PRIMORSKI DNEVNIK
• ^tale 1 grupoo
- Cena 35 lir
Leto XVII. - Št 253 (5027)
TRST, sreda 25. oktobra 1961
Resolucija v OZN s svečanim pozivom SZ
JjUnepovzroči eksplozije«superbombe»
Delo XXII. kongresa KP SZ
y °lucija osmih afriških držav z zahtevo, naj afriška celina velja za nevtralno in e*atomsko področje - Nadaljujejo se protesti zaradi eksplozije močne bombe v SZ ertrand Russell predlaga ustanovitev predstavniškega sodišča, ki naj obravnava Pisanje razorožitve in Berlina - Radioaktivnost v Italiji se te dni ni povečala
t;ČTiem iS?®* 24. — Ob začetku današnje seje v poli-tSs°lucija OZN je predstavnik Danske sporočil, da iTezoj n . sec'Ulih držav, ki svečano poziva Sovjetsko ?eSaton P°vzroči eksplozije vodikove bombe 50 r s^lenirS v veliavi- Predložitelji resolucije so •e taka h v?a bodo umaknili, če bo potrjeno, da Nkrijena	ze eksPl°dirala.	Ker	resolucija	ni	bila
eteri!rwii’	so Predložitelji	mnenja,	da ni še prišlo	do
!?Wiifej.n ZAR so se ^ ^ot podpis-J>» S?cije- ki zahteva
h	glede jedr"
r Mrske^0^ in poziva Do7® drzave, naj se
v Hipsn 1J0 za skleni-Ja o Dri!?.r°.dnega sporazu-
j C Drolr- ,	apuitiiu-
jedrci;,,Initvi in prepove-Klh Poizkusov.
Skr
t?’ Hai’ n pozivu oovjeisiu
(rl^mbe sr>POVZroči eksplo-e » megaton, s po-5°<li en . P°litični odbor ne hej., ]etske zveze. iSl	Gane	je dolgo
Jkdrsi, “eyarn°sti, ki jo jma-;JhveK eksPlozije za zdrav-i?e- Gove-" 2a njegove po-
s%nju
Nhi>a, Pa le sporočila, da se Sovjetski
E	^tem	o	kr-
SlStal OZN
'<nia»JU 0Zra,-.io C^sodii , ?.CJa >n le pn «4« da Ohn dl ameriški na-S at“bno7> jedrske poiz-% j m°sferi.
»Stal6 Predstavnik Gane odboru Oskih držt afriška , t in nea
naj tretja, poziva vse
®*rafri-vržav- ki zahte
S^faltio	celina	velja
»f.:-o.dboru . resolucijo a
«'e' Šeslu ’n neatomsko pod 3(, n!? *ja poziva vse Ki iedrst-i"6 delaj° poizku-Ih. i, a? . ab balističnim avijai0 tki ter naj ne Br •oporišč ali izstre-
|S£55 ir
^eda1elegat je izjavil, J Pravo vprašanje 8*i tw-,Se ustavijo tako
prevaza-isčevanje takega
»
Poizk
>10
usi v atmosferi, ‘M'5«! n„-V, SZ, kakor pod. 4 2Dj\ us*’ ki jih de-
kli ’ V&H seji so go-•bJ® Datr, •	1 drugi dele-
:jli»aVa Orli«'16 bila nadaljnja ■i Pe- Sh^ttna na jutri po-'IMa etio eniena resoluci-S)f3 nji Poziva sovjetsko V.8’ da 5* izvrši svojega \h Pov^ a koncem tega V e 50 yyzr°ei eksplozijo h tfezj JPegaton.
Vrteča Vcerajšnjo eksplo-(lt j? je »vjetske jedrske !* 7rold T, eriški znanstve-iL®* bn -5el izrekel mne-
j|l n Pte.rtv^ad‘0aktivni prah
Uiti« ’sem na ZDA Do-
Ul je . —
?in? lct'itičnta Prah ne pred-'•l!et|epifbe nevarnosti. Tu-hoTP jp :Za idrske zadeve hn .9ktiv*fe 1, mnenje, da
S»:
1
p j«
aktiVr,: “w, ‘““cuje, u« 0» li boli prah sovjetskih
Sl. *a c8evaren za ZDA
St5* ie J NasProtnega ‘^t.,a rari' podravnatelj od-
Nil 0 Jarl° g‘j° Za iaVn0 Ki I da hles Terrill- Ta je !»C>a Bb« radioaktivnost Jdi Vsem Sovjetsko «e ',°5. je izjavil, da bo aclloaktivnosti v "evarno.
C »b, tfvjip JaP°nske stranke 'Auij? iedrn«L.ert resolucije. Ji. kl 2,k( poizkuse v k bn^scbef1 ,ln na splošno Nfeb* JReksplozijo moč-NaM’ Pnci solucii° bodo b 6tie|i oddeiakSki zbornici-SHcii- )9Son.i Za opazova-S1 dr ^skl meteorološki
Ko je izja‘
%{ ki iihradioaktivne pa-U>!r 0vietri Je povzročila boi"ba. °sta-A J*ke p (n ah osem let.
? “beteL36, dodeljen za-'''tKL^iavii Sska razisko-vklfe! * V ,;,da je eksplo-I« vttri za Ja^ neugodnem ktSH, vi bo?°rl?k;0 in da bo-Ko !ine naysli radioaktivno a ezei0 Japonsko, je-lk ‘Ovf.1? japnrf'! 3ib bo raz-<i delijo Poakent ozemlju, it )6 a8acij? s'anistvo je od-
»'■■»..irs;, ‘K
&ilavkVsl0s(lal*Hrušfie-
V^s ne naa katero ga po-' V. nadaljuje jedrskih
predsed-
. , Hrušče-
V^tdv'* n»a-’ at6ro ga -p0' -
Bertrand 'U(U, Dno, - .delegacijo
ide	ustano-
(-'tth.ru ni? sodišča, ki
ka:
tiVf zhanst3,e britanski fi-i?.Si>dii /enik Bertrand
\Sn,!t0 Po^i^!!gaeii°
Sbil-beodvi pre<
"'»iOpn "/	iJčiJ
SK. -vprašanjsaevati med'
bi
tussell
inZa^pane ^evTS
Paiobarodi in ki naj 1,
bi Jf/tajska. Njego-
fejftjl. odločati gle-\ Hhslr r SJ razoro-
^°Voru°sVprašanje-
'V:	Poslft S0vjctskim
jtNfVir/lov je Russell • h ^ i* ^ za-dovoljiv lconcu k so v‘% bej^‘ .pokazal, da
’VC ?a k iien- Izžfil je
la krivda ti-’ da . meričanov«, !<s hr, 6za sn3e. morala So-
'VSL** Prim61' obramh-
V Pr4a' Ra,^er morebit-
■^K ^tavniu tega je VSe.da 3k zagotovu
0 Dr»XF 3sn^a elcs“
V kaJktiv^J dila nobe-“b«či0nik GoaillPrahu >>
‘ -»SSSU' „0.
slaništvu protestno pismo proti zadnji eksploziji.
Britanski minister za obrambo Watkinson je izjavil v spodnji zbornici, da je na podlagi ugotovitev angleških znanstvenikov imela bomba, ki je eksplodirala včeraj, moč približno 30 megaton. Minister je dodal, da bo treba počakati nekaj časa, preden bodo zahodni znanstveniki lahko ugotovili moč včerajšnjih dveh eksplozij. Povečanje radioaktivnosti s tem v zvezi je odvisno od mehanizma, s katerim sta bili opremljeni obe bombi. Minister je dalje izjavil, da za sedaj ni mogoče točno ooeniti nevarnost radioaktivnega prahu za Veliko Britanijo. Do včeraj zjutraj je bila raven radioaktivnosti enaka, kakršna je bila po eksploziji jeseni 1958. V primeru povečanja radioaktivnosti bodo sprejeli potrebne varnostne ukrepe, predvsem kar se tiče mleka. Sedaj so že odredili, naj se otrokom, ki nimajo še enega leta, daje mleko v netekoči obliki. Ne predvidevajo, da bo radioaktivnost dosegla tako višino, ki bi bila nevarna za deco ali za odrasle.
Watkinson ni hotel dati zagotovil, da Velika Britanija ne bo obnovila jedrskih poizkusov. Dalje je izjavil, da je najverjetnejša obrazložitev novih sovjetskih jedrskih eksplozij v tem, da se SZ zaveda, da je zaostala za Američani glede jedrskega orožja.
Minister za znanost lord Hailsman je v spodnji zbornici izjavil, da je poročilo svela za zdravniška raziskovanja pomirjujoče, kar se tiče bližnje prihodnosti. Dodal pa je, da bo potrebno več mesecev za analiziranje radioaktivnih ostankov. Pripomnil je, da bi se utegnila prekinitev jedrskega moratorija razširiti še na druge države in da bi prej ali slej utegnile vse ostale obnoviti eksplozije.
Indijski ministrski predsednik Nehru je včeraj pozval Sovjetsko zvezo, naj ne povzroči eksplozije bombe 50 megaton. Pri tem je pozval velesile, naj dajo prednost diskusiji o novem moratoriju.
