednih di- KMOVALNA KOMISIJA, ■lak0T- LjubVana, Komenskega 7, Omeniti še velja, da ude- SOba 39. leženci tekmovanja v mani- odb<)r ^ sprejemal prija-festativnem pohodu ne potre- ve do 4 maja 1963 do 12 ure. bujejo zdravniškega potrdila, razvoja kmetijstva v liti, občini, kar je glede na 63e/e kmetijskega prebivalstva razumljivo. Poudarjeno je bilo, j da naj se kmetijskemu pre-j bivalstvu nakaže jasna per-j spektiva nadaljnjega razvoja kmetijstva. Zraven tega je koaferenea izrazila tudi nujnost izdelave dolgoročnejšega načrta nadaljnjega razvoja gospodarstva in investicijskih vlaganj, tako za gospodarske in negospodarske namene. M. L. OB ROBU »Bomo napravili zapisnik.« je dejal tovariš G. iz občin-, skega odbora RK v Trbovljah aktivistki tega društva, ko je prišla intervenirat za-; radi paketov ČARE, ki so jih lansko poletje delili med pomoči potrebne člane Rdečega križa. Poleti 1962 je namreč občinski odbor RK dobil večjo količino paketov ČARE, v katerih so bile mast, sladkor in še druge dobrine. Tak zavitek je prejela tudi tovarišica iz stare kolonije v Zg. Trbovljah. Ko jc to tovarišico aktivistka, ki ji je izročila paket, vprašala, če je zadovoljna, je odgovorila: »Seveda sem, samo prosila bi, naj drugič v paketu ostane tudi mast.« »Kaj, ali jc ni bilo?« je sledil odgovor na to pripombo. Ko je tovarišica aktivistka intervenirala pri tovarišu G., ji je ta dejal, »da naj prizadeta tovarišica pride dol, da napravimo zapisnik.« Mislim, da bi bilo bolje napraviti malo več reda pri manipulaciji s temi paketi, to je, da ostanejo kompletni, kakor so prispeli od ustanove ČARE. Pa — brez zamere! S. S. ker je zadostno že zdravniško potrdilo pri prijavah za posamezne nastope. Tekmovalne proge za ma- Plenum ObK ZKS Hrastnik (b) Hrastnik — Na zadnjem nifestativni in tekmovalni po- plenumu občinskega komiteja hod potekajo po trasi »Ob žici Zveze komunistov Hrastnik okupirane Ljubljane«, tekmo- so razpravljali predvsem o vanje v štafeti pa po mestnih družbenem planu občine in ulicah. Proga za vse katego- sprejeli sklep, da vse osnovne rije, razen za štafetni tek, organizacije razpravljajo o poteka po kolovoznih, polj- planu tudi na svojih sestan-skih poteh, cestah in mestnih kih. Razen tega so na plcnu-ulicah. Proga za moške ekl- mu obravnavali tudi delo kope v tekmovalnem pohodu misij občinskega komiteja. 'ZaJcjJfhL TEDNIK Ustanovljen decembra 1947 — Glasilo občinskih odb. SZDL Hrastnik, Litija, Ti1>ovlje, Zagorje ob Savi — Glavni urednik Stane ŠUŠTAR, odgovorni □rednik Marijan LIPOVŠEK — Urejuje uredniški odbor — Uredništvo in uprava Trbovlje, Trg revolucije 11/11, telefon 80-191 — Račun pri NB Trbovlje 600-13-608-1 — Posamezna številka 20 din —■ Naročnina (z dostavnlno): mesečna 60 din, četrtletna 180 din, polletna 360 din, celoletna 720 din — Poštnina plačana v gotovini — List tiska CP »GORENJSKI TISK«, Kranj — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo Precejšnja investicijska vlaganja lani in letos SPOROČENO na 80-191 Število TRBOVLJE Ob koncu februarja ali v začetku marca bodo tu odprli £. llna obsežna investicij- sredstva, da bi že letos za- lahke obutve v Šmartnem pri bo npr." samo Industrija na novo preurejene prostore dela v lanskem letu v čeli z novimi rekonstrukcij- Litiji? v Lesni industriji v usnja, krzna, konfekcije in Pr°3ajalne »Planika« v pro- eh štirih zasavskih občinah skimi deli in investicijami. Litiji in v Kresniški indu- lahke obutve iz Smartna do- storih Ljudske knjižnice na V ra-l{> prispevati k temu, da Tako so pred začetkom del v striji apna, kjer bodo pred- segla po končanih investici- ces^ Prvega junija 12. Za še M»Pri-hCdnjc gospodarstvo Tovarni dokumentnega in vidoma začeli graditi hi- jah že v letu 1965 izvoz v adaPtacijskai dela bodo pora- >dL,f- r*ie naprodoval o kot karlnega papirja v Radečah, dramo. vrednosti 1 milijon dolarjev. ^lh okrog mihjona dm. »Slej. v zidanmoškem obratu Cc— v n3eJ Pa bodo namestili so- Sam„ nekaj podatkov V mentarne Trbovlje, na Rud- 1 rocej teh investicijskih V zadnjem letu je uredilo dobno opremo. •inskem let,, s« v Rudniku niku rjavega premoga Tr- del bo pripomoglo, da se bo nove obratne prostore in v letu 1965 izvoz v vrednosti 1 milijon dolarjev. v zidanmoškem obratu Cc-nekaj podatkov. V mentarne Trbovlje, na Rud- em. letu so v Rudniku niku rjavega premoga Tr- Ljavega premoga Trbovlje - bovlje - Hrastnik pred za- izV(|z iz Zasavja v naslednjih kupilo precej nove opreme Hrastnik investirali nad 500 četkom gradnje nove prepo- letih še močneje povečal, tudi nekaj manjših zasavskih MUoncv din, da bi povečali trebne separacije, ki že ne- Trije najvažnejši izvozniki iz gospodarski organizacij. Le- v le to p»vtieli nadalje v trboveljski končnih podatkih je indu- nakopali 1,134.000 ton rjave- Trav tako so dosegli zado- vensezonskih mesecih ugod-pvoientarnj, prav tako v Ste- strija dosegla planska pred- ga premoga, kar je za 34.000 voljivo realizacijo tudi delov- no realizacijo. •tiarni v Hrastniku, kjer so videvanja, kljub temu, da je ton več, kot je predvideval ni kolektivi Mehanike, Elit in ,Uredili novo 12-lončno peč, hilo v Cementarni v zadnjih plan, in za 24.000 ton več kot Tovarne pohištva. V tej sku- LI1IJA _ •ti dela predvsem za izvoz, v mesecih zaradi zastale sezone leta 1961. Zaradi izboljšane pini se je realizacija poveča- Tu računajo, da bodo indu-,Predilnici v Litiji in v Kre- zaznamovati zastoj v prodaji, mehanizacije in povečane la zlasti zato, ker se je v To- sirijske gospodarske organt-shiški industriji apna. Mnogo torej v vnovčeni realizaciji, storilnosti dela se je pa PO- vami pohištva- proti koncu zacije vložile letos v moder-Zasva$kih gospodarskih orga- Se pravi, da je bil proizvod- večala rudniška storitev na lela občutno izboljšalo sta- nizacijo in specializacijo pro-•tizaeij pa je lansko leto z ni plan dosežen, kljub temu, delovnik na 1.46 ton proti 1.45 Vs» vnemo pripravljalo na- da je začela rekonstruirana ton v letu 1961. V lanskem crte in zbiralo potrebna tovarna delovati šele v dru- letu so dosegli vnovčeno re- No najbolje opravljeno delo O srednja lanskoletna naloga v delovnih kolektivih — ponovna proučitev metil za delitev dohodka in izdelava pravilnikov o delitvi čistega dohodka in pravilnikov o delitvi oseb letvi oseb. dohodkov. Spet drugod so pokazali do te akcije premalo odgovornosti. Tako 'so npr. v nekaterih — zlasti manjših gospodarskih organizacijah — kar »naročili* osnutke obeh n:h dohodkov — ponekod pravilnikov, v katere ju bila najbolje opravljena, potem samo vnesli potrebna To je mogoče ugotavljati zdaj, ko podrobnejše ana-lize delitvenih sistemov v posameznih gospodarskih organizacijah, zavodih in ustanovah kažejo, da tu in tsojih mve- a bi dela pri urejanju no- delavcev Trbovlje kažejo, da preveč botrovanj, ki so pre- cije, ki sporeče prosto žen- stlclJ ureditev sadovnjaka na vega sadovnjaka v Vaških se je število pri javi jencev v cejšnja ovira za nemoteno sko delovno mesto, predlaga- Puvrsmi. 80 ha v Vaških Kan- Kandršah kar najbolje pote- primerjavi z letom 1961 ob- reševanje problema zaposlo- jo svojega kandidata (mo- drsfb’ 45 ha tega sadovnjaka kala, je na predlog sveta za SSS2MM« "Sv,.,™ «. pa SMLrJftfSS slcnih, od tega 38 moških in zavod tudi na čudne odnose nega, ko je Zavod skušal ?0 v novem sadovnjaku v IZ DELOVNIH z vas rt r. ssassises p kakšen odnos imajo investicijski sklad, .okrajni godičevje. 11 »“■ -- '^srs tt^sss vz ssst/sas esedanje; KOLEKTIVOV kaže, gospodarske organizacije do ljudski odbor Ljubljana, ob-vprašanja pravilne pofiiike ^lnski lj. odbor in kmetij, za-vodenja problematike neza- ^ru§a Zagorje ob Savi. V poslcnih. Žalostno je pa že p0^n* rodnosti bodo z 1 ha sa- (ma) Prvi skupni sestanek (ko) TRBOVLJE - Minuli nimajo sredstev niti za po- poslal v »Mehaniko« 17. Raz- dejstvo, da se mora Zavod dovnjaka dobili okrog 30.000 . ' "'7717—. -.7—S?5| postup. kilogramov jabolk, oziroma iz v treben življenjski minimum, govor so pa imele z vodilni- posluževali pravnih lahko dosegel vsega sadovnjaka okrog 2 mi- sesta,nek delovnega liiona 550 009 ki/ iaholk- kolektiva enotnega gostinske-, Opaziti je pa tudi, da iščejo mi uslužbenci v podjetju in kov, da bi zaposlitve tiste poročene že- ne s komisijo za sprejem in tisto, kar mu je zagotovljeno lijona 550.000 kg jabolk; za .. =- ;——a ki se preselijo v nova odpust delavcev. Kljub do- z zakonom in o čemer so eskrbo sadovnjaka pa bosta Tr3..3 arJl Od problemov, s katerimi se januarja. bori Zavod, je vsekakor na prvem mestu: botrovanje ob sprejemanju novih delavcev v gospodarske organizacije ter problem nerazpoložljivih delovnih mest. Pri tem je potrebno podčrtati, da gospodarske organizacije rajši zaposlijo na izrazito delovno mesto moškega kot pa žen- V primerjavi z oceno fakturirane realizacije za 1. 