VJI
¦9^                    Strah noge celi
Jj Ua sta d?a tati, vkupe hodeča krast. Nekd&j se imtoita, da. eden ,.;- izuifj ujiju ukrade ovco a dragi vrečo orehov, ia potlej da se zopet v^f snideta po noči na pokopališči, kamor od straha ne smčje ob tem iva3U nihče iti. PripeU se, da orehov tat pride mnogo poprej na pokopalfSSe, nego Ii OT^ji. ia s^de tamkaj vrha nagrobaega kameoa ter zaf-ne or^he tržti. A prišel je bil še en drug človek ravno tedaj na pokopališee, ter je ališal, kakor bi nekaj orehe trlo. Taktf ga je bilo strah. da je pribežal v krčmo in za-trii-al: ^pckl^oš&k sedi na pokopaliSči in orebe tare! SliSal sem ga aam na svoja gvešna uSesa." V iatem hipu je v krčtni bil todi 18 Kt imejoS mladuc, od rojstva hrom. Ta reče: nza ne ?em kaj na svčtu bi rad slišal dnho?ina!° Zstorej s» pogodi s korenjaškim kmetora, cBdnkaj bivsim, da ga ta za pol rčnskega na hrbtu ponese na pokopališee. dubovfna poslušat. Kmet ga oprti, in kadar je bil ž njim srddi pokopaUSča, ugleda orihov tai v poDOčnej tem5, kakor bi nekaj šlo proti njemu. Ker je mislil, da se vrača tovdriž, ukradeno ovco na hrbtu nesoč, hitro ^avpije na giaa: rkaj nesež? Dflbolo ali mršavo?" Kiflet se je tuli propadel, da je šžpea odvrgel in dojal: nBog vž, 6e je de-belo ali mršavo!" S tein je zbežal nazaj, od koder je bil prišel: a tam je uže dobil hromca, ki je od straha tak6 bitro cedil, da je pred ojim bil spet v krčmi.   Strah noge cffi.