V krogih italijanskega vsedržavnega zavoda za jedrsko energijo (CNEN) izjavljajo, da se je radioaktivnost v zraku
leta 1958 jn v prvih mesecih 1959. Radioaktivni prah, ki se sedaj registrira v Italiji, pa ima mnogo krajše življenje in je torej manj nevaren kakor v letu 1958-59. Višji odstotek radioaktivnost; je še vedno v Južni Italiji. Kar se tiče včerajšnje eksplozije sovjetske bombe, ne delajo v omenjenih krogih nobenih napovedovanj niti glede časa, ko bo radioaktivni prah lahko padel na ozemlje Italije. Zvišanje radioaktivnosti po prvi sovjetski eksploziji 1. septembra so registrirali šele deset dni pozneje. Vsekakor pa bo čas prihoda radioaktivnega prahu nad Italijo odvisen od atmosferskih pogojev in od tega tudi odstotek njegove nevarnosti.
V Parizu so mnenja, da je bomba, ki je esplodirala včeraj, imela moč 30 megaton. Kar se tiče posledic včerajšnje eksplozije, so francoski specialisti na splošno manj pesimistični. Izjavljajo, da močna bomba ne ogroža zdravja francoskega prebivalstva. Pri tem ugotavljajo, da radioaktivni ostanki včerajšnje bombe ne presegajo ostankov pri pck izkusih v zadnjih tednih. Dalje pravijo, aa radioaktivni prah neke bombe ni sorazmeren z njeno močjo, ker detonator predstavlja vedno atomsko bombo, katere naboj s plutonijem je nespremenjen. Če kovinski ovoj velike bombe vsebuje večjo količino materiala kakor navadna bomba, se uči-
nek spreminja v razmerju ene dodatne tone radioaktivnega kovinskega prahu. Izvedenci dodajajo, da ena tona več radioaktivnega prahu za celoten planet, katerega površina presega 500 milijonov kvadratnih kilometrov, ne more predstavljati znatnega povečanja radioaktivnosti.
V. znanstvenih krogih so mnenja, da s° sedanji jedrski poizkusi v Sovjetski zvezi v zvez; z izjavo Malinovskega, da so rešili vprašanje uničevanja raketnih izstrelkov v zraku. Po mnenju teh znanstvenikov so v Sovjetski zvezj preizkušali rakete z jedrsko konico, ki so opremljene z avtomatsko napravo, ki jih avtomatično vodi na cilj v zraku.
Ostre obtožbe lljišova in Švernika proti Malenkovu, Kaganovžču in Molotovu
Obtožila sta zlasti Malenkova in Kaganoviča zločinskega delovanja skupno z Jezovom in Berijo - Govor Solohova o literaturi
MOSKVA, 24. — Med današnjo razpravo o poročilu Hruščeva na kongresu KP SZ je imel danes važen govor načelnik odseka za propagando v OK KP Iljišov. Med drugim je poudaril: «Samo en človek je zlorabljal pravico, izreči zadnjo besedo o ideoloških vprašanjih. Ideologija kulta osebnosti je protileninistična in uničuje ideologijo samo.»
Navedel je nekatere pri-
mere dela ideološkega in tudi ekonomskega značaja, ki niso mogla biti nikoli objavljena, ali ki so bila bojkotirana, ker se v njih ni dovolj poudarjala važnost stalinističnega razdobja v zgodovini SZ.
Marca 1951, ko je bil Iljišov ravnatelj «Pravde», je objavil članek Hruščeva o vprašanjih kmetijskih mest. Članek ni bil všeč Stalinu, «ker je vseboval nove ideje«. Naslednjega dne je bila »Pravda« prisiljena objaviti pojasnilo, v katerem, je bilo reče-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiniiii,mini,ii„iiiilliiiilliiil|iiiil|iii,|iiillnlij|il||illl|||iil|il|ililiiiiilililiiliiililiiiiliililiil|jfml|l||ll|||lll|ll|ll||||l|l|,
Sedmi kongres socialistične internacionale v Rimu
Voditelj	laburistov
o aktualnih mednarodnih vprašanjih
Priznati je treba mejo na Odri in Nisi; priznati de facto Vzhodno Nemčijo in se sprijazniti z začasno razdelitvijo Nemčije - Vzdržuje se glas o Gronehijevi poslanici parlamentu Se vedno protestne manifestacije dijakov tehničnih šol
(Od našega dopisnika)
RIM, 24. — V teh poslednjih dneh se z vedno večjo vztrajnostjo vzdržuje glas o poslanici, ki jo predsednik republike Gronchi baje namerava poslati parlamentu še pred 11. novembrom, ko se začenja tako imenovani «beli semester« njegovega mandata, ki o-mejuje njegovo oblast. Govorica o tej poslanici se vzdržuje predvsem v zvezi z okoliščino, da republikanska stranka še ni zavzela dokončnega stališča do sedanje vlade in ker bi se utegnilo zgoditi, da bo po proračunski debati v parlamentu odtegnila podporo tej vladi in tako povzročila njeno ostavko. V tej smeri ne pritiska le levo krilo republikanske stranke, ki ima svojega voditelja v La Malfi, ampak tudi skrajno levo krilo KD (tako imenovana «baza>), levo krilo PSDI, da o socialistih niti ne govorimo.
Spričo tega se domneva, da Gronchi namerava s svojo poslanico sprožiti politično raz-čiščenje v parlamentu; neposredno tega sicer ne more do-
seči niti s poslanico, vendar sedaj stabilizirala na višini, na I pa bi neka politična skupina, kateri se je stabilizirala konec1 ki je na tem neposredno za-
•iiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMimmiiiimiimmiimiiiiiiimiimiiiiiimniiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
De Gaulle in Adenauer
pišeta predsedniku ZDA
Vsebine teh pisem ne bodo objavili . Grewe zatrjuje, da nesoglasja med zahodnimi velesilami in Francijo zadevajo le vprašanja ^postopka in laktike»
WASHIiNGTON, 24. — Bela hiša je sporočila, da je francoski veleposlanik Herve Al-phand izročil sinoči Kennedy-ju pismo predsednika de Gaul-la. Sef tiskovnega urada Bele hiše Salinger je s tem v zvezi izjavil, da ne bodo dali nobenega podatka o vsebini tega pisma, kakor ne bodo ničesar povedali o vsebini poslanice, ki jo je kancler Adenauer danes dostavil predsedniku ZDA.
Na vprašanje nekega novinarja je Salinger pripomnil, da se na razgovorih mgd Ken-nedyjem in veleposlaniki Francije in Nemčije ni govorilo o neki zahodni vrhunski konferenci.
Poslanico Adenauerja je danes izročil predsedniku Ken-nedyju nemški veleposlanik v Washingtonu Wilhelm Grewe, ki je hkrati objasnil Kenne-dyju glavne poteze politike zahodnonemške vlade glede berlinske krize.
Po razgovoru je Grewe Iz-iavil novinarjem, da želi Adenauer priti v Washmgton, če bo ponovno izvoljen za kanclerja; da bonnska v ada ne nasprotuje nadalje nju stikov med ZDA in ZSSR, da bi ugotovili če je moč rešiti vprašanja Berlina in Nemčije; da po njegovem mnenju ostaja francosko stališče še vedno togo kar zadeva morebitna pogajanja s Sovjetsko zvezo, in da za sedaj ni predviden no-ben vrhunski sestanek Zahoda glede Berlina in Nemčije. Gre-we je hkrati dodal, da obstajajo precejšnje možnosti za rešitev berlinske krize, ker so med zahodnimi zavezniki dosegli precejšnje zbližanje v stališčih; Francija se sicer se ni približala stališčem, toda nesoglasja obstajajo po njegovem v glavnem kar zadeva obliko ne pa vsebino, hkrati pa vpra-šanje postopka in, taktike.
Grewe je zatrjeval, da so dosegli popoln sporazum kar zadeva zunanjo politiko nove zahodnonemške vlade ter vprašanja obrambe. Kar zadeva morebitna pogajanja z ZSSR je Grewe pripomnil, da morajo po njegovem mnenju zahodne velesile zahtevati poru-šenje zidu, ki so ga vzhodnonemške oblasti postavile med obema sektorjema v Berlinu.
Glasnik angleškega zunanjega ministrstva je danes izjavil, da ni nastala nobena sprememba glede namenov vlade, da nadaljuje v Moskvi sondiranja pri Gromiku glede berlinskega in nemškega vprašanja.
priznala Izrael
ADIS ABEBA, 24. — Etiopsko zunanje ministrstvo javlja, da je Etiopija v celoti priznala izraelsko državo. Spo. ročilo poudarja, da Etiopija želi odnose sodelovanja z Izraelom na vseh področjih.
Minister Hcath obišče Jugoslavijo
BEOGRAD, 24. — Jugoslovanska vlada je povabila člana britanske vlade lorda Ed-warda Heatha na obisk v Jugoslavijo. Minister Heath je sprejel vabilo in izrazil zadovoljstvo, da mu bo dana priložnost, da nadaljuje izmenjavo obiskov na ministrski stopnji. Minister Heath bo od 15. do 19. novembra gost jugoslovanske vlade. Zadnji ju-
interesirana, utegnila pokre-mti akcijo, ki bi nujno privedla do politične debate z nedoglednimi posledicami za sedanjo vlado. Zadeva s poslanico pa bo morala biti razčiščena že v teku tedna, oziroma najkasneje do konca meseca, ker si bo parlament vzel pozneje teden dni dopusta in se bo ponovno sestal okrog sedmega novembra.