1962 bodo industrijske gospodarske organizacije s področja zagonske občine predvidoma povečale letos fakturirano realizacijo za 7,9%, ob tem se bo pa povečal fizični obseg proizvodnje za 8,3 %. Rudnik rjavega premoga Tr- Likvidacija Čevljarstva Hrastnik bovl je, TEVE »Varnost«, To-23,672.000 din in poslovalnica vama elektroporceiana, In- »Mladinske knjige« iz Ljub-dustrija gradbenega materia- ljane za 100 % oz. na 62 milila, »Sava«, Lesno industrij- jonov din. sko podjetje in »Veležitar« bodo letos dosegli — kot računajo — skupaj nekaj nad 6 milijard in 72 milijonov din fakturirane realizacije. Tako predvidevajo npr. povečanje fakturirane realizacije v Mimo tega pa so se pome-, nili tudi o bodočih nalogah' svojega podjetja za nadaljnji razvoj gostinstva v komuni. Odborniki ObLO Hrastnik eo na svoji zadnji seji sprejeli sklep, da se za Splošno čevljarstvo v Hrastniku uvede redni likvidacijski postopek. Delovni kolektiv tega podjetja je sklenil, da pripoji podjetje k stanovanjski skupnosti. S tem bi se poslovalnica na rudniku pri-. družila stanovanjski skupnosti Hrastnik — Rudnik, poslovalnica v spodnjem delu doli-.ne pa k stanovanjski skupnosti Hrastnik, spodnji del. Ker pa na podlagi obstoječih predpisov tekšna pripojitev ni mogoča, je treba podjetje likvidirati po redni poti. Pri analizi Splošnega čevljarstva je oddelek za gospodarstvo ugotovil, da podjetje ne opravičuje svojega obstoja. Kljub temu, da je občinski ljudski odbor predpisoval le simbolično pavšalne obveznosti temu podjetju, se njegovo finančno Stanje ni izboljšalo. Poslovno leto 1961 so v čevljarstvu zaključili s 142.895 dinarjev izgube. Periodičen obračun za tretje tromesečje minulega leta pa zgovorno dokazuje, da bo podjetje zaključilo obračunsko leto s še večjo izgubo, v kolikor so izplačevali 100-odstotne osebne dohodke. Do konca septembra je podjetje ustvarilo 3 milijone 678 tisoč dinarjev celot-r ga dohodka. Na čistjf doho-delatl ter predlagati komi« kajšnjega prosvetnega dru- je iz Trbovelj. Iniciativni c d- bodo v Šmartnem poiskali ni premaknilo z mrtve točke. sij1 za scstavo občinskega sta*i štva naštudirala dvoje del in bor je doslej izdelal tudi sta-z njimi nastopala doma in na tut, po katerem bodo člani nekaterih sosednjih odrih, kluba lahko vsi redni in iz-Ustanovili so pa tudi lutkov- redni slušatelji fakultet ali ni krožek in začeli z organi- višjih šol. Razen tega bodo zacijo klubskih večerov. LETOS REVIJA V ZAGORJU trboveljski študentje vključili v svojo organizacijo vse tiste absolvente srednjih šol, ki bodo nadaljevali študij na Na Dolah pri Litiji ,Muza na mansardi* Delo dramske sekcije pro- obiskovalci igre kar zadovolj- tuta, da kulturna dejavnost dobi tudi v tej listini primer« no mesto. Končno Je bilo še poudar* jcno, da bo moral občinski svet Svobod odigrati večje vlogo ter usmeriti svojo de* javnost tudi na prosvetne univerzi. Med prvimi naloga- svetnega društva na Dolah ni. Seveda je bila to zasluga <*ru^tva *zven cen*Ta Litije. Tretja revija rudarskih pov- rni Akademskega kluba bo po- pri Litiji je zelo živahno. V igralcev, ki so kar spretno membno predvsem seznanja- okviru občinskega praznika upodobili posamezne like in ekih zborov naše republike bo nje četrtošolcev gimnazije in Litije so na Dolah naštudi- delu dali tisti ton, ki ga mo- letos v Zagorju ob Savi. "a- ekonomske srednje šole s po- rali Marinčevo komedijo ra imeti glede na svojo vse- ko je bilo sklenjeno na zad- goji In načinom študija na po- »Muza na mansardi«. Z uspe- blnslco in idejno plat. nji tovrstni reviji — bila Je sameznih fakultetah. V ta na- ho.m so Jo igrali na večer V januarju bo igralska sku-v Velenju — sredi lanskega men bo študentski klub poslal pred občinskim praznikom na pina z Dol gostovala z igro decembre in so na njej na- tudi nekaj trboveljskih štu- domačem odru. Čeprav je to v bližnjih" krajih in tako tudi stopiti pevski zbori iz vseh dentov na seminar, ki ga bo odrsko delo precej težko, izmenjala svoje izkušnje z bor SZDL v Litiji st je že treh sceavskih rudarskih sre- priredila Zveza pokrajinskih namreč težko razumljivo za Igralci drugih društev ter da- v lanskem letu zadal nalogo# \ dišč. " |........ ----- - J- «, • * ■ Stane Šuštar Vsaka krajevna organizacija SZDL naj ima televizor yj (ar) LITIJA - Občinski o*t klubov v Ljubljani. 1 bč z o 1 M o 1 H S i M o >cn en E J> X~1 & Vi "o N i V) < M F 1 C N .c 2 ■ E .E «r g 8 15^ *§ § l i i ! r 3 S o v Z D* n i 2 5 Znamka za 15 din ■■■■■.... ■.. podeželskega gledalca, so Mii la ljudem zabavo in nova do- da omogoči vsem krajevnim | * lo živetja, kar je njen glavni organizacijam Socialistične^ namen. zveze nakup televizorja. Da-j Tudi pionirska dramska nes 'mai° aparature že sekcija jc bila v decembru ze- naslednje krajevne organi za* ( lo aktivna. Ta je namreč na- cUe oz. podružnice SZDL, študirala igrico »Oko za ded- Velika Stanga, Sava, Kresni« ka«, več krajših prizorov, de- ce, Bro8, Gabrovka, Mamolj, klamaclj in folklornih točk. Va5e, Primskovo, Polšnik in Ves program je bil izveden Dole pri Litiji, 29. decembra 1962 v okviru y letošnjem letu pa name-praznovanja dediča Mraza, ra vaj o omogočiti nakup tele« Skupno s člani društva so vlzorjev če v Kostrevnict* pionirji pripravili sprejem Jevnici, Javorju, Gradišču* dedka Mraza in zanimiv spre- Ribčrih in Konjšici. vod po Dolah. Zelo pohvalno je nadalje , 1)61 srodstev » “kuP ** to, da so" nekateri člani pro- lev.zorjev so zbrali elan. Svetnega društva naštudirali ^Df' lZ r^T’ lutkovno igrico. Tudi to so -....•—n i_i______ni delovni kolektivi, obcin« letm prircditvi Čeprav jcbtl ske organizacije SZDL in ob* odrček primitiven, lutke lz- &nekl 6vet Svobod' posojene in delo zelo hitro V nekaterih organizacijah' naštudirano, je bil uspeh lep. SZDL na terenu pa so se Pionirji in odrasli so bili na- znali povezati z domačim vdušenl in so tako člani pro- prosvetnim društvom in ta* t svetnega društva prišli do ko skupno z njimi vodijo' spoznanja, da bi bilo tudi to- klub, za katerega pripravijo] vrstno delo potrebno in hva- mimo ogleda televizijskega* leže' programa tudi ostali izobra« A-2 ževalnl In zabavni program. ‘1 Zasavski TEDNIK TRBOVLIE P.P. 82 | TEDNIKOV! POMENKI Zagorjani so po Novem letu mnogo bolj Zadovoljni s preskrbo S kruhom. »Veležitar« iz Celja je namreč s pomočjo občinskega ljudskega odbora Zagorje ob Savi preuredil pekarno v Dolenji vasi. Več o preskrbi s kruhom v Zagorju in o delu Pekarne, ki je obrat celjskega »Vele-žitarja«, pa je pripovedoval poslovodja tega obrata Karl PELKO. »26. junija lani smo ustavili delo v pekarni, tik pred Novim letom točno v soboto, 29. decembra, smo pa spet začeli peči kruh v novi peči, ki ima tri etaže. Zmogljivost ene etaže pa je 80 kg kruha. V sredo, 9. januarja, smo na primer spekli 2.500 kg belega kruha, 950 kg črnega kruha, 3.700 žemelj, 500 kosov peciva in 800 četrtkil-skih štruc kruha. S tem so krite vsa potre1 be po kruhu v Zagorju, razen tega pa vozimo iz zagorske pekarne kruh, žemlje in pecivo tudi v Trbovlje, tako na Terezijo, Polaj, v Blagovnico, v poslovalnico, K-4, na Pcsetje, v obrat družbene prehrane v STT, v vse šole itd. 9. januarja smo tako npr. odpeljali iz Zagorja za potrebe Trboveljčanov 1.300 kg belega kruha, 400 kg črnega kruha, 2.000 žemelj, 200 kosov peciva in vseh 800 četrt ki Iški h štruc kruha. Seveda pa zmogljivost nove peči v zagorski pekarni še ni v celoti izkoriščena, saj je mogoče v peči speči na dan 4.800 kg kruha in drugih Izdelkov. V pekami zdaj zaposlujem o 16 pomočnikov, potrebovali bi pa še dva, da bi bilo tako v vsaki izmeni po šest pekovskih pomočnikov. Zraven tega pa so mimo poslovodja in skladiščnika še d,va šoferja in dva razvažaica. Z enim destavnim avtomobilom vozimo kruh v Trbovlje, z drugim pa po Zagorju. Z-daj prenovljena pe« Itarna bolj služi svojemu namenu kot prej, omenim pa naj, da je Zdaj urejena v pekar- ni tudi centralna kurjava za ogrevanje vseh prostorov. Treba bi bilo dobiti le šc nov mešalec za testo, ker cedanji ne ustreza potrebam. Pekarno bi pa bilo mogoče hitro povečati in namestiti še eno peč s tremi etažami. V teku so razgovori,. da bi občinski LO Trbovlje financiral to povečanje pekarne s tem, da bi potem v Trbovljah prenehali s peko kruha in bi tako kruh za potrebe Trbovelj vozili iz Zagorja. Dokončne odločitve pa o tem še ni. Potrošnikom pa to: razumeti, morate, da vsi potrošniki kar najbolj svežega (še toplega) kruha ne morejo dobiti. Trudili se pa bomo, da boste s kvaliteto kruha in sploh s kruhom iz zagorske Pekarne v prihodnje kar najbolj zadovoljni!« Dedek Mraz na Dolah pri Liliji (A. Z.) DOLE — Pionirji na Dolah sc na prihod dedka Mraza niso zaman -pripravljali. Ze v soboto pred Novim letom je ta obiskal pionirje višjih razredov domače šole In izvedel medsebojno obdaritev v lepo okrašenih razredih. Ob 13. url pa se je priključil sprevodu. Po prireditvi je dedek Mraz razdelil kolektivna darila. Treba je poudariti, da gre zahvala zn to vsem orgdniza-cijam, ki so z razumevanjem obravnavale pionirske prošnje za prispevek In priapeva- Reorganizacija šolstva (b) HRASTNIK - Oba zbora občinskega ljudskega odbora sta sprejela odločbo o reorganizaciji mreže osnovnih šol na območju občine. Zaradi upravljanja, strokovnega dviga, administrativno-finančnega poslovanja ter personalne službe na osnovnih šolah se bodo ukinili kot samostojni zavodi osnovne šole Svibno, Jagmjenica, Vrhovo, Turje, Kal in Podikraj, samostojni zavedi pa ostanejo cenovna Sola Marjana Nemca v Radečah, Ivana Cankarja in narodnega heroja Rajka v Hrastniku, osnovna šola v Zidanem mestu in posebna osn. šola v Hrast-, niku. «. Sektorski sestanki SZDL (b) HRASTNIK - Občin ki odbor SZDL v Hrastaiku je pred nedavnim priredil več sektorskih sestankov z vodstvi krajevnih organizacij Socialistične zverc. Na nih so govorili preč vsem o nalogah organizacije SZDL v letošnjem Irtu po kenjercncah krajevnih organizacij. Pomanjkljiva zdravstvena zaščita otrok (P. O.) LITIJA - V Litiji ugotavljajo, da jc zdravstvena zaščita šolskih otrok pomanjkljiva. Vsi šoloobvezni otroci bi morali biti vsako leto temeljito zdravniško pregledani. Ker liti jeki Zdravstveni dom s sedanjim številom zdravnikov tega ne zmore, pregledajo le učence prvih in zadnjih razredov. V tekočem letu pa ne bodo pregledali niti učencev prvih in zadnjih razredov, ker ni na voljo potrebnih sredstev za preventivno dejavnost. Dedek Mraz jih je obiskal FOTOKAMERA JE ZABELEŽILA skl sobi upokojencev, kjer trajnem spc|,l,lu-Ko so se Povijali, so izražali želj<>: °edck Mraz, drugo leto ** bdenje!, E. M. nov, pet bolnih pa so bodo imeli kulturno priredi- aktivisti o6*® obiskali in tev s skromno zakusko. jim izročili t^ike. In res, društvo_ upokojen- Navzoči 66 bUi skromno čev je dalo brezplačno na pogoščeni, ^ so se lcar Trga Svobode v Trbovljah so rfzpoIago novi klubski pro- prijetno po*™*" se stalim _________ 6tor. osnovna šola Lojza zahvaljevali nečemu križu Hohkrauta je pa poslala male in oblasti, d*1’?1 je priredi-pionirje in pionirke, ki so la tako lep Oljski popol-tudi člani podmladka Rdeče- dan, kateri F bo ostal v ga križa. Pod vodstvom tov. Geni Rak in tov. Lozar so le—ti junaško nastopili v igri »Mali kurirček«. Prav dobri so bili recitatorji in pevci ter živahni harmonikar. Seminar °'^ejno- vzgojneifl Turističnega društva Hitiji. V tej občini razen 'ndu6trije In kmetijstva o5, ^javnosti šc niso najt** raivitc in bi večja turist"1. . dejavnost lahko preč«) r^Pevala k večji gospod* ,I)a, rr.s Je, ml vodilni v podjetju 'n’ rtUric nekaterih neodgovornih In nepoučeni hlndlvldu°v' < a smo ml, ki smo največ prispevali za napredek vas. " ’1 *• kolektiva. Toda z našim delom, z novimi artikli v * l> ‘mo pokazali, da dejanio, da obstojamo. To Jc nil' Br3|*vodnl .tali Po dvorani je zadonel bučen aplavz, S*'1*, .f,° m»žjc: »Ja, naš direktor »tl Je sila«, ženskam so ** *'1 kar orosile 0^1» »Druga stvar Jc pa,« jc nadaljeval lov. ^l'tllalbl, »da nam očitajo, da nlaiamo potrebnega tehnične** '“"ra. ki ga zahteva gospodar.sk! razvoj. Da ga nimamo* N *ll|n po-timi jaz, ali ne vodim dobro svojega V°".rij"* Ali ne opravljam mogoče pravilno In v redu svoje In po- vejic ml, čc nisem prav ukrepal, ko nisem •**. 1 v službo bomo tudi brez tehničnega kadra uspevali la j1 ot doslej, tehnika? Le kaj bi z njim! Lc kam naj bi ** ”al' Veni, da «11 ne?!« Nič drugega ni UiJo slišali kot burno pl«**1"1'' *■ Jokanje... (ko) TRBOVLJE - V zvezi s preselitvijo trgovine »Planika« v nove prostore bodo (r) ZAGORJE — Na pred- dobile v sedanjih prostorih te-log sveta za -prosveto in kul- ga lokala Trbovlje morda še turo jc občinski ljudski od- eno sodobno prodajalno kru-bor Zagorje ob Savi sprejel ha. sklep, da bodo vsi prosvetni delavci in uslužbenci, ki stanujejo v šolskih poslopjih, plačevali najemnino za stanovanja. Vsa ta najemnina bo dohodek sklada za šolstvo. Seja IO ObO SZDL Trbovlje (ko) TRBOVLJE - V ponedeljek je bila seja IO ObO SZDL Trbovlje, na kateri, so člani odbora razpravljali o zasnovi letošnjega občinskega družbenega plana ter o osnutku občinskega statuta Po dosedanjih razgovorih pričakujejo, da bo »Veležitar« iz Celja uredil te prostore za prodajo kruha ter octalih krušnih Izdelkov. Pokongresne konference (b) TRBOVLJE. I‘o 1. kongresu Ljudske mladine Jugoslavije, ki bo sredi Januarja, bodo do 17. februarja tudi v Zasavju pokongresne konference Ljudske mladine. Na njih bodo občinski komiteji pregledali realizacijo zadnjih občinskih konferenc, ln 5e o nekaterih aktualnih hkrati pa obdelali nekatera vprašanjih. vprašanja 7. kongresa LMJ. RAZPIS Komisija za sprejčm In odpust delavcev pri Splošni bolnici Trbovlje razpisuje prosto delovno mesto BOLNIČARKE Pogoj: bolničarska šola s prakso. Nastop službe s 1. marcem 1963 ali po dogovoru. Komisija za sprejem in odpust delavcev Šc enkrat : razprava o elektriflkacijskem odboru čimerno (ar) TRBOVLJE - V mesecu decembru jc delavski svet podjetja Elcktro-Trbovljc razpravljal o lem, da podjetje prevzame obveznosti Klektrl-flkadjskega odbora Cimcmo v ljubljanskem Kreditnem zavodu pod pogojem, da ta odbor predhodno razreši dosedanjega predsednika likvidacijskega odbora In da sc ta odbor razreši. O tem vprašanju jc prinesel naš tednik vest v svoji novoletni številki. Predsednik likvidacijske komisije Karel Trotovšek pa nam jc poslal v objavo pojasnilo, da clcktrifikacijski odbor v Cimcrnem ni dal nobenega predloga, da bi podjetje Eleklro-Trbovlje prevzelo kakršne koli obveznosti odbora. Tak predlog tudi ne bi Imel nobenega smisla ln zalo tudi ni bilo potrebno, da bi o tej zadevi razpravljal delavski svet podjetja Eleklro-Trbovlje. 10 milijonov din za zavarovanje del na novi osnovni šoli v Zagorju (ma) ZAGORJE - Ker sc na novem šolskem poslopju za osnovno šolo v Zagorju dela škoda In ker Gradbeno podjetje Zagorje ob Savi •zaradi prekinitve del zaračunava stroške, ki so ob koncu novembra presegli 2 milijona din, se je upravni odbor občinskega Sklada za šolstvo odločil za najetje posojila za Izvedbo kritja. Polrcbno posojilo v višini 10 milijonov din Jc Gradbenemu podjetju Zagorje ob Savi kot Izvajalcu del banka odobrila, občinski ljudski odbor Zagorje ol» Savi pn jc dal za najrljo posojila potrebno poroštvo. POŠTNI PREDAL 82 OBRAT DRUŽBENE PREHRANE Tov. urednik! Pravzaprav osebno nisem prizadet z ukinitvijo kuhinje v gostišču •Pod lipo* (Fric) v Trbovljah, ki je imela kar precejšnje število stalnih abonentov. Toda pri tem se sprašujem, kam bodo hodili jest dosedanji abonenti, ko ni sedaj v Zgornjih Trbovljah niti enega obrata oziroma kuhinje, ki bi lahko zadovoljila te številne abonente- Tako kaže, da se bodo morali preusmeriti oziroma abonirati v restavraciji v središču T rbovelj. Ob tem pa mislim tudi, da je že skrajni čas, d t bi začeli resno misliti na obrat družbene prehrane. Zakaj? V Trbovljah je nešteto že- SE NAPA PIŠITE! močno in trdno voljo ne moremo premagati objektivnih težav, zato mnogo učiteljev zapušča naše vrste in odhaja v druge poklice*. Tovariš Ciril Kovič je načel v svojem pismu nekaj globljih vprašanj v zvezi s šolstvom, posebej še vprašanji odgoibrnosti prosvet-nih delavcev, saj narašča število učencev, ki zapuščajo osnovno šolo (zaradi starosti), a niso končali obveznega osemletnega šolanja. Ob tem mnogi poudarjajo, da je napredek v šoli stvar staršev, čeprav temu v celoti ni tako. Tovariš Kovič meni, da jc mogoče naiti tudi izhod iz slepe ulice, se pravi rešiti probleme okrog financiranja šolstva. Med drugim predlaga temeljit pregled zasedbe učnih mest in