Včeraj se je v Rimu začelo zasedanje 7. kongresa socialistične internacionale, katerega se udeležujejo tudi znane politične osebnosti Zahodne Evrope, med njimi voditelj laburistične stranke Gaitskell, predsednik nemške socialdemokratske stranke Ol-lenhauer, Schmidt in Brandt; generalni tajnik francoske socialistične stranke Mollet, bivši predsednik francoske vlade Jules Moch, predsednik danske vlade Kampmann, predsednik švedske vlade Erlan-der, švedski finančni minister Strang, avstrijski podkancler Pitterman in prometni minister Waldbrunner; belgijski zunanji minister Spaak in minister za kmetijstvo v izraelski vladi Moša Dayan. Na kongresu je zastopanih 43 socialističnih strank iz vseh delov sveta.
Po pozdravnih besedah predsednika Andersena, je spregovoril voditelj PSDI Sara-gat. Danes je kongres sprejel resolucijo, v kateri obsoja sovjetske jedrske poskuse in pripominja, da je ta obnovitev v nasprotju s prejšnjimi izjavami sovjetske vlade, da ne bo nikoli ona tista, ki bo prva obnovila take poskuse. Na današnjem dopoldanskem zasedanju so razpravljali o podpori zaostalim deželam, na popoldanskem zasedanju pa je Gaitskell govoril o mednarodnem položaju in podčrtal, da bi se bili s pravočasnimi pogajanji izognili izolaciji vzhodnega Berlina, tako pa da se sedaj nahajamo v težavnem položaju vprav zaradi «toge in ozkosrčne nepopustljivosti* Zahoda. Kar zadeva pogajanja, se je Gaitskell vprašal, »kakšno ceno smo pripravljeni plačati* za dosego sporazuma o nemškem vprašanju, in dejal, da morajo na vprašanje odgovoriti predvsem Nemci, sam pa je postavil nekatere, po njegovem mnenju sprejemljive predloge: pristanek na mejo Odra-Nisa kot dokončno mejo; demilitarizirano področje v Srednji Evropi, ki naj bo čim obsežnejše, pod učinkovitim mednarodnim nadzorstvom; priznanje de facto Vzhodne Nemčije; združitev Nemčije s pogajanji, z jamstvi za varnost Zahoda in Vzhoda; zagotovitev svooode zahodnemu Berlinu. Zupan zahodnega Berlina Brandt pa je govoril izključno o vprašanju svojega mesta; zanikal je, da Nemci gojijo revanši-stične težnje, dodal pa je, da ne bodo nikoli pristali na razkosanje Nemčije, goslovanski minister, ki je u- Delegate kongresa je pova-radno obiskal London, je bil bil na večerjo predsednik vla-
republike Gronchi.
V poslanski zbornici so danes začeli z razpravo o proračunu ministrstva za promet, v senatu pa so nadaljevali z razpravo o proračunu zunanjega ministrstva, v kateri je Mencaraglia (KPI) zatrjeval med drugim, da ni res, da bi italijanski komunisti nasprotovali atlantskemu paktu in bili naklonjeni varšavskemu paktu, ampak da oni zagovarjajo odpravo vseh vojaških paktov in predlagajo že sedaj ostvaritev nevezanih področij kot prvi korak k splošni razorožitvi; komunisti — je nadaljeval Mencaraglia — odločno nasprotujejo vsasrš-nemu jedrskemu poskusu, da pa »ne morejo ignorirati, da so ti poskusi postali nujni zaradi vojnih groženj revanši-stov in njihovih zaveznikov*.
Protestne manifestacije dijakov srednjetehničnih šol proti reformi učnih programov so se v nekaterih mestih že polegle, v drugih pa se še nadaljujejo, hkrati pa se na teh manifestacijah protestira tudi proti sovjetskim jedrskim poskusom. Do takih demonstracij je danes prišlo v Rimu, Cremoni, Veroni, Avel-linu in Bariju.
A. P.
tajnik za ljudsko zdravje Monta 1 Markovič,
de Fanfani, voditelje delegacij pa je sprejel tudi predsednik
Protestanti in popis prebivalstva
RIM, 24. — Zvezni svet e-vangelijskih cerkva v Italiji je na svojem zasedanju v preteklih dneh vzel med drugim na znanje neprijeten položaj,
v katerem so se znašli italijanski protestanti v zvezi s popisom prebivalstva zaradi podatka, ki zadeva »župnijsko okrožje*. Omenjeni svet pripominja s tem v zvezi, da «župnijsko okrožje* ne spada med državne upravne enote in da se je s popisom prebivalstva izvršil posredni konfesionalni pritisk na celotno prebivalstvo.
E. Mattei pri A. Humu
BEOGRAD, 24. — Predsednik odbora za perspektivni načrt zveznega izvršnega sveta Avdo Humo je sprejel danes predsednika italijanskega koncerna za tekoča goriva ENI inž. Enrica Matteia, ki je kot gost jugoslovanske investicijske banke prispel v Jugoslavijo s skupino sodelavcev in strokovnjakov. Humo in Mattei sta se razgovarjala
vi raznih gospodarskih vprašanjih posebno s področja energetike. Enrico Mattei bo po vesteh iz gospodarskih krogov med svojim štiridnevnim bivanjem v Jugoslaviji proučil možnost sodelovanja na področju proizvodnje petroleja in tekočih goriv. Mattei je prvič obiskal Beograd že decembra leta 1957, kjer je i-mel preliminarne razgovore z jugoslovanskimi tehničnimi strokovnjaki o možnosti sodelovanja italijanskih podjetij in ENI v raziskovanju in proizvodnji nafte.
 -----
Mednarodno posvetovanje o šoli v Beogradu
DEO< itAD, 24. Včeraj se je- začelo v Beogradu medna-
rodno posvetovanje o sodelovanju šole in družbene sredine. Na posvetovanju sodelujejo prosvetni delavci in pedagogi 16 držav, med njimi tudi iz Italije. Danes popoldne so udeleženci posvetovanja obiskali beograjsko zgledno šolo «Maksim Gorki«, kjer so se seznanili s sodelovanjem šole z gospodarskimi družbenimi in kulturnimi ustanovami v komuni. Sola že tri leta uspešno sodeluje z nekim elek-tro - industrijskim podjetjem, kjer so učenci 8. razreda vsako leto 20 dni na praktičnem delu; podjetje daje šoli za to opremo in material. Poleg tega delajo učenci šole na kmetijskem posestvu blizu Beograda in sodelujejo pri pogozdovanju. V prostorih šole je poleg praktičnih delavnic tudi prodajalna šolske zadruge, ki jo vodijo učenci, pošta in občinska biblioteka.
no, da vsebuje članek Hruščeva osebne ideje in da služi kot podlaga za diskusijo. Dodal je, da so na pobudo Malenkova istega dne pripravili rezervirano pismo partijskim orgahizacijam, v katerem so članek označevali za »zgrešen«.
Dalje je Iljišov izjavil, da so v času kulta osebnosti i-deološke diskusije potekale na podlagi dekretov in na podlagi pritiska od zgoraj. Kot primer je navedel knjigo Voznješenskega ((Gospodarstvo v razdobju zadnje vojne«. Stalin je knjigo prebral in jo zelo pohvalil; avtor je dobil nagrado. Toda nenadoma je knjiga izginila iz prometa in se ni točno vedelo čemu. «To se je zgodilo, je pripomnil I-ljišov, ker je začela knjiga u-gajati; postala je zelo popularna med znanstveniki in študenti, ker je obrazloževala nove ideje.« Voznješenski, ki je medtem postal prvi tajnik KP za Leningrad, je bil ubit med tako imenovano leningrajsko afero. Iljišov je potrdil, da je za to odgovoren Ma-lenkov.
Dalje je Iljišov izjavil: ((Stalin je odstranil iz aktivnega življenja najznamenitejše znanstvenike.« Cjmenil je Pokrov-skega, ki ga je Lenin zelo hvalil m ki ga je Stalin označil za »voditelja buržoazne zgodovinske šole, voditelja protimarksistične zgodovinske struje«.
Dalje je Iljišov povedal, da je Molotov aprila letos poslal z Dunaja uredništvu revije »Komunist« članek, posvečen obletnici Leninovega rojstva. Članek ni bil objavljen, ker je bil tipičen primer dogmatizma, «Tudi Kaganovič, je dejal Iljišov, se je zavzemal, da bi postal velik teoretik in je imel namen spreminjati koncepcije marksizma-leninizma v stalinizem.«
Zatem je Iljišov izjavil, da do sedaj niso še slišali nobenega iskrenega glasu o priznanju krivde in o avfokritilci s strani članov protipartijske skupine. Dodal je, da morajo ti odgovarjati pred KP in pred ljudstvom. Na koncu svojega govora je" Iljišov izjavil, da se ne sme zamenjavati ugled nekega voditelja s prakso kulta osebnosti. Pripomnil je, da dela stranka vse, da prepreči obnovitev kulta osebnosti, toda »storila bo tudi vse, da zaščiti ugled voditeljev, ki so posvetili toliko energije ljudstvu in stvari komunizma«.