pa' vra- Te teden smo prejeli nekaj pisem, ki so jih naslovili naši bralci za novo rubriko »Poštni predal 82«. Pričakujemo, da se boste tudi v prihodnje oglašali, da bi imeli tako vedno dovolj pisem za objavo. Torej — naša želja je — v prihodnje kar največ pisem za našo novo rubriko »Poštni predal 82«. na, ki so matere in zaposlene, tako, da jim ne preostane kaj veliko časa za pripravljanje kosila. Mimo tega pa pridejo z dela že utrujene, družini je pa potrebno postaviti nekaj na mizo. Menim, da je že čas, da bi dobile tudi Trbovlje^ sodoben obrat družbene prehrane, kot ga imajo tudi ostala industrijska mesta in kjer bi lahko dobile tako zaposlene žene, kot tudi ostale, že pripravljene ali na pol pripravljene obroke hrane. S. J. Trbovlje ANKETA O PROBLEMIH ŠOLSTVA Ob koncu lanskega leta smo v našem tedniku razpisali po objavi sestavka • Brez izhoda* javno anketo o problemih v šolstvu, Na razpisano anketo smo prejeli zal le dvoje pisem, in sicer od učiteljskega kolektiva osnovne šole Vače in od tovariša Cirila Koviča. Učiteljski kolektiv osnovne šole Vače nam je v pismu sporočil vrsto težav, s katerimi se morajo ubadati učitelji, tfcd drugim vprašujejo, kje haj dobijo denart Ob tem navajajo, da so morali odkloniti lutkovno predstavo, ki jo imajo učenci možnost videti samo enkrat na leto, ker šola nima denarja. Odklanjati morajo tudi nakup vseh diafilmov, revij, aplikacij, športnih rekvizitov in drugega. Potem, ko v pismu navajajo še nekatere druge probleme, končujejo takole: *Kako bo to rešeno pri nas, se lahko sprašujemo, a rešitve ne vidimo. Se s tako čunanje raznih dodatkov v naturahjah v osebni dohodek prosvetnih delavcev. Meni pa tudi, da bi bilo prav, da bi bili v naši so- _ cialistični družbi prosvetni delavci tudi mnogo bolj aktivni izven šole, saj je ugotovljeno, da v nekaterih primerih kaj malo prispe- ' vajo h kulturnemu napredku občanov in k napredku v delu v ostalih organizacijah in društvih. Objavljamo prispela prispevka in upamo, da bomo lahko v Zasavskem tedniku še priobčili kako pismo, naslovljeno na našo novo rubriko »Poštni predal 82«, ki bo obravnavala probleme v šolstvu oz. zadeve, ki so v neposredni povezanosti s problemi šolstva. ZIMSKO KOPALIŠČE Tov. urednik! V eni zadnjih številk »Zasavskega tednika* sem prebral razgovor o problemih in predvidevanjih oziroma zatrditvi, da bo trboveljsko zimsko kopališče odprto že do Novega leta. Skoraj vsak dan hodim mimo kopalnice, pa še ne vem, ali je kopališče odprto ali ni. Prav tako me tanima, čc so resnične govorice, da je za dograditev zimskega kopališča potreben še precejšen čas in pa denarna sredstva. Prosim vas, če mi lahko povest , kdaf bo odprto zimsko kopališče in kako je s finančnimi sredstvi. Prav tako me zanima, ali bo kopališče zaprtega ali odprtega tipa, se pravi, če bo odprto za 'vse občane ali pa samo za športnike in invalide. L. P. Trbovlje Gradbeno podjetje »Litija« prehaja letos — upoštevaje predhodnike — v dvanajsto leto obstoja. Podjetje se je razvijale iz gradbeno remontne delavnice, ki je na začetku zaposlovala okrog 36 delavcev. Pozneje se je ta delavnica tako razvila, da je zaposlovala nad 100 ljudi in se registrirala kot gradbeno podjetje, ki je v času največjega razidaha del zaposlovalo okrog 220 delavcev in uslužbencev. Lansko leto je gradbeno podjetje »Gradbenik« zašlo v krizo in se je zato pripojilo k Obrtnemu podjetju Litija, ki je pozneje prešlo v panogo industrije in gradbeništva in se preimenovalo v GRADBENO PODJETJE »LITIJA« ▼ LITIJI. Podjetje zdaj zaposluje povprečno okrog 159 delavcev in uslužbencev in je lani ustvarilo 227 milijonov din realizacije. V ilustracije 1959. leta »Gradbenik«, Mi-»aj navedem, da so npr. zarska delavnica in Obrtno podjetje pri 230 zaposlenih dosegli 228 milijonov din realizacije, 1968. leta pri 233 zaposlenih 265 milijonov din realizacije in 1961. lela pri 122 zaposlenih 284 milijonov iin realizacije. Gradbeno podjetje »Litija« ima zdaj v svojem sestavu soboslikarstvo in pleskarstvo, mizarno, opekarno in Izdelovalnico cementnih izdelkov. Glavna dejavnost podjetja pa je izvajanje visokih in nizkih gradenj vseh vrst. Letos bo podjetje pri okrog 169 zaposlenih ustvarilo £60 milijonov din realizacije. V gradnji imajo en polstolpič z 20 stanovanji na desnem bregu Save v Litiji in blok z 20 stanovanji za kolektiv Predilnice. Zraven tega bodo rekonstruirali trafo postajo v Predilnici in opravljali razna manjša dela za ŽTP Ljubljana. Za letos imajo že sklenjenih pogodb za delo v gradbeništvu v vrednosti okrog ICO milijonov din. Vsi ostali obrati podjetja pa imajo sklenjenih pogodb za 35 milijonov din. OPEKARNA na Bregu je lani izdelala okrog pol milijona opečnih enot, letos bo pa 20 zaposlenih izdelalo predvidoma 1,200.000 opečnih enot. Podjetje gradi vse objekte z lastno opeko, iz drugih opekarn morajo dobiti le opeko za stropne konstrukcije. Del upravnega poslopja Gradbenega podjetja »Litija« v Litiji Litije*® Gradbeno podjetje »Litija« je gradilo stanovanjsko-poslovno zgradbo tudi v Zadobravi OBRAT ZA IZDELOVANJE CEMENTNIH IZDELKOV je dosegel lani 25 milijonov din bruto dohodka. Največ izdelkov je izdelal za investitorja — Skupnost cestnih podjetij LRS za novo Zasavsko cesto. Letos bodo dosegli okrog 30 milijonov din realizacije in računajo, da bodo tudi letos izdelali precej kaši za novo Zasavsko cesto. MIZARNA je lani predvideni plan realizacije 15 milijonov din presegla, saj je dosegla kar 21 milijonov din realizacije pri 10 zaposlenih. Za letos so predvideli le 20 milijonov din realizacije, obrat sam bodo pa preusmerili v Izdelovanje kuhinjskih oprem za objekte, ki jih bodo sami gradili. Računajo, da bodo letos za ta obrat začeli graditi nove prostore. Investicijski program je za V Ljubljani pa je gradilo podjetje vrstne hiše VolsMvU na desnem bregu Save v Litiji, ki jefctc, ki jih je zgradilo Gradbeno podjetje je bil vseljen lani, sodi med največje ob-»Litija« to že izdelan, za dela bi predvidoma potrebovali 44 milijonov din. Kot vse kaže v celoti program ne bo realiziran in bo delno spremenjen in prilagojen potrebam. GRADBENO PODJETJE »LITIJA« V LITIJI se bo v prihodnje razvijalo v podjetje za nizke gradnje; visoke gradnje bo pa opravljalo lc v toliko, kolikor se bodo pokazale potrebe v Litiji. Letos bodo ustanovili še en nov obrat, in sicer vodoin-stalatcrsld in kleparski obrat, po katerem je precej potreb, saj opravlja ta dela zdaj le en privatni obrtnik. V podjetju pa imajo izdelan tudi 10-letni perspektivni načrt razvoja. Tako bodo predvidoma 1972. leta dosegli okrog 500 milijonov din realizacije. Za dosego tega bodo letno vlagali v osnovna sredstva okrog 19 milijonov din. Cisti dohodek podjetja bo ob lam naraščal letno za okrog 5,5%, v sklade bo pa mogoče vsako leto odvajati 6 % več sredstev. Omeniti velja, da je Gradbeno podjetje »Litija« krilo doslej žc precej izgube prejšnjega »Gradbenika«. V tretjem tromesečju lani so poravnali 10 milijonov din Na novi poti v gradbenem podjetju »LITIJA« v Litiji Izgube, za poravnavo pa ji osfalo še 4 milijone din izg« bc. Računajo, da bodo naj kasneje do junija letos t< izgubo v celoti poravnali U da bodo tako v drugem polletju lahko dosledno uveljavljali sistem nagrajevanja P° enoti proizvoda. Eno od najvažnejših nalog — kadrovsko vprašanje so uspeli v zadnjem času v Gradbenem podjetju »Litija« uspešno rešiti. Izdelali pa.so tudi sistem nagrajevanja, ki temelji na enoti proizvoda. Tako nagrajujejo povsod tam, kjer je to mogoče, sicer pa je drugod v veljavi kompleksno nagrajevanje. Zaradi novih spodbudnejših načinov nagrajevanja — predvsem še 'zaradi nagrajevanja po enoti proizvoda — sc je storilnost v zadnjem času dvignila kar za 15%. Gradbeno podjetje »Litija« v Litiji je torej na najboljši poti še večjega razvoja. Seveda bo potrebno v prihodnje še večje sodelovanje vseh članov kolektiva pri izpolnjevanju nalog, ki s° pred podjetjem, še posebej pa, da bodo dosledno izpolnjevali naloge, ki so napisa^ ne v 10-lctnem perspektivnem razvoju podjetja. —------------------------ ŠPORTNI TEDNIK Zasavsko smučarsko prvenstvo alpskih disciplinah (P. R.) TRBOVLJE — V ne-jkljo, 13. januarja, je Zasavska smučarska podkomisija v , Organizaciji Smučarskega društva Trbovlje izvedla Zasavsko prvenstvo v alpskih disciplinah za leto 1963. Tekmovanje je bilo na Vrheh, kjer so bile ugodne snežne Prilike. Zaradi snežnega mc-teža in hudega mraza je bilo tekmovanje precej naporno. Tekmovalci so se najprej po-Pjerili v veleslalomu, nato pa Se v slalomu. Nastopili so samo člani in mladinci, Pro-Se, ki jih je postavil Cveto Bevc, so bile precej težke in so zahtevale tudi dosti teh-jhičnega znanja. -Na splošno lahko ugotovimo kvalitetni napredek. Nastopilo je 19 članov in 18 mladincev iz Trbovelj, Zagorja, Kisovca in Dobovca, ni pa bilo zastopajo Smučarsko društvo Hrastnik, niti nobeno drugo športno društvo, čeprav so bili vabljeni. Rezultati . I. Veleslalom: Člani: 1. Dolenc Ivan, SD ►»Kum« Dobovec, 1:39,1; 2. Mak Albin, SD Trbovlje, 1:41,2; 3. Širše Milan, SD Trbovlje, 1:42,6; 4. Odlazek Janez, SD »Kum« Dobovec, 1:43,5; 5. Renko Polde, SD Zagorje, 1:43,6. Mladinci: 1. Kos Igor, SD Kisovec, ' 2:05,9; 2. Forte Srečko, SD Trbovlje, 2:11,6; 3. Kmetič Tone, SD Trbovlje, 2:15,4; 4. Zupan ' Boris, SD Trbovlje, 2:20,6; 5. Skri-nar Ivan, SD »Kum« Dobovec, 2:29,1. II. Slalom: Člani: 1. Dolenc Ivan, SD »Kum« Dobovec, 1:13,4; 2. Odlazek Janez, SD »Kum« Dobovec, 1:11,9; 3. Berger Ivan, SD Trbovlje in-Strgaršek Ivan, SD »Kum« Dobovec, 1:32,9; 5. Barlič Janez, SD Zagorje, 1:34,8. Mladinci: 1. Zupan Boriš, SD Trbovlje, 1:41,9; 2. Forte Srečko, SD Trbovlje, 1:57,6; 3. Skušek Franc, SD Trbovlje, 1:58,4; 4. Forte Nande, SD Trbovlje, 2:11,5; 5. Skri-nar Ivan, SD »Kum« Dobovec, 2:25,5. Prvenstvo Hrastnika v šahu (C. M.) Hrastnik — V petek, 4. januarja, se je začelo VI. občin, prvenstvo Hrastnika v šahu za posameznike. Na turnirju sodeluje 5 šahistov Svobode I, 6 šahistov Svobode II ter 1 zastopnik Zidanega mosta. V prvem kolu so bili doseženi naslednji rezultati: Šuštar — Peršič pol proti pol točke, Marinko — Kotnik pol proti pol, Tavčar — Kušar 0:1, Milen- kovič — Kovač 1:0, Kranjc O. — Belak 0:1, Ojstršek — Ober-rajner 1:0. Prvenstvo igrajo ob torkih in petkih. Strelsko tekmovanje v Gabrovki (A. Ž.) DOLE - V okviru praznovanja občinskega praznika Litije so v Gabrovki" pripravili strelci tekmovanje" med pionirji in odraslimi strelci z Dol in Gabrovke.X23. decembra so tekmovalci z Dol pri Litiji točno ob napovedanem času prišli v Gabrovko. Najprej so se pomerili odrasli tekmovalci iz Gabrovke in Dol. Tekmovali so po vseh pravilih in so prva štiri mesta zasedli tekmovalci z Dol, kar je posebno pohvalno še zato, ker ta družina obstaja komaj eno leto. Najboljši med vsemi je bil Robi Logar. Sledilo je tekmovanje med pionirji — strelci. Tudi v tem tekmovanju- so prvi dve mesti dosegli pionirji z Dol, čeprav sta dva najboljša strelca ostala doma. Pionirji z Dol so prednjačili z 11 točkami, odrasli pa celo z 82 točkami. 'Povratno tekmovanje bo na Dolah, kjer se bosta obe skupini trudili, da bi dosegli boljše rezultate. Dolska strelska družina se že sedaj pripravlja na tekmovanje, ki bo v mesecu maju za prehodni pokal »Dole 63«. To tekmovanje se je pričelo leta 1962 z otvoritvijo strelišča za MK puško in bo postalo tradicionalno. Vsako leto bo strelsko tekmovanje v mesecu maju za strelce Zasavja. Prispevajmo po svojih močeh! Agilne trboveljske smučarje je doletela nesreča prve dni po Novem letu, namreč da jim je iz neznanih vzrokov zgorela smučarska koča na Dolu pod Kumom. Z gradnjo koče so smučarji pričeli leta 1958 in je bila le-ta v grobem dograjena jeseni leta 1959. Ob proslavi 40-letnicc KPJ so kočo odprli in jo izročili svojemu namenu. Kočo je SD Trbovlje zgradilo s pomočjo delovnih kolektivov in še drugih ustanov iz Trbovelj ter s prostovoljnim delom svojih članov. Vse njihovo delo pa je sedaj uničil požar. Kljub dosedanjemu trudu pri gradnji prve koče pa se je članstvo odločilo, da navzlic težavam ponovno zgradi novo kočo, tako da bo v bližnji bodočnosti lahko spet služila svojemu namenu. Smučarsko društvo Trbovlje se tudi po tej poti obrača na vse gospodarske organizacije, ustanove in društva, da smučarjem pomagajo v tej ali oni obliki, da ponovno zgradc smučarsko kočo do prihodnje zime. Vsak prispevek bo dobrodošel in bo pomoč agilnemu smučarskemu društvu, da uresniči svojo zamisel in ponovno postavi smučarski dom v Dolu pod Kumom. Potrebna je telovadnica \ Znano je, da je sodoben pouk na vseh šolah vezan tudi na redno telesno vzgojo. Zal je pa v Zasavju precej šol, ki se bore s problemom telesne vzgoje in nimajo potrebnih objektov, kjer bi se lahko učenci in učenke izživljali, oziroma, kjer bi lahko imeli redne telcsnovzgoj-ne ure. Ena takih šol je tudi osemletka Ivana Cankarja v Zgornjih Trbovljah. Šolo obiskuje letos 760 učencev in dijakov. Da bi lahko v zimskem času imeli redne telesno vzgojne ure, so na šoli 135. »No, lepa reč, zdaj imamo v hiši razen zamašenega dimnika še mrliča. Bojim se, da bo našo signoro Anno zadela kap.« Tudi mojster Rossi jo bil pošteno prestrašen. Nesel je dečka na veliko mizo, kjer je ležal med telečjimi stegni in zeljnatimi glavami. Zdaj je prišla v kuhinjo tudi sama signora Anna, ki se je že čudila, kje so njeni ljudje, kajti pri mizah so čakali na postrežbo. Ko ji je kuhar pokazal nezavestnega dečka, je takoj poslala deklo po zdravnika, ki je bil po naključju med njenimi gosti. Doktor Casella je prišel in takoj sc Je lotil umetnega dihanja in masiranja, tako da je po dečkovih žilah kmalu zopet zaplata kri. V bleda lica je prišlo nekaj barve in kmalu je odprl tudi oči. Njegove prve besede so bile: »Oh, spet sem tukaj, pravkar pa sem še bbil doma v Soagnonu.« 136. »Torej sl doma iz Ticcina?« je vprašal prijazni zdravnik. »Naša hiša je v dolini Vcrza-sce.« — »Vidiš, rojaka sva, jaz sem doma iz Lu-gana.« Zdelo sc je, da je ta vest vrnila dečku moč, kajti počutil se je že bolje in hotel je celo vstati. Pa ni šlo, precenil je svoje moči. Prijazni doktor ga je peljal k oknu, ki ga je nq stežaj odprl: »Tu počivaj Še nekaj časa, prišel te bom pogledat,« je obljubil in odšel v sobo. Zdaj so , bili z Giorgiom vsi zelo prijazni, dali So mu celo jabolko in suhe fige, kuhar pa lep kos telečje pečenke. Ko se je zdravnik res vrnil, je bilo dečku že mnogo bolje .Obvezal mu je tudi rano na glavi, kajti v dimniku si je poškodoval staro brazgotino. Giorgio je občudujoče upiral vanj oči: »Pa sle vi res pravi doktor?« Zdravnik se je zasmejal: preuredili eno učilnico v te-* lovadnico, ki pa, razumljivo^ ne tnore zadostiti potrebami po telesnovzgojni dejavnosti? i Ze v lanskem letu (1962) je družbeni plan omenjal grad-^ njo telovadnice, toda zaradi restrikcljskih ukrepov, ome-j jitve proračuna in spričo ustvarjenih dohodkov spl olj ni bilo mogoče niti misliti na# začetek gradnje telovadnice^, ■i šola ima izdelane že tudlj vse potrebne načrte za grad* njo telovadnice, katere pred* računska vrednost se ceni na 49 milijonov dinarjev. Prav/ tako kot sklad za šolstvo je tudi ObLO uvidel, da je talj objekt šoli nujno potreben.1 ObLO je pripravljen zato iti! preko sklada za šolstvo V: akcijo, da delno sam, delno! pa gospodarske organizacije' prispevajo k tej gradnji do višine 50 odstotkov, ostali' znesek pa naj bi se prispeval v obliki kredita. Sola ima žc tudi zbranega; nekaj polrebnega lesa, ki so ga prispevali kmetje, ter ob* ljubljenega nekaj gradbene* ga materiala, tako da bi lab*! ko, če bi dobili potrebna sredstva, začeli z gradnjo tega prepotrebnega objekta:* Telovadnica bi sc prizidala 65 šoli, tako, da bi tvorila enoten zazidalen kompleks že obstoječe zgradbe. Upati jej da bo kolektiv osemletke K Cankarja v letošnjem letu lahko rešil ta pereč dolgoletni problem. ■ ' 1 J Zmagal Miha Vodišek | (n) Trbovlje — Na brzotur-nirju za prvenstvo meseca' januarja se je v prostorih" šahovskega kluba »Rudar* pomenilo 18 šahistov, ki so tekmovali v dveh skupinah. . V finale so se uvrstili po štirje najboljši iz vsake isku*j pinc. Prvo mosta s 5 točka-'" mi jc nepričakovano osvojil Miha Vodišek; 2. T. Goloti 4,5; 3.-4. S. Cene in Jazbec ml. s po 4 točkami, itd. j VAŠ OBVEŠČEVALEC Turistični biro in Kompas Trbovlje organizirata v nedeljo, 17. februarja, obisk svetovno znane drsalne revije aa ledu »Wiener Eis-revue« v Celovcu. Prijave sprejema turistična pisarna do zaključno 22. januarja, kjer so interesentom na voljo tudi programi potovanja. 27. decembra se je izgubil lovski pes (balkanski gonič), črne barve z rjavimi vžigi. — Sporočiti: Stanku Herle, Zagorje, Potoška vas 17. Zaradi preselitve prodam kombinirano samsko pohištvo. — Anipa Kočevar, Trbovlje, Trg revolucije 27. Prodam šivalni stroj »Singer«. — Genca Adamlje, Trbovlje, Loke 9. Podjetje za PTT promet v Trbovljah daje v najem prostor za garažiranje enega osebnega avtomobila Fiat 600 ali 750. Interesenti naj se zglase na upravi PTT podjetja. Center za napredek gospodinjstva v Trbovljah bo-or- ganiziral enomesečni tečaj za dopolnilno znanje zaposlenih oseb in gospodinj, s področja zdrave prehrane. Tečaj bo 2-krat na teden po 4 ure. — Prijavite se lahko vsak dan od 16.