Drugi važen govor je bil tudi govor bivšega predsednika prezidija vrhovnega sovjeta Nikolaja Švernika, ki je sedaj tudi predsednik o-srednje nadzorstvene komisije. Izjavil je, da je ta komisija izvršila ogromno delo po dvajsetem kongresu; skupno s periferičnimi nadzorstvenimi organi je proučila številne primere, ki se tičejo visokih voditeljev KP. Vsi ti primeri so nastali na podlagi neutemeljenih obtožb. Komisija je rehabilitirala številne komuniste, ki so bili krivično obtoženi, pogostoma po krivdi Molotova, Malenkova in Kaganoviča. Pripomnil je, da so bili ti trije začetniki ozračja nezaupanja in sumničenja. Sedaj je jasno, čemu so ta-
sklepov dvajsetega kongresa. Ugotovljeno je bilo, da se je Malenkov tesno povezal s policijskima voditeljema Ježo-vom in Berijo. Malenkov je povzročil množične procese s potvorbo dokumentov, posluževal se je spletk, izzivanj in laži. Leta 1937 je odšel v Belo Rusijo z Ježovom in skupno sta skonstruirala »primer nacionalističnega centra v Beli Rusiji* ter obtožila partijske funkcionarje, da so kovali zaroto proti državi. Na podlagi teh obtožb sta Malenkov in Ježov izvršila veliko čistko v kadrih. Svernik je dodal, da je Malenkov istega leta ponovil enako akcijo v Armeniji, kamor je bil odšel z Berijo in montiral proces proti »antileninističnemu kom-plotu*. Na podlagi potvorjenih obtožb so aretirali številne partijske voditelje in člane tamkajšnje vlade. Mnoge od njih je Malenkov osebno zasliševal,
Švernik je potrdil obtožbe Spiridonova, da je Malenkov odgovoren za montiranje leningrajske afere leta 1949 in 1952. Obtožil je Kaganoviča, da je izvršil »represije nedolžnih* leta 1934 v Celjadin-sku ter represije na področju Ivanova in Jaroslava. Ko je Kaganovič postal minister za železnice, je začel množične aretacije med železničarji in je širil teorijo, da povsod delujejo teroristične in vohunske organizacije, ki jih poživljajo trockisti in Japonci. Dalje je Švernik izjavil, da so Molotov, Malenkov in Kaganovič krivi številnih hudih zločinov in da so njihova dejanja zelo škodila stranki. Zatem je Švernik izjavil, da nadzorstvena komisija ne sme
proučevati odslej samo političnih obtožb, temveč tudi vprašanja tatvin, podkupovanja javnih funkcionarjev in navadnih prestopkov. Pri tem je Švernik ostro napadel »ti. ste komuniste, ki se oddalju. jejo od pravilne poti moralnega zakonika komunistov*.
Tudi član prezidija CK Muh-tidinov je v svojem govoru ostro napadel člane protipartijske skupine. Med drugim je izjavil, da so v nekaterih republikah nekateri postopači uživali zaščito Malenkova, Kaganoviča in Molotova, in da so pogostoma po neposrednih navodilih teh treh ti postopači izvrševali protizakonita in samovoljna dejanja.
Pisatelj Mihail Šolohov je izjavil, da. mora kongres sprejeti »pravično toda strogo odločitev proti renegatom, ker morajo člani frakcionaške pro. tipartijske skupine plačat; in bodo plačali za vse, kar so storili«.
Šolohov je večinoma govoril o literaturi in je poudaril med drugim, da obstaja cela vrsta mladih talentiranih pisateljev, ki potrebujejo podpore. Pozdravil je dejstvo, da je bila v zadnjih časih objavljena kaka dobra knjiga, obžaloval pa je njih majhno število »zaradi dejstva, ker so mnogi pisatelji zgubiR stike z vsakdanjo stvarnostjo«.
Pred Šolohovom je govoril načelnik mednarodne sekcije KP Ponomarjev, ki je tudi obtožil delovanje Molotova, Malenkova in Kaganoviča. Pona-marjev je obtožil tudi albanske voditelje.
Danes so kongres pozdravi, li predstavniki komunističnih strank Argentine, Sirije, Kanade in Grčije.
IlilllilllllltlllllllllllllltlllllllllMNIIIlilUlllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIMIIMIIIIiiiiiiiDiiiiiiiiiiii
Vse štiri turške stranke so sprejele ultimat vojske
Sporazumele so se o sestavi vlade narodne enotnosti in se obvezale, da bodo nadaljevale politiko, ki jo je začela vojska, ko je izvršila državni udar
ANKARA, 24. — Voditelji štirih turških političnih strank so se sestali danes «pri okrogli mizi« in so sprejeli ultimat vojske za sestavo koalicijske vlade. Baje je vojska zagrozila, da bo znova prevzela oblast, če bodo stranke zavzele stališče proti revoluciji od 27. maja 1960.
Vojska je postavila naslednje pogoje: 1. General Gursel je edini kandidat za predsedniške volitve. 2. Sestavljena bo vlada narodne enotnosti. 3. Nova vlada ne bo razglasila nobene amnestije za obsojence prejšnjega režima. 4, Zakoni, ki jih je izdal odbor narodne enotnosti, ne bodo podvrženi reviziji. 5. Častniki, ki so bili upokojeni avgu. sta 1960, ne bodo več poklicani v službo.
Predsednik republikanske stranke Inonu je po končanem sestanku izjavil: ((Sprejeli smo koristne sklepe za deželo. Narodna skupščina se bo sestala jutri ob 15.» Tudi voditelj kmečke stranke in voditelj stranke pravice sta podala enake izjave in tako tudi voditelj nove turške stranke.
~w.~- 	Baje	so sporazumu dodali
ko besno ovirali izvajanje J še šesto točko, ki določa, da
«Bianca C.» se je potopila
GENOVA, 24. — Zvečer je v Genovo prišlo sporočilo iz St. George na Antilskih otokih, da se je ladja «Bianca C« potopila. Ladja je vse dan gorela. V teku dneva so jo voja-še ladje zavlekle izven pristanišča.
Vsa posadka se je vkrcala na ladjo «Surriento». Popoldne je prišla v St. George ladja «Amerigo Vespucci«, na katero so se vkrcali potniki, ki s° bili na ladji «Bianca C«. Nekateri potniki, k; so zgubili vso svojo prtljago, se niso vkrcali na to ladjo.
■liiiifMiikniiiiiiiiiiiiiiiiiiilllii iiiiiui itmiiimumiiiiiiiiiituiiiiiiliiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiuitiiiiiifii	'm*	im
Ben Heda: Takoj naj se začno pogajanja za proglasitev neodvisnosti Alžirije
Poudaril je, da je postopek o samoodločbi že preživel - Alžirska vlada je pripravljena obnoviti vsak trenutek pogajanja na resni podlagi
TUNIS, 24. — Predsednik alžirske vlade Ben Heda je na današnji tiskovni konferenci izjavil, med drugim: »Lahko se vprašam, ali ni postopek o samoodločbi preživel in ali ni nova krajša in lažja pot, da pride do ustavitve sovražnosti. Ta metoda bi bila v tem, da bi začeli pogajanja, da se najde načelen sporazum o načinu in o datumu proglasitve neodvisnosti, kaaor tudi o sporazumu za ustavitev sovražnosti. Nato bi se lahko začela nova pogajanja, katerih namen bi bil določitev novih odnosov med Alžirijo in Francijo ter jamstev za Francoze v Alžiriji.
Metoda, ki jo mi predlagamo, lahko pospeši mirno rešitev. Toda če je francoska vlada še vedno mnenja, da je samoodločba še vedno najboljši postopek, da se doseže mir, izrekamo prav tako danes kakor včeraj pripravljenost delovati za mirno rešitev na tej podlagi. V vsakem primeru je alžirska vlada pripravljena obnoviti stike s francosko vlado, da se obnovijo pogajanja na resni podlagi*.
V začetku svoje tiskovne
konference je Ben Heda omenil, da francoska vlada sedaj priznava, da je neodvisnost Alžirije neizbežna in ne gleda na to več kakor na »brezupno rešitev*.
Ko ie predlagal, naj bi začeli takoj pogajanja o neodvisnosti, je Ben Heda pripomnil: »Ni naš namen zavrniti nostopek, ki smo ga bili sPIe" jeli pred dvema letoma. Toda šlo bi za to, da se v interesu miru izvajajo posledice iz razvoja v alžirskem vprašanju v zadnjem casu. Neodvisnost pomeni za nas predvsem ozemeljsko celovitost Alžirije skupno s Saharo Neodvisnost pomeni, da alžirsko ljudstvo izvaja svojo suverenost izven sleherne kolonialne ovire. Neodvisnost ne izključuje sodelovanja, nasprotno, ga celo narekuje, in t J v pravilno tolmaconcm in-teresu naših dveh dežel*.
V začetku je Ben Heda o-stro obsodil policijske in vojaške represije, ki pomenijo pravi genocid. Protestiral je zaradi ponižujočih ukrepov proti petim alžirskim predstavnikom, ki so zaprti v Franciji. Pri tem pa je poudaril nezadostno tnoč narod-
noosvobodilnih gibanj in je dodal, da je sedaj tudi samo francosko ljudstvo mnenja, da je ne samo mogoča, temveč potrebna taka rešitev, ki naj temelji na neodvisnosti. V tem se vidi razvoj, ki lahko pospeši konec vojne in povratek miru.