—18. ure v prostorih Centra, Trg revolucije 17 ( v vrtcu na Vodah). SP p R E D KINEMATOGRAFOV Kino Delavski dom v Trbovljah: 13,—21. januarja ameriški zabavni film »VSE ZA SMEH«; 22.-24. jan. španski barvni film »CARMEN IZ GRANADE«. Kino Svobode — Trbovlje II: 17.—21. jan. španski barvni glasbeni film »MATI. POSLUŠAJ MOJO PESEM«; 22. in 28. jan. nemški barv. film »NASVIDENJE FRANČIŠKA«. Kino Svoboda — Zasavje Trbovlje: 19. in 29. jan. ital.-francoski film »BENETKE; MESEČINA IN TI«; v sobo-■ to ob 17. in 19.15., v nedeljo ob 15., 17. in 19.15 uri; 26. in 27. jan. amer. film »NEKATERI SO ZA VROČE«. Kino »Svoboda II« v Hrastniku: 18. jan. madžarski film »MAJSKO POLETJE«; 19. do 21. jan. cmer. barv. glasbeni film »ŽIVIM ZA TE- Cenjene odjemalce obveščamo, da od 10. januarja 1963 prevzemamo vsa naročila za zlatarske izdelke, zlatarske in graverske usluge v OPTIKI TRBOVLJE, Obrtniška c. 12. Izdelujemo očala po željah naročnikov.’ Obiščite nas in se prepričajte o kvaliteti naših izdelkov. PREŠERNOVA DRUŽBA, LJUBLJANA, Gradišče 12 a IZID VELIKEGA NAGRADNEGA ŽREBANJA 10. januarja 1963 so poverjeniki Prešernove družbe: Ida Lukežič, Mira Prijatelj, Jože Košorok, Jovan Takač, Ivan Bartol.' in Viktor Ceč opravili nagradno žrebanje. DOBITKE PREJMEJO srečka štev. Avto — osebni 10.020 Televizijski aparat 37.695 Moško kolo 17.328 Zensko kolo 28.798 Tranzistor 35.821 Radijski aparat 4.665 Klubska garnitura 9.610 Električni bojler 30.055 Fotoaparat 20.957 Zapestna ura 22.841 in še 10 praktičnih nagrad 5.203, 30.608, 20.247, 18.337, 12.131, 7.536, 38.673, 2.680, 6.687, 18.506. Knjižne nagrade: vse srečke, ki se končujejo na 692 ali 244. Lastniki izžrebanih srečk naj prevzamejo nagrade v upravi Prešernove družbe, Ljubljana, Gradišče 12/a, najkasneje do 10,- maja 1963, ko bo srečkam potekla veljavnost. PREŠERNOVA DRUŽBA f BE -; 22. jan. amer. barv i VV film »IMITACIJA ŽIVLJENJA«; 23. in 24. jan. norveški film »LINE STRASTNI LJUBAVNIKI«. ffavničar iz Hrastnika 44, in Irena Cepin, natakarica iz Hrastnika 255; Friderik Jevnišek,- rudar s Turja 25, in Marija.Volf, delavka iz Hrastnika 158; Andrej Stopa, rudar iz Hrastnika 343, in Marija Ačkun, uslužbenka iz Bobna 12; Feliks Logar, pomorski podoficir iz Pule, in Erika Bedenik, vzgojiteljica iz Hrastnika 63; Dragcljub Milinovič, uslužbenec iz Brnice 44, in Marija Klemen roj. Stepišnik, upokojenka iz Trbovelj, Vodenska 48 — stara 53 let; Terezija Krenčič roj. Bantan, gospodinja iz Trbovelj, Dom in vrt 31 — stara 75 let. ZAGORJE OB SAVI Rodila je (izven bolnišnice); Florjana Mlinarič iz Sela 95 — deklico. Porok ni bilo. DELAVSKI DOM TRBOVLJE V torek, 22. januarja bo ob 19.30. uri koncertiral v gledališki dvorani delavskega doma v Trbovljah svetavno-znani SLOVENSKI OKTET iz Ljubljane. Koncert bp za abonma in izven. Proste vstopnice so v prodaji pri blagajni delavskega doma. Vabljeni k čim večji udeležbi! Zahvaljujemo se vsem, ki si spremili našo drago mamo, staro mamo, hčerko in sestro MARIJO KLEMEN roj. Stepišnik Iskreno se zahvaljujemo darovalcem cvetja, sosedom, ki so ji vedno stali ob strani, govorniku za poslovilne besede in.vsem drugim, ki so z nami sočustvovali. Žalujoči sinovi, hčerki, oče, bratje in sestri ter ostalo sorodstvo. G I B A N J E PREBIVALSTVA HRASTNIK Rodila je (izven bolnišnice); Kristina Majer iz Hrastnika 68 — dečka. Poročili so se: Mirko Križaj, cizelar iz Brnice 36, in Matilda Vrabič, prodajalka iz Brnice 36; Anton Pušnik, delavec iz Hrastnika 91, in Marija Bolte, delavka iz Hrastnika 5; Leopold Zakrajšek, rudar iz Zagorja, Alenka Hameršek, k etnij- Umrle so: Frančiška Kos roj. Remih, gospodinja iz Za>-gorja - stara 81 let; Marija Pustotnik roj. Zupančič, gospodinja iz Zagorja — stara 72 let; Marija Duh roj. Koder, gospodinja iz Ravenske vasi — stara 81 let. BREŽICE Rodile so: Marija Lopatič, Vukovo selo 3 — deklico; Dragica Žerjav iz Brežic — mrtvoroj. dečka; Frančiška Bogolin.iz Vihr 28 — dečka; Alojzija Vršeč iz Nove vasi 19 - dečka; Štefanija Soba iz Rese 6 — deklico; Olga Cerkuč iz Razteza 4 — dečka; Marija Bogdanovič iz Brežic — dečka; Zdenka Razbergar iz Nove Rese 13 — deklico; Dragica Mokrovič iz Laduča — deklico; Marija Posel iz Ključa — dečka. -Porok ni bilo. Umrli so: Marija Jurkas, gospodinja iz drnca 68 — stara 90 let; Franc Rostohar, uslužbenec iz Zupeče vasi 30 — star 51 let; Ana Hribar, poljedelka iz Vrbovške vasi 5 — stara 75 let; Stanka Šoba, hči kmeta iz Rese — stara 1 dan; Tere-1 zija Rajterič, gospodinja iz' Orešja 79 - stara 44 let;1 Jožefa Zidar, gospodinja iz Brežic - stara 80 let. ski tehnik z Dola 46; Bojan Kocjančič, uslužbenec iz Zaloga 174, in Sonja Grebenc, delavka iz Hrastnika 308; Jožef Sakelšek, tesar iz Ljubljane, Moste, in Erika Volf, delavka iz Hrastnika 393. Umrl je: Karol Stopinšek, upokojenec ig: Hrastnika 63 — star 70 let. TRBOVLJE Redile so: Marija Poglajen iz Trbovelj, Dom in vrt 36 — dečka; Karolina Kotnik iz Trbovelj, Keršičeva 47 — deklico; Ana Suša iz Zagorja, Selo 13 — dečka; Ivana Pikelj iz Zagorja, Doberljevo 17 — dečka; Julijana Berzin iz Zagorja, Kopališka 9 — deklico; Veronika Ovnik iz Trbovelj 1, 1. maj 20 — dečka; Marija Zorko iz Trbovelj, Trg rev. 7 c — dečka; Marija Brvar iz Zagorja, Kisovec 77 — deklico; Alojzija Vidrih iz Trbovelj, Cesta T. Ceč 38 -dečka; Karolina Delič iz Hrastnika 77 — dečka; Ivana Pangeršič iz Trbovelj, Loke 37 — dečka; Ana Gorenc iz Trbovelj, Dobovec 30 — dečka; Branka Braha iz Trbovelj, Gimnazijska 7 — dečka; Alojzija Mohor iz Šemnika 7 — deklico! Poročili so sc: Feliks Spec, ključavničar iz Trbovelj, Golovec 7, in Karolina Cestnik, uslužbenka iz Trbovelj, Golovec 7; Franc Frece, rudar iz Trbovelj, Hohkrautova 32, in Rozalija Janc roj. Lekše iz Veli- Spremenjcn odstotek prispevka (h) HRASTNIK - Na zadnji seji občinskega ljudskega odbora so odborniki potrdili ke vasi 32 pri Leskovcu. _________ e______ Kopališka 3, in Štefanija Umrli so: Anton Valentinčič, sicer pravila sklada 'za šti-Glas, delavka iz Ilrastni- upokojenec iz Trbovelj, pendije, vendar s spreminje- ka 225, Ignac Jeršin, kiju- Vodenska 43 star 66 let; valnim predlogom, da go- spodarske organizacije vplačujejo v ta sklad p:> zmožnostih, ne pa 20 cdstoikov od enega cds totka za izobraževanje. Zaradi tega odstotka, ki je bil prediaglm vsem delavskim svetom gospodarskih organizacij v privolitev', je pozitivno odgovorilo le 5 podjetij, negativno tudi pet, nobenega odgovora pa ni dalo kar osemnajst podjetij. Seminarji za člane skupščine (ma) TRBOVLJE - Upravni odbor Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje Sasov-ja je pred'kratkim sklenil, da bo pripravil več seminarjev za člane nove skupščine Komunalne skupnosti socialnega zavarovanja treh zasavskih občin, in sicer z namenom, da se člani skupščine podrobneje seznanijo z vso potrebno za-’ konodajo. Verjetno bodo pri-, pravili prvi strnjen enodnevni seminar že v mosecu Januar lit. ' . - i Obveščamo vse cenjene odjemalce in dobavitelje, da so z 31. decembrom 1962 prenehali poslovati trgovsko podjetje »Železnina«, Trbovlje, samost, trgovina »Drogerija«, Trbovlje in Obrtna nabavno-prodajna zadruga, Trbovlje in se s 1. januarjem 1963 priključili TRGOVSKEMU PODJETJU »PRVI JUNIJ« TRBOVLJE, Trbovlje — ulica I. junija št. 1, tekoči račun pri NB št. 600-13/1444. Cenjenim odjemalcem in dobaviteljem se tudi v prihodnje priporočamo za sodelovanje. Trgovsko podjetje »PRVI JUNIJ«, TRBOVLJE Dopustite njenemu duhu, da se spet zbere in okrepi, preden ji poveste vse, kar sc je zgodilo. Predvsem morate pariti, da Izidora de Simeuse ne bo zvedela za svojo duševno neuravnovešeno stanje, in če mogoče, naj ■ihče ne zve za to! Renč je hotel odgovoriti, toda Perina mu je "Sla z roko znamenje, naj molči. —Tiho, gospod markiz, ona se prebuja! Roke gospodične de Simeuse so se premaknile. Ena ji je zdrknila ob divanu, druga je pa na njenem srcu. ^Torina se je tedaj umaknila, tako da je Izidora najprej lahko zagledala markiza. Nenadoma je začela drhteti. Odprla je oči in Ka pogledala. Pogled teh lepih, plavi h oči ni hil več prazen in odsoten, prej je izražal presenečenje in veselje. —Renč! je zašepetala tiho, toda slišno. Rene, Sli ši res tu? O, hvala bogu, da si prišel še pravočasno! Bala sem se, da bom umrla, ne da bi te prej še enkrat videla. Ko je Renč zaslišal te besede, je razumel, da Izidora misli, da je dan prej pisala tisto milo in tako hrepeneče pismo svojemu zaročencu, s katerim ga je klicala k svoji smrtni postelji. Ni se mogel premagati. Pokleknil je k njej *u ji, ko mu je ponudila roko, to pokrival s poljubi in ji dejal: — Jaz sem, draga Izidora! Prišel sem, da ti sporočim, da se je tvoja bolezen izboljšala in da boš ozdravela. Čaka te življenje, polno sreče, veselja in ljubezni! Vesel nasmešek se je pojavil na njenem obrazu. kavier DE MONTEPIN 00 Maščevanje in ljubezen — Ali je to res, Rene? je spregovorila. Ali je to res, Rene? — Res je, draga, res! Ti si rešena in nevarnost za tvoje življenje je minila. — Da, da, verjamem ti! Življenje je tako lepo, misel tia smrt pa je bila tako grozna. Kri - se mi ohladi v : ilali, ko samo pcmLiim na nenehno spanje v grobu. Zaspala sem z mislijo, da se ne bom nikdar več prebudila, tako da se n,i šc sedaj zeli, da sem rej mrtva. In sedaj to vesolje in prijetno prebujene! Kako srečna in vesela bo šole moja mati! Kje je mati? je vznemirjena vprašala. Zakaj ni pri meni? Tako rada hi ja objela! Kako je to čudno, Rene... Zdi se mi, da me že tako dolgo ni poljubila na čelo. — Gospa vojvodinja bo prišla! je zajecljal markiz. Prišla bo čoz nekaj minut. Izidora je opazila njegovo nemirnost. Skušala je dognati vzrok in je prvič, odkar se je Prebudila, pogledala okrog sebe. Ugotovila je, da ni doma. — Kje sem? je vprašala, ko je vstala z divana. To ni moja soba, jaz nisem v očetovi hiši! — Res je, Izidora! je odgovoril Rene bled in uesiguren. Toda ti si pri prijatelju in o tem ne smeš premišljevati, če vidiš zraven sebe Reneja! si v moji hiši! Izidora ga je preplašeno pogledala. Nenadoma Je razširila cči in pobledela. Zadrhtela je In vvkla z zlomljenim glasom: — Bojim se, da razumem... Rene, ti mi skrivaš neko nesrečo! Povej mi vse! Ali Je smrt Pobrala mojo mater in očeta v času moje dolgo-*raJne bolezni? Ali sem ostala brez njih? — Ni se ti treba ničesar bati, Izidora! ji Je 2 nasmeškom odvrnil Renč. Tvojim staršem sc *>i pripetila nobena nesreča. — Ali je to res? — Oba sta živa in zdrava! — Ali ml to lahko prisežeš? — Dajem ti častno besedo, da govorim resnico. Vzdihnila je in odleglo ji je. — Čeprav sc ti bo, draga Izidora, zdela moja Prošnja nenavadna In čudna, te rotim v imenu najine ljubezni, da one za zdaj ne vprašuješ ničesar več. Gospa vojvodinja tl bo sama pove-uala vse tisto, kar želiš vedeti. — Kdaj? Kmalu. Rene, ali moje matere ni v tej 'hiši? — Ne... .. ~~ Potem me takoj odpelji k njej! Ne izgub- „ časa! Želim videti svojo mater, zato me od-Pvlji k njej! —K njej te ne morem odpeljati, toda pripeljal bom tvojo mater k tebi. — Da, da, pohiti, prosim te! Poglej, kako nestrpno jo pričakujem! Renč, če me ljubiš; jo hitro pripelji k meni! Že grem! ji je odvrnil Renč. Že je hotel zapustiti sobo, ko ga je Izidora še enkrat poklicala. — Rene, mu je rekla in na obrazu je markiz videl strah, ali me boš pustil samo v tej sobi? Pred nekaj minutami se je Perina umaknila in odšla v laboratorij, kjer je delala prejšnjo noč. Toda v trenutku, ko je Izidora izgovorila svoje vprašanje, je Perina tiho vstopila v sobo. —Milostljiva gospodična, je rekla, vi ne boste ostali M.mi! Izidora je zadrhtela, ko je zagledala ženo s pajčolanom na obrazu. — Rene, kdo je ta gospa? je zašepetala in nenehno gledala v vedeževalko. Perina je slišala vprašanje in hitro odgovorila, preden je markiz sploh lahko odprl u:ta. — Ta gospa, milostljiva gospodična, je siromašna ženska, ki bi za živi jen‘e Izidore de Si-meusc darovala tudi svoje življenje! Vprašajte gospoda markisa .vprašajte ga, če ti za trenutek pomišljala, ako bi bilo za vas treba darovati življenje. — Gospa govori resnico in jaz potrjujem njene besede, je dejal Rone. Povem ti, draga Izidora, da si pod njeno za'o'to prav tako varna, kot če bi t:I jaz zraven tete. Izidora je sklonila glavo, premišljevala, nato pa rekla: — Ne razumem tega, i~da verjamem ti. Prosim, pojdi in pripelji mojo motor! Perina je vzela srebrn kozarec z mize, ki ca je prinesla iz laboratorija. Približala se je Izidori in ji ponudila kozarec. — Utrujeni ste, zato popijte malo, je rekla milo. — Kaj je to? je vprašala Izidora. —Napitek, ki vam bo povrnil vaše moči. Izidora je premišljevala. Perina je dala markizu znamenje. — Pij, Izidora, pij! ji je rekel Rene. —Da, prosim te, popij! Izidora je vzela kozarec in ga na dušek izpraznila. — Zelo grenka pijača je to! je dejala Perini, ko ji je vrnila kozarec. Komaj je spregovorila te besede, je legla na divan in takoj zaspala. — Nič se ne bojte, gospod markiz! je resno spregovorila Perina, ko je opazila, kako zaskrb- 1 Ijujoče je mladi mož gledal spečo Izidoro. Videla sem ogenj v njenih očeh, je nadaljevala Perina, kar je znamenje vročice, pa sem s to pijačo odvrnila grozečo nevarnost. Gospodična de Simeuse mirno spi. Spala bo tako kaki dve uri. V tem času boste lahko pripeljali semkaj vojvodinjo in vojvodo de Simeuse, da bosta tu, ko se bo spet prebudila njuna izgubljena hčerka. STARSI PRI SVOJEM OTROKU Bilo je polnoči, ko je markiz Renč zaustavil svojega konja pred palačo vojvode de Simeuse. Komaj mu je uspelo, da so ga ob tej pozni uri, zlasti še, ker ga služabnik ni takoj spoznal, spustili v hišo. Končno pa se mu je to posrečilo, posebno ker je vojvodinja še bedela. Služabnikom je naročila, naj Reneja takoj pripeljejo k njej ter jim še rekla, naj obvestijo vojvodo, da je prišel markiz Rene. — Dobri moj Renč! je vzkliknila vojvodinja in ponudila roko gostu. Čudim in veselim se hkrati, da vas ponovno vidim! Po najinem zadnjem razgovoru sem bila trdno prepričana, da ste zapustili Francijo in da živite v tujini. — Gospa vojvodinja, od takrat dalje sploh še nisem zapustil Pariza, toda nisem sc vam smel javiti. —No, no, in zakaj ta skrivnost? — Ker sem se zaklel, da vas ne bom obiskal, preden ne izpolnim svoje naloge. — Kakšno nalogo? —To, da vam povrnem vašo hčer... Vojvodinja je začudeno pogledala mladega moža. Nato je dala vojvodi, ki je pravkar vstopil v sobo, pomembno znamenje, češ: 'Revežu se je od trpljenja in bolečin omračil um!' — VI nam boste povrnili hčer? jc vzkliknil hkrati, ko je ponudil markizu roko. Ali sem vas pravilno razumel? — Da, gospod vojvoda! (Dalje prihodnjič) St Ukleti partizan ,Potrebno je, da smo jim nenehno za petami in jim ne dovolimo, da se zaustavijo in pripravijo za obrambo,' jo razmišljal podpolkovnik, ko se je zgodilo nekaj nepojmljivega! mrtvi so začeli vstajati na celi-liniji ob boku : njegovih enot! > Izmed mrličev so vznikali sklonjeni borci in skakali v zaklone, da udarijo jS smrt n Mlačnimi rafali. Enote so se spustile v dolino, toda naletele so na pet mitral ježev, skritih v grmovju in kamenju. — Naprej, Proleterji! so vzklikali bcerci in sukali ročne granate. Precizno so merili, da niti en strel ni zgrešil cilja. Podpolkovnik Sebastian von Berlichinger se je zaustavil in gledal metež ckcli sebe, ki je prinašal smrt. Skupina partizanov se je zarila v sredino nemške linije in sejala smrt med nemškimi vojaki, ki niso našli zaklonišč# da bi lahko nudili organiziran odpor. Proti podpolkovniku je dirjal človek, ki je imel r rokah »Šarca- in streljal s kratkimi rafali; Podpolkovnik von Berlichinger je instinktivno potegnil svoj revolver in izstrelil nekaj patron, ko je bil partizan se predaleč, da bi ga lahko zadel. Podpolkovnik ni vedel, da je to Komnen, ujetnik, ki je ušel minulo nočj Ta pa ni razmišljal, koga ubija. Videl je nemškega oficirja in nameril. S kratkim rafalom mu jc preluknjal prsi in hitel naprej.) Potrebno je bilo zaključiti odbijanje večje nemške skupine in se umakniti na položaja# Petdeset nemških vojakov se je v trenutki* napada zaletelo na prehod, kjer pa ni bilo nobenega zaklonišča. Vojaki so se branili nekaj minut, tc-da kmalu je padla polovica od njih.' Dvaintrideset nemških vojakov je zamakalo z belimi robci in izšlo iz zaklonišč. — Razorožite jih in odpeljite jih naprej! Nov položaj je na naslednji vzpetini, je naročil Komnen komandirju najbližje čete. i Komaj so se ostanki od bataljona umaknili s teh položajev, so po njih udarile granate. Štiri nemška letala so začela bombardirati položaje, katere so jim nemške enote! sporočile z zemlje. Bombe so zdaj trgale samo mrtva trupla. Se živi so odšli. — Glej, tovariš komandant, zajeli smo dve zastavi! je sporočil Kommnenu kurir. -j — Ohrani jih! mu je na kratko naročil Komnen, .j Bataljon je zavzel nov položaj. Komnen je obšel vse borce in vsepovsod spregovoril kakšno besedico. In tedaj so prispela letala ■ In se spustila na bataljon. Borci so se dobrot skrivali, ne pa tudi na tifusu oboleli, ki se bili prav tako tu. Dva oglodana konjaka’ skeleta sta imela kakšne koščke mesa. — Kurir! Razgrni tisti dve zastavi na vrti vzpetine in tja po travniku! je zaukazal Komnen. Obe nemški zastavi s kljukastim križem sta zmotili nemške letalce in letala so odletela naprej, ne da bi vrgla samo eno bombe. Borci so šepetali: »Ta pa ve, kaj dela!