Adam Bapacki odpotoval iz Birna
RIM, 24. — No povratku iz New Yorka, kjer se je udeležil zasedanja generalne skupščine ZN, se je poljski zunanji minister Rapacki zadržal včeraj in danes dopoldne na zasebnem obisku v Rimu. Na njegovo željo ga ie sprejel predsednik vlade Fanfani, s kalerim se je zadržal v prisrčnem razgovoru. Pod pretvezo, da je zadržan v senatu, kjer se je vršila razprava o proračunu zunanjega ministrstva, se Segni ni poslovil od poljskega zunanjega ministra, ampak je poslal na letališče svojega šefa kabineta ministra Sensija. Pred obiskom v Rimu je bil Rapacki na uradnem obisku v Braziliji,
bodo vojaški voditelji obdržali svoje sedanje funkcije. Sestanek je trajal tri ure.
Načelnik glavnega štaba general Gevdet Sunay je izdal proglas, v katerem pravi: «Med političnimi strankami in oboroženimi silami ni nobenega spora glede skupnega ideala: demokracija v okviru u-stave. Turškemu narodu se odpira srečna prihodnost, ki ohranjuje zapuščino Ataturko. ve filozofije in dušo revolucije od 27. maja 1960. Odslej bodo napori nas vseh, ki bomo bratsko združeni, posveče. ni preporodu dežele.« Proglas izreka priznanje generalu Gurselu ter poudarja soglasje med političnimi strankami in vojsko.
Tajništvo OZN odobrilo sporazum s Čombcjem
LEOFOLDVILLE, 24.	—
Predstavnik OZN je sporočil, da je tajništvo OZN odobrilo sporazum o ustavitvi sovražnosti, ki ga je sklenilo poveljstvo OZN s Combejem.
Besedilo o ratifikaciji poudarja, da ustavitev sovražnosti v Katangi v ničemer ne prizadeva sklepov Varnostnega sveta ali skupščine OZN glede enotnosti, celovitosti in neodvisnosti Konga. Y izjavi je dalje rečeno, da bodo ujetnike izmenjali, še preden bodo uveljavili ostale določbe sporazuma.
Še neraziskani vzroki nesreče pri
BEOGRAD, 24. — Jugoslovanska javnost je še vedno pod vtisom hude nesreče, ki se je pripetila včeraj zjutraj blizu Prijepolja, ko je avtobus s 54 potniki padel v deroči Lim. Pri nesreči je — kot smo že javili — našlo smrt 41 oseb. Rešilo se je 13 oseb, ki se jim je posrečilo skočiti skozi okna avtobusa in so jih nato pripeljali v pri-jepoljsko bolnišnico. Nnjihovo življenje ni v nevarnosti razen šoferja avtobusa.
Danes je posebna komisija strokovnjakov pregledala avtobus in ugotovila, da je bil avtobus tehnično popolnoma v redu, tako da se izključuje možnost, da je do nesreče prišlo zaradi okvare na vozilu. Po nekaterih vesteh je za nesrečo kriv šofer avtobusa Salko Mulaganovič oziroma tisti, ki so mu zaupali to odgovornost. Javljajo namreč, da je Mulaganovič epileptik, poleg tega pa tudi precejšnji ljubitelj alkohola. Zaradi podrobnega pregleda in ugotovitve njegovega psihičnega stanja je bil danes poklican iz Beograda v Prijepolje spe-cialtst psihiates,
Vreme včeraj: najvišja temperatura 16.8, najnižja 10.3, ob 19. u-ri 13.8; zračni tlak 1025 narašča, veter 8 km severovzhodnik, vlage 66 odst., nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 18.8 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, SREDA. 25. oktobra
Darja •	b
Sonce vzide ob b.34 in zatone
 __________ m	V).. Lu
8.00
17.04. Dolžina dneva 10.32.
Vžide ob 18.29 in zatone ob Jutri, ČETRTEK. 26. oktobra
Demetrij	_
Seja pokrajinskega sveta
I
Še z zadnje seje občinskega sveta
intervencija svetovalca Pečenka' v korist domačih živinorejcev
ANAS naj popravi v kriških vinogradih zidove, ki jih je podrla voda - Odobritev sklepa o prenovitvi kuhinje v umobolnici
Na sinočnji seji pokrajinskega sveta je svetovalec NSZ inž. Pečenko postavil vprašanje v zvezi z glasovi, da namerava tržaška občina spremeniti higienski pravilnik zlasti glede prodaje mleka. Po tem pravilniku ne bi smeli več živinorejci prodajati mleka neposredno družinam v mestu, čeprav ga že desetletja uživajo brez sleherne škode za zdravje.
Tov. Pečenko je poudaril, da smejo neposredni proizvajalci prodajati svoje proizvode na podlagi zakona iz leta 1934 ter da se ne sme prodajati mleko le tam, kjer obstaja «miečna centrala*. Pri nas pa je ni in se torej ta predpis ne more izvajati. Živina pri nas je zdrava in uživanje mleka ni nevarno za potrošnike. Redki primeri obolelosti živine, ki so jih vedno takoj odkrili, kažejo, da so zdravstvena jamstva zadovoljiva.
Vest o nameravani prepovedi prodaje mleka je zbudila med kmeti veliko nezaupanje in utegne povzročiti veliko škodo kmetijstvu. Ne smemo namreč pozabiti, da so naši kmetje z velikimi napori izboljšali živinorejo, ki bi jo omenjena prepoved hudo prizadela. Ce pa bi propadla živinoreja, bi lahko le še malo pričakovali od našega kmetijstva. Ta ukrep bi namreč prizadel €00 družin in vsakdo si lahko predstavlja, kakšne gospodarske in socialne posledice bi to imelo. Od tega pa ne bi imeli nobene koristi potrošniki. Razen tega pa bi se tudi zrahljal stik med mestom in deželo.
Tov. Pečenko je na koncu vprašal predsednika pokrajine, kaj se v resnici pripravlja in ali ne sodi, da bi bilo treba posredovati na pristojnem mestu, da bi se zaščitili naši kmetje.
Dr. Delise je odgovoril, da se je pokrajinska uprava že zanimala za stvar, kakor se je zanimala tudi ustanova za kmetijsko obnovo. Preden bo prišlo do odločilnih sklepov bo pokrajina točno poučena o tem in bo storila vse, da se ublažijo morebitne zle posledice. Sama ustanova za kmr tijsko obnovo bo proučila vprašanje, kako bi najbolje prodali mleko, Se bi iz higienskih razlogov prepovedali sedanji način prodaje. Poleg tega proučujejo tudi možnost usianovitve sirarne na Krasu.
Tov, Pečenko je postavil drugo vprašanje glede škode, ki so jo utrpeli nekateri kriški kmetje, ker jim je vdrla med nalivom prve dni septembra voda v vinograde, podrla zidove paštnov in nanesia na zemljišča mnogo raznega materiala. Do tega je prišlo, ker so se zamašili odtočni kanali, ki jih je zgradil ANAS pod državno obalno cesto, in se je tudi udrla zemlja na cesti, ki vodi v kriški portič. Kmetje so se obrnili na ANAS z zahtevo, naj popravi oporne zidove, toda ustanova ni doslej še ničesar storila. Tov. Pečenko je pozval dr. Delise-ja, naj posreduje v tej zadevi. Dr. Delise je obljubil, da se bo pozanimal pri ustanovi ANAS.
V začetku seje je dr. Delise sporočil, da so mu zdravstvene oblasti odgovorile na vprašanje o povečanju radioaktivnosti v zraku. Najvišji odstotek radioaktivnosti je znašal osemkrat več kot normalno, pred nekaj dnevi pa se je ta odstotek znižal tako, da je bil samo dvakrat večji kot normalno. Sploh pa ni mogoče določiti, kje je točna varnostna meja pred zlimi posledicami sevanja. Dr. Delise je na koncu obsodil atomske poskuse, «ki sejejo strupe*.
Zatem je odbornik odv. Stereo odgovoril na neko prejšnje vprašanje svetovalca Gombača glede ukrepov za ublažitev nevarnosti na zloglasnem cestnem križišču na Opčinah, Odbornik Degano pa je na široko odgovoril na vprašanje dr. Fogherja o skrbi za kronične bolnike. Odbornik Corberi je
PRIMORSKI DNEVNIK
UREDNIŠTVO TRST-UL. MONTECCHI 6-11. TELEFON 93-808 IN 94-638 Poštni predal 559 PODRUŽNICA GORICA Ulica S. Peliico 1-11, — Tel. 33-82 UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel. št. 37-338 NAROČNINA Mesečna 650 lir — Vnaprej: četrtletna 1800 lir, polletna 3500 lir, celoletna 6400 lir — FLRJ: v t-drni 20 din, mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din — Poštni tekoči račun:	Založništvo trža.
škega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ. ADIT, DZS, Ljubljana, Strltarieva ulica 3-1, tel. 21-982. tekoči račun nri Narodni banki v Ljubljani 600-14/3-375 OGLASI
Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca; trgovski 80, finančno-upravm 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 3o lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi
v svojem odgovoru svetovalcu Gombaču opravičeval povišanje prispevka kmetov za kmečko blagajno, češ da je močno pasivna. Svetovalec Sema (K Pl) je predložil resolucijo proti vsem jedrskim poskusom in proti vojnohujskaški gonji, kar je dvignilo v svetu nekoliko prahu. Isti svetovalec je tud: predlagal, naj bi pokrajina dala pobudo za sestanek ravnateljev tehničnih šol, da bi
razpravljali o tem, kako ublažiti breme izdatkov za knjige.