« Od zajetih Nemcev so vzeli hrano. Marši-, kateri nahrbtnik so pa borci vzeli z mrtvih' podpolkovnikovih vojakov. Čeprav skromen#' jim je ta obrok dal toliko moči, da bi lahko zdržali brez hrane še kakšen dan, če treba, pa tudi še dva dneva. i (Nadaljevanje sledi) J 399. razorožitvena konferenca v Litiji Tik pred zaključkom redakcije smo od našega posebnega dopisnika prejeli iz Ženeve poročilo, da so se delegacije sporazumele, da bo 399. razorožitvena konferenca v nedeljo 24. februarja v Litiji. O Iz dftslej izdelanega programa 399. razorožitvene konference, za katero v Litiji upajo, da bo zadnja, je raz- vidno, da se je bo udeležilo vseh 20 delegacij, Iti bodo prispele v Zasavje s helikopterji, avtomobili, vlaki, poi vodi in z nekaterimi drugimi prevoznimi sredstvi. Računajo tudi, da bodo tega dne po končani razorožitveni konferenci v Litiji uničili vse razpoložljivo atomsko orožje. Litija bo imela v nedeljo, 24. februarja — kot vse kaže — spet polno obiskovalcev. Da bi bilo razpoloženje tega dne spet na višku, prosijo Lilijani prebivalce Zasavja, Nelojalna golota Te dni je prišlo v Detroitu (ZDA) do hudega spora zaradi pomanjkljivo oblečenih natakaric v barih in nočnih lokalih. Nad njihovim »oblačenjem-. se ne pritožujejo gostje, temveč strokovna organizacija kvalificiranih natakarjev in natakaric. Eden od sindikalnih funkcionarjev je izjavil: »Oblačenje mladih deklet v .natakarske bikinije’ je ogorčilo spodobne in starejše natakarice, še posebej pa natakarje. Ta gola dekleta nimajo niti pojma o natakarski stroki . . . Nedavno je prišel v bar neki mladenič in je od take .natakarice’ zahteval cocktail z ginom. Dekle mu je prineslo pivo! Toda gost se je tako zagledal v njene visoke črne nogavice, da je naročil ... še eno pivo.« Mesto Detroit imi več kot 30» barov in nočnih klubov, kjer delajo razgaljene, a privlačne .natakarice’. Nekaj sto kvalificiranih natakarjev in barmanov pa ne najde zaposlitve. Toda lastniki klubov in nočnih lokalov sc takole branijo: »Naši zaslužki so iz dneva v dan manjši. Morali smo se nekako znajti...« Eden od teh lastnikov je, ko se je znašel pred stečajem, v stiski namesto natakaric postavil v lokal nekaj neukih, toda lepih in minimalno oblečenih deklet. »Ko so pričele v lokalu streči te deklice,« pravi, »je začel posel cveteti. Kasneje sem jih oblekel v običajno natakarsko obleko. Zaslužek je bil takoj za 50 odstotkov manjši. Moral sem jih zopet preobleči v bikini in zdaj je zopet vse v redu ...« da se začno posamezniki in skupine že zdaj prijavljati za udeležbo v karnevalskem sprevodu. Prikažejo naj — mimo osrednje teme letošnjega karnevalskega programa — vsak po svoje določene dogodke, resne in vesele. Kot je že običaj, bodo najboljše skupine nagrajene. V prihodnjih številkah Zasavskega tednika vas bomo pa še podrobneje seznanjali s sporedom in ostalimi zanimivostmi v zvezi s 399. razo-rožitveno konferenco v Litiji. Samomor z dinamitom 65-letni trgovski zastopnik Chester Brumley je v torek v Kingstonu v ZDA sam sebe razstrelil z dinamitom, pri tem pa se zelo poškodoval svojo snaho. S snaho je sedel v svojem avtomobilu v bližini neke veleblagovnice, ko se je vnel dinamit, ki ga je imel Brumley — po poročilih policije — privezanega okoli telesa ali zatlačenega za srajco. Zaradi eksplozije je avtomobil odneslo po zraku 65 metrov daleč. Manja Goleč Manekenka na drevesu Izvirna zamisel, kako predstavljati nove kreacije; manekenka neke ameriške modne h:.'e prikazuje, sedeča na vejah drevesa v slovitem newyorčikem Centri 1 nem parku, model iz tigrove kože. Rešitev iz prejšnje številke: Vodoravno: 1. šenrvzeta, 8. eno-men, 9. Komar, 10. a, k, 12. ujeda, 13. J.l 14. nič, 15. Ce, 13. Taiget, 17. r, s, 19. Cl, 20. anti, 21. ter, 23. ce, 24. jard, 26. Glaukos. Vodoravno: 1. delavec trboveljskega podjetja, 8. vrhni-ca, vrhnja plast celic, 9. me-steče v Kotorskem zalivu, 10. različna soglasnika, 11. acetilen, nasičen ogljik, 12. smola, pehanje, 13. država v Afriki, 14, ime umrlega pesnika Zupančiča, 15. lomljenje, 16. nikalnica, tujka, 17. srbsko moško ime, 18. veznik, 19. francoski revolucionar, 20. vrsta grozdja, trte, 21. polarni raziskovalec. Navpično: 1. obred, 2. okrasni pridevek, 3. poslanstvo, 4 gorilni plin, 5. reka v Angliji, 6. različna soglasni- ka, 7. razpet, razkrit, 10. urejene, očuvane, 12. ameriška raketa, 17. francoska pisateljica, 19. otok v Irskem morju, 20. simbol za prvino Rutenij. ’ 1 * r 1 9 f X 1 X .) :t X #1 X 11 X W X /* * X X u Trdil sem in še trdim, da je ena največjih norosti, ki si jih je kdaj koli izmi..!M človek: moda. Toda razumimo se, ne moška, temveč ženska! Enostavna je moška, tradicionalna moda; morda se na vsak de-cenij po enkrat spremenijo za nekaj centimetrov robovi na hlačah, so ali pa jih ni, pa morda čevlji s konico ali brez nje, in dolžina suknjiča. No, in že smo pri kraju. In ženska? Ne mislim žensko kot potomke vesoljne Eve, temveč žensko, katero je Eva zaznamovala in ji puotila zlo in pohlep po najatraktivnejšem, po najlepšem, po najelegantnejšem, po naj... in še naj... in naj..., in lako do neskončnosti, in tako pridemo do zadnjega »naj...«, ki se mu pravi najelegantneši, najlepui in najnovejši izdelek mode: zimski škorenjček, bodisi z zadrgo ali brez nje, z malo višjo ali malo nižjo šaro. Priznali moram, da sem kar nekam na pol poslovnega moža. če upoštevam vsako tedensko in tudi medtedensko potovanje po železnici in z avtobusom. Potujerti in se ustavim v tem ali onem mes,*u, in ker sem malo bolj radoveden, moja radovednost, odkritosrčno povedano, že meji na ženski »firbec«, kar rad pogledam v to ali ono izložbeno okno. Kljub dokajšnji revščini izložbenih oken vidim večkrat kaj novega, in to seveda, kot vzoren zakoniki mož, tudi povem ženi. No, in tako sem ji tudi povedal, da sem videl izredno lepe, visoke ženske čeveljčke, za katere pa ne vem, kako se imenujejo. »Oh, saj to so vendar ženski škorenjčki!«, je vzdihnila ter takoj dodala: »Koliko stanejo?« »Sedem in pol tisoč din,« sem ji odvrnil, ne sluteč nič hudega. »Res, niso dražji? Pomisli no, oni dan pa je dejala seseda, kateri je prinesel mož za dedka Mraza lepe in visoke ter tople ženske škorenjčke, da stanejo deset tisoč dinarjev.« »Poglej ga no, kdo bi si mislil za tega žensk ...!« »Že vidim, rad bi se izmuznil, samo da ti jih ne bi bilo treba kupiti!« »Kaj, da mi ne bi bilo potrebno kupiti?!« ecm ves začuden zazijal. »Škorenjčkov, ne?!« »Saj bi... pa saj sama veš, kaj vse še morava...« »Vem, vem, samo če bi se rada oblačila po modi, je vedno to in to, pa ono. Za vse drugo je dosti denarja, samo zame pa nikoli nič.« Priznam, kar hudo mi je bilo, ko sem jo gledal tako skrušeno in ko sem mislil, kaj vse je bilo zadnje mesece moderno: čevlji brez konice, salonarke z visokimi jeklenimi petami, krila volnena, ročne torbice za in po 12 tisoč din, pa twist nogavice, pa plašči iz ..., skratka naj ... in najmodernejše. Vedel sem, Skoda je vsako prepričevanje in dokazovanje, škorenjčke mora dobit; tako ali tako. S težkim srcem sem odštel nekaj manj kot osem tisoč din, toda škorenjčki so res lepi: svetli, lakirani, z visoko in špičasto podipetieo. Bili so naj.. ., najmodernejši, najlepši... Sedaj jih pa " opazujem in ne vem, ali bi se smejal ali robantil. Namreč, šla sva po cesti, neki frkolin je pa vrgel kepo snega ravno v ženo, ona pa jeznorita in borbena kot je, se je pognala za njim, toda na svojo nesrečo (srečo) je peto vtaknila v rešetko odvodnega kanala, padla in zlomila nogo. Slišal sem jo, ko je zavpila: »Prekleti najmodernejši... Nikoli več nič modernega!« Upam, da res nikoli več, nič najmodernejšega, najatraktivnejšega in naj... naj.. — toda Eva je Eva... _ .' Jože Frnikula