Končno so prišli na vrsto razni upravni sklepi. Med drugim so odobrili tudi sklep o skupnem izdatku 63,500.000 lir za temeljito obnovitev kuhinje v umobolnici pri Sv. Ivanu. Drugi sklepi so se tikali pomoči in darilnih paketov revni deci ter nezakonskim otrokom, ki jih vzdržuje pokrajina.
Izlet Zveze partizanov na zborovanje v Vidmu
Zveza partizanov na Tržaškem je sprejela vabilo, ki sta ga ji poslali pokrajinski tajništvi ANPI in ANPPIA iz Vidma ter organizira izlet svojih članov na veliko zborovanje odporniškega gibanja, ki bo v Vidmu 27., 28. in 29. t. m. Izlet bo v nedeljo, 29. oktobra Za informacije in prijave naj se zainteresirani obrnejo na sedež v Ul. Montecchi 6-III.
Odobritev številnih sklepov o izdatkih za javna dela
Kako izvajajo kemično analizo masla v pokrajinskem laboratoriju ? - Za redarsko službo je premalo prosilcev
Na zadnji seji tržaškega občinskega sveta so odobrili 29 sklepov, ki jih je sprejel občinski odbor na podlagi člena 140 občinskega zakona. Kot na predzadnji seji je tudi tokrat svetovalec PSI odv. Se-nigaglia izjavil, da se bo njegova skupina glasovanja vzdržala, čeprav nima nič proti samim sklepom. Razlog za to njeno stališče je v tem, da bi smel občinski odbor izkoristiti omenjeni člen le tedaj, ko gre za res nujne primere, sicer se jemlje občinskemu svetu avtoriteta.
Med drugim so svetovalci odobrili več sklepov o nakupu zemljišč. Za zemljišče o-troškega vrtca v Rocolu je občina izdala 16 milijonov in pol lir ter plačala pri tem za kv. m po 3060 lir. Za drugo stavbišče v Skorklji, kjer bodo zidali novo industrijsko šolo «Volta», bodo izdali kar 139.428.000 lir. Več sklepov se je tikalo vzdrževalnih del v šolah: za šolo pri Sv. Soboti bodo izdali 2.450.000 lir, za obnovo higienskih naprav v šoli »De Amicis* 10.400.000 lir, za prenovitev treh učilnic navtične šole 2 milijona itd. Za obnovitvena dela v openski cerkvi je predvidenih dva milijona in pol lir. 26 milijonov bodo potrošili za obnovitev palače «Modello», kjer so bile do pred kratkim pisarne občinskega oddelka jav-
nih del in kamor nameravajo preseliti oddelek za higieno.
1,111111,1............................................................................................................
Cirobe kršitve navodil ISTAT ob pobiranju popisnih pol
Nekateri popisovalci nočejo sprejeti obrazcev izpolnjenih v slo-Primeri pritiska glede odgovora v enajstem stolpcu
venscini
Včeraj smo objavili zanimiv in duhovito napisan članek prof. Budala o tem, kako je popisovalec ljubeznivo nastopil in brez vsakega prerekanja sprejel družinski list napisan v slovenščini. Zal vse kaže, da gre za dokaj osamljen primer, saj nam iz več krajev sporočajo, kako popisovalci zelo neradi sprejemajo italijanske obrazce izpolnjene v slovenščini.
Tipičen je primer, ko sicer drugače ljubezniva popisovalka v khedtšSu rfie.ita mžnkt/r ni hotela vzetii: obrazcev izpolnjenih v slovenščini, in to tudi utemeljevala, da nima takih navodil. Cez pet ur pa se je ista popisovalka vrnila ter 'pove’dala, da se je pozanimala in da lahko sprejme tudi obrazce izpolnjene v slovenščini.
O nekaterih takih primerih smo včeraj obvestili pokrajiin-ski urad za popis prebivalstva, kjer so nam začudeno dejali, da to m mogoče, saj so že pred časom dali podrobna in jasna navodila. Uradno so nam tudi sporočili, da je v ponedeljek nadzornik centralnega statističnega urada (ISTAT) dr. Jacono, ki je prispel nalašč v Trst za izvajanje popisa, ponovno poudaril načelo in obvestil vse občine, da se lahko obrazce izpolnjuje v katerem koli jeziku in izrecno navedel, da se jih lahko izpolni v slovenščini.
O takem zagotovilu smo poročali že prejšnji teden, ko je na izrecno vprašanje našega urednika občinski odbornik tržaške občine Gasparo, predsednik občinske popisovalne komisije, zagotovil, da ni nobenih težav glede jezika, ki se ga bodo družine posluževale pri izpolnjevanju družinskih listov in drugih obrazcev.
Vsa ta zagotovila, obljube in uradna sporočila, se torej dosledno ne izvajajo. Dolžnost odgovornih oblasti je, da preiščejo razloge in ugotovijo krivdo za tako ravnanje, ki predstavlja ponovni pritisk na slovensko prebivalstvo in ki bo gotovo povzročilo, da bodo glede odgovorov v enajsti koloni rezultati popisa še bolj popačeni in netočni, kot bodo iz mnogih drugih razlogov.
V tej zvezi pa lahko poudarimo <jve ugotovitvi:
1. Vse kaže, da obstaja med
popisovalci in vodstvom tržaškega občinskega popisnega urada nekaka ovira in da se uradna obvestila pokrajinskega pa tudi občinskega popisnega urada izgube nekje po poti. Kako je mogoče razumeti in vskladiti primer popisovalke, ki «ni imela nobenih navodil o slovenskem izpolnjevanju obrazcev*, z uradnimi zagotovili, da so vsi načelniki popisnih sekcij taka navodila pravočasno prejeli? Očitno ima nekdo interes, da se navodil a.'«p4i pati ižgube* in da s.e, tako vpliva na slovenske družine.
2. Pri pokrajinskem popisnem uradu smo se pozanimali, kdo slovensko izpolnjene obrazce prevede v italijanščino, da jih bodo lahko uporabili v Rimu na zveznem statističnem uradu. Jasnega odgovora nismo prejeli. Vse pa kaže, da so to delo enostavno prevalili na popisovalce same, tako da imajo s takimi obrazci dvojno delo in jih morajo, potem ko so jih pobrali, prepisati. To pa pomeni, da popisovalci tudi iz tehničnih razlogov (če ne zasledujejo celo drugih smotrov). silijo družine, da naj izpolnijo obrazce v italijanščini Na vsak način pa je tak postopek nepravičen in bi morali občinski popisni uradi nastaviti dovolj osebja, ki obvlada slovenščino, in ki bi lahko to dodatno delo v redu opravilo.
član odloči, kateri odgovor naj napiše v to kolono. V praksi pa se dogaja, da v tem primeru popisovalec kar enostavno napiše italijansko. Znan nam je tudi primer, ko so neko ženo klical, na popisni urad in od nje zahtevali, da spremeni odg vora za svoja otroka, kjer je bilo napisano »slovensko«, medtem ko je družinski poglavar napisal »italijansko«.
Važna sta bila sklepa o zidanju osnovne šole na Opčinah za 120 milijonov in preostalega dela ceste, ki veže Ul. Marehesetti z Ul. Eremo za 28 milijonov in pol lir. Te ceste morajo zgraditi le še nekaj sto metrov, toda dela že dolgo počivajo, ker bi morali podreti nekaj hiš, kar je za občino vedno trd oreh zaradi pogajanj za odškodnino. Kljub temu sklepu bodo torej dela še dolgo počivala. Ta cesta bo namreč povezala Rocoi z Lovcem in novi stanovalci na Kjadinu jo zelo potrebujejo.
Edini sklep, za katerega so glasovali tudi socialisti, je bil sklep, po katerem bodo trajno ohranili na pokopališču pri Sv. Ani grob v katerem je pokopan bivši komunistični svetovalec Visintin, ki so ga leta 1922 ubili fašisti. Zadnji sklep se je tikal vzdrževalnih del na pločnikih, v parkih in na cestiščih za 10 milijonov lir. Pri tem je župan povedal, da prefektura noče odobriti sklepov o popravilih pločnikov, češ da pripada ta izdatek lastnikom hiš, ob katerih potekajo pločniki. Pri tem je vodja skupine svetovalcev KPI dejal, da se tokrat PKI prvič strinja s prefekturo. to je, naj skrbe za popravilo pločnikov hišni lastniki. No, prva leta po vojni je prefektura vedno odobrila te izdatke, najbrž zato, ker so bile najemnine nizke in so imeli hišni lastniki malo dohodkov od hiš. Ko je občina pripravila nov pravilnik o gradnjah, je ukinila omejitev, kar se števila nadstropij tiče, hkrati pa izločila predpis po katerem morajo skrbeti za pločnike hišni lastniki. Toda tega pravilnika višja oblast še ni odobrila.
Do pritiska pa ne prihaja samo v primerih, ko družine izpolnijo popisne obrazce v slovenščini, temveč niso nič manj številni primeri, ko popisovalci izrekajo razne kritične pripombe, če neka družina napiše v enajsti stolpec »slovensko«. Tako so nam iz mesta sporočili primer, ko je popisovalec z grozečim izrazom delal: »Jaz ne bi nikoli napisal «slevensko», saj v takem primeru ne bi nikoli dobil Javne službe«.
Najbolj resno pa je stanje v mešanih zakonih In pri družinah, v katerih uporabljajo slovenščino in italijanščino.
Avtomobilske miši na delu
Na komisariatu Javne varnosti je Remo Sartor; iz Ul. Del Rivo 46 prijavil, da so mu neznanci ukradli motor, ki ga je parkiral na Trgu Sv. Jakoba. Giuseppe Lena iz Ul. Mon-te S. Gabriele 8 pa se je pritožil, da mu je nekdo prerezal streho avtomobila, ki ga je parkiraj v Ul. Castagneto. iz katerega je odnesel dežni plašč in razne druge malenkosti v skupni vrednosti 35.000 lir.
Med uro, posvečeno vprašanjem; ie svetovalec dr. Pin-cbečle vložil pismeno vprašanje glede odkritja 50 stotov ponarejenega surovega masla v Gorici, in sicer v goriških hladilnih skladiščih, ki so ga hranile na račun furlanskih podjetij, katera dobavljalo maslo zalsti Trstu. Dr. '"‘in-cherle je vprašal, kako se more spraviti v sklad z optimističnimi izjavami ravnatelja tukajšnjega pokrajinskega kemičnega laboratorija, češ da niso v Trstu nikoli ueotovili takšnega primera. Nadalje je vprašal, ali uporabila laboratorij v analizah vzorcev masla zastarelo metodo, ki .10 predpisuje zakon iz leta 1926 ali moderno analizo.
vilo, ki ga predvideva stalež. Odbornik Venier je dejal, da velja zadnji natečaj za 60 mest ter da se prosilci lahko priglasijo do 16. novembra. Naštel je nato že znane podatke o staležu ter o rezultatih prejšnjega natečaja za meščane in natečajev, ki so bili omejeni na pripadnike upravne in civilne policije. K zadnjemu natečaju se je priglasilo vsekakor premalo interesentov.
Svetovalec Pogassi (KPI) je vprašal, kaj je z načrtom za gradnjo novega vodovoda, ki ga nameravajo napeljati iz spodnjega Posočja. Pri tem je omenil ogromno potrošnjo vode prvi dan poletja in rekel, da je treba le blagodejni plohi, ki je bila naslednji dan, zahvaliti, da ni prišlo do omejitev pri potrošnji vode. Na to vprašanje bo odgovoril pristojni odbornik na eni izmed prihodnjih sej.
UREDNIŠTVU
Zastrupitev delavca z gorilnim plinom
Ko je včeraj dopoldne 24-
letni Vitorio Juričič s Trga S.
Posledice potujčevanja
V prilogi večernika «Picco-lo Sera» — »La Cittadella» sem prebral zanimivo pismo, ki ga je omenjenemu listu poslal neki Giuseppe S. in ki se mi zdi po vsebini in pomenu zanimivo, saj je jasen primer raznarodovanja Slovencev in nam potrjuje, kako majhno vrednost bo imelo sedanje ljudsko štetje v pogledu podatkov o narodnosti. Zato vam pošiljam v objavo prevod omenjenega pisma:
• Predragi Melchiore, če mi dovoliš, ti bom na kratko orisal svoj osebni položaj. Tvoja sodba v tem pogledu bo razjasnila moja mnenja o tem.
Gre za sedanje ljudsko štetje, in sicer za vprašanje, kateri jezik se govori v družini. Takoj ti povem, da sem po-tujčen Slovenec. Slovenščine ne znam namreč niti besedice.
Leta 1922 je mojemu očetu neki gospod, po imenu Fran-cesco Giunta »velikodušno ponudil* pol litra ricinovega o-lja, ker je govoril slovensko.
Jaz ne gojim sovraštva do nikogar. Jaz sem odpustil! Kljub temu pa dejstvo ostane, Bilo je to nesramno de-
Giovanni 2 popravljal plinsko
cev v neki ulici, kjer urejujejo kanalizacijo, se je nekoliko zastrupil s plinom, ki je uhajal iz cevi. Odpeljali so ga v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na opazovalni oddelek. Zdravit; se bo moral 5 dni.
janje, ki ga bodo pri meni
doma težko pozabili, Meni o-staja na to grenak spomin. Mislim pa, da sem dobro razumel igro na mojo škodo. Jasno je, da so s terorjem v tistih časih dosegli na moj
račun to, kar so želeli.
Jaz sem na vprašanje o občevalnem jeziku odgovoril: govorim italijanski. In to je popolnoma res. Takšen odgovor bodo seveda tu «v domovini de Rossettija*, sprejeli z zadovoljstvom. Bom pač e-den od popisanih, ki bo dokazoval »italijanstvo*. Toda, predragi Melchiore, kakšno moralno ali duhovno vrednost bo imela ta moja izjava glede na poštenost, iskrenost, spoštovanja do bližnjega ter do zapovedi »Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe*? V čast domovini je moj primer izraz tržaške stvarnosti, ki jo povzamem z rekom našega lepega narečja: »bolje iskren ščavo kakor lažen Italijan*. Ali pa, če se povrnem k jeziku, ki ga govorim — »bolje je poznati lastnosti ljudi, kakor njihovo število*.
Pripominjam, da je pač či-tatelj «Cittadelle» zaman pričakoval, da bi mu Melchiore «razjasnil um*.	V.	p.
PROSVEi'N° D R U S T V 0 barkovU*
USTANOVI
BALETNO ŠOLO
KINO «R0SANDRAs
V BOLJUNCU
predvaja danes 25. t. m. ob 19.30 film:
Bratje Riko
(Fratelli Rico)
Igrajo: WILIAM GOETZ in RICHARD CONTE-KATHRIJN
Izpred kazenskega sodišča
Mlada sta zašla na slabo pot in plačala z zaporno Kaznijo
V javnem vrtu je prodajala zdravilna mazila nemškega izvora
Na zatožni klopi kazenskega sodišča bi morala včeraj sedeti 19 let stari Fabio I. in 21 let stari Giordano Vittorel-li iz Ul. F. Venezian 20, ki bi se morala zagovarjati zaradi tatvine. V sodno dvorano pa je prišel le mladoletni Fabio, medtem ko Vittorelli-ja ni bilo na spregled. To mu seveda ni pomagalo, da bi
se izognil kaznj, ki so mu jo p^sodi,lit.„sodniki na koncu
razprave
. Tatvina, ..zaradi katere sta bila oba nepridiprava prijavljena	sodišču,	se	je	zgodila
12. marca lanskega leta ponoči, ko sta v Ulici Palladio u-kradla	motor,	ki	ga	je tam
Svetovalka	Benni	(KD)	jel	pustil	Romano	Cicala.	Z njim
vprašala	pristojnega	odborni-	sta se	vozarila	po	mestu, vse
ka, ali sodi, da se bo za dru-g. razois natečaja za sprejem v službo zbora mestnih redarjev priglasilo dovolj prosilcev, tako da končno doseženo šte-
dokler ni zmanjkalo bencina. Nepridiprava sta potem motor pustila na cesti in ker jima vožnje še ni bilo zadosti, sta se hotela najprej polasti-
			
Plaz zemlje zasul delavca v jarku
Tako so številne družine napačno napisale v enajsti stolpec dva jezika: »slovensko-ita-liiansko«. Uradno je predviden en sam odgovor in bi bilo torej logično, da popisovalec zahteva naj se vsak družinski
lllllIllllilllllIllllIlIlIllIlllimillllimillllimillllillimimillllllllilllllillllllliilllllllllllllllllllMlll
Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Izdaja in tiska ZTT, Trst
\______________________________J
Tihotapec z opijem pred prizivnimi sodniki
Priznali so mu nekatere olajševalne okolnosti in mu znižali kazen na 2 leti in 4 mesece zapora
Tržaško prizivno sodišče je včeraj	obravnavalo	primer
Trajča Ivkovskega, ki je bil zaradi	tihotapstva	surovega
opija obsojen v letošnjem juliju na	3 leta in mesec dni
zapora ter na 310.000 lir globe.
Finančna straža v Trstu je že v začetku tega leta zvedela, da	nameravajo	tihotapci
prenesti v naše mesto večjo količino opija v surovem stanju. Zaradi tega je poveljstvo finančne straže odredilo poostreno nadzorstvo nad raznimi prehodi, vendar zaman. Toda 11. julija zjutraj so financerji zvedeli, da bo opij le prišel na naše področje in da ga bo tihotapec izročil kupcu točno opoldne istega dne v neki gostilni v Boljuncu. Poveljstvo finančne straže je takoj mobiliziralo nekaj skupin financarjev, ki so se postavili v zasedo okoli označene gostilne. Njihov namen je bil, da bi aretirali ne samo tihotapca, temveč tudi kupce. Vse je bilo nared, ko je nepredvi-i den slučaj deloma prekrižal
načrte. Tihotapec je res prišel v gostilno, toda takrat je pred gostilno slučajno prišla tudi patrulja financarjev v uniformi, ki ni nič vedela o zasedi, ki so jo postavili njihovi kolegi. Toda njihova prisotnost je seveda alarmirala tihotapca in da ne bi tudi on pobegnil, so ostali financarji past zaprli in ga aretirali.
Ivkovski je na prvi razpravi pred kazenskim sodiščem dejal, da je pred časom spoznal v Trstu nekega človeka, ki mu je ponudil dober zaslužek, če bi opij prinesel v Trst. Dejal je, da ga je potem res kupil od nekega makedonskega kmeta in da je zanj plačal po 20.000 dinarjev za kilogram.
Prizivno sodišče je včeraj upoštevalo nekaj olajševalnih okolnosti in tako so mu sedaj kazen znižali na 2 leti in 4 mesece zapora ter na plačilo 220.000 lir globe.
Preds. Carpanzano, tožilec Marši, zapis. Pangi, obramba Kezich,
Ponesrečenega delavca nesejo v rešilni avtomobil RK
Na delu se je včeraj popoldne hudo ponesrečil 46-letni Carlo Bossi iz Ul. Baiamonti št. 12, ki so ga s pridržano prognozo sprejeli na I. kirurški oddelek. Bossi je v Ulici Castaldj kopal jarek aa ureditev kanalizacije. oziToma pri. ključitev kanalizacije k stavbi št. 3 v omenjeni ulici.
Nenadoma se je delavcu pod nogami udrla zemlja, istočasno pa se je nanj usul plaz izkopanega materiala in zemlje, ki ga je zasul do pasu. Njegovi delovni tovariši so mu priskočili na pomoč, a ga niso mogli rešiti iz nevarnega položaja. Poklicali so gasilce, ki so imeli dobro uro dela, da so odkopali in odstranili material ter rešili ponesrečenega delavca. Z rešilnim avtom so ga nato odpeljali v bolnišnico Bossj je dobil hude poškodbi-po nogah in bokih, verjetno pa tudi notranje poškodbe v trebuhu.
ti motorja, ki je stal na Foro Ulpiano in potem še drugega v Ul. sv. Frančiška. Toda motorja nista znala prižgati in tako so ju zaradi tega obsodili le za tatvino prvega motorja, v drugem primeru pa za poskusno tatvino.
Toda Vittorelli se je, oziroma bi se moral, zagovarjali še zaradi vrste drugih obtožb. Približno .mesec pred tatvino motor;a je bil namreč v, neki igralnici v Ul. Carducci, kjer ie segel v žep jopiča, ki' je visel na obešalniku. Iz žepa je povlekel listnico, tast Pietra NicoHnija in v kateri je bi\o 79.590 lir gotovine. Listnico je seveda spravil v svoj žep in opogumljen nad tem »uspehom* je nekaj dni za tem v igralnici v Ul. Tor-rebianca ukradel najlonski dežni plašč, ki je bil last nekega klienta. Med zasliševanjem na policiji pa je še priznal, da je novembra 1959 u-kradel v tramvaju proge «9» 15.400 lir, ki jih je izmaknil skupno z listnico iz žepa nekega potnika.
Sodišče je oba obsodilo. Fa-
zdraviti 30 dni. Povedal je, da se je v nedeljo peljal z vespo po cesti iz Lucije v Piran in je iz neznanih vzrokov zgubil ravnotežje ter zletel na tla. Pri tem si je zlomil levo nogo in se pobil ter ranil po ohrazu. Odpeljali so ga v bolnišnico v Izoli, kjer so mu nudili vso zdravniško pomoč, nato pa so ga na njegovo zahtevo odpeljali v Trst.
Pobegnila sta iz šole
V ponedeljek dopoldne sta izginila neznano kam dva 13-letna dečka, ki ju je profesorica kaznovala, ker sta bila nedisciplinirana med poukom. Izgnala ju je iz učilnice in jim ukazala, da morata čakati na hodniku do konca pouka. Na mesto da bi počakala, pa sta se Gaetano B. in Antonio C. odpeljala v neznano smer s kolesi svojih sošolcev.
Dečka, ki obiskujeta italijansko industrijsko strokovno šolo na Opčinah in sta gojenca v »Villaggio del fanciullo*, so karabinjerji iskali dva dni
bio I., ki je mladoleten^ in se jn ju včeraj zvečer našli ter je tokrat prvič pregrešil zo-1 ju izročili staršem. Antonio
per zakon, je bil obsojen na 5 mesecev in 20 dni zapora ter na 5.500 lir globe, vendar so mu sodniki priznali ugodnosti, ki jih predvideva zakon. Vittorelli pa, ki je že imel opravka s sodiščem, pa je bil obsojen na 19 mesecev zapora in 19.000 lir globe, poleg tega pa mu je bila preklicana pogojna obsodba, na osnovi katere je bil 26. novembra 1957. leta obsojen na 2 letv, 8 mesecev in 26 dni zapora ter na 9.600 lir globe, ker se je že takrat pregrešil s tatvino, s spolzkimi dejanji ter drugimi podobnimi zadevami.
V druni razpravi pa je na zatožni klopi sedela 34 let stara Maria Visintin por. Rosset iz Ul. Mazzini 46. Obtožena je bila, da si je v daljšem razdobju prisvojila 24.000 lir, ki jih je njen svak Rodolfo Ravalico hranil pod marmornato ploščo na nočni omarici. Ravalico je tatvino prijavil lanskega maja in takrat je tudi dejal, da mu ie bilo u-kradenih kar 100.000 lir. Sodišče je Visintinijevo obsodilo zaradi tatvine na 15 dni zapora in 6.000 lir globe, a tudi njej so prisodili olajšave, k.' jih predvideva zakon.
Zadnja je bila na vrsti 40 let stara Cecilia Stefani por. Vatovec iz Drevoreda XX. septembra 52. Avgusta letos so jo zalotili finančni stražniki, v javnem vrtu, ko je skušala prodati nekatere predmete nemškega izvora. Ko so jo ustavili, so pri njej našli 84 kuhinjskih nožev, 204 nalivna peresa, 24 lončkov nekega protirevmatičnega mazila ter 45 metrov najlonskega blaga. Na zaslišanju je ženska povedala, da je blago kupila za svojo sorodnike od nekega neznanca na Trgu Ponterosso in da je za blago plačala 20 tisoč lir. Ni vedela, da je s tem zagrešila kaznivo dejanje, česar se je zavedla šele, ko je dobila v roke obtožnico, češ da se je ukvarjala s tihotapstvom. Zato so jo včeraj tudi obsodili, in sicer na 15 dni zapora ter na 9.000 lir globe.
Preds. Boschini, tožilec Vi-salli, zapis. Strippoli, obramba V. Bologna, Falconer in Paodvani.
je taval blizu svojega doma v Ronkih, Gaetana pa so našli blizu njegovega doma v Trstu.
Vlaganje prošenj za akademsko leto 196162
Podporno društvo Dijaška Matica v Trstu razpisuje vlaganje prošenj za akademsko leto 1961-62.
Visckcšolcj lahko prosijo za dolgoročno brezobrestno posojilo.
Prošnje se vlagajo na poseb nih tiskovinah, ki jih prosilci dobijo nri odboru hilaške Ma-tce v Trstu v Ul. Geppa 9-II.
Naslov sprejema prošnje do 30. oktobra t. 1.
učiteD
V I LKS
ki jo bo vodil baletni
A D R I J A N " '
Baletna šola bo » ^ in dekleta c ! »• le"
V primeru zadosio««^
adostnegf^
vila mladincev
bo ustanovljen tudi ba]et za klasični revijs*>
tečal
Balet«0 *
Vpisovanje za »“‘""j,0 * lo in revijski	„	ffI.
društvenih	in
Cerreto 12 dan®* j J7. jutri 26. oktobt do 19. ure.
OLEDA
VERDI
se nf
Pri gledališki blagajj^ g
daljuje sprejem ab°8 1 ‘“'jn S novo gledališko sez. ’ i bo začela 11. novemg*^ scagnijevo opero <<m
TEATRO NUOVO ,
Sprejemajo se >?°v^bonBi?if*
in potrditve starih
ANJ
za novo dramsko se.z0.]e<lal$lj maji se dobijo Pr m do " blagajni vsak dan d v pe in od 16.30 do 19.30 ter
«ffj
saži Protti.	.	„
Cene - Za šest p«*5^ % premiere:	sedeži A
sedeži B 3.400 lir- . . sedl vitve sedeži A 3.400	>
B 2.600 lir.
K I NjL
»vam <
Brahms?*. Ingrid Berg ves Montand, Antilom
Nazionale 15.00
Prepovedano mladini- ^
Fenice 15.30 «Don C&MfejO
signor naspol*, Ferna® no Cervi.
Excelsior 15.30 »Vrt na< Burt Lancaster. P^ mladimi.
,ld!
Grattacielo 16.00 »Nava^F
topovi*. Eastmancolo • pc ry pečk, Anthony ^
vij Niven.
Arcobaleno 15.15 Peyton Plače*. Barve
Supercinema 15.30 «Bit^a ^ lamu». John Wayne. ^ Alabarda 16.00 «TototrU S Zadnji dan.	^
Aurora 16.00 ((Julija noff».
Cristallo 16.30 »Streljal1*
vi pogled». Prepove
Garibaldi 16.30	«1'
chaele Costantin.	.	$
treti«**
Capitol 16.00 «Izziv
žu)>. Tecbnicolor. ^ f* Impero 16.00 «NajboIJ 0 na svetu».
Itaiia 16.00 «Divizija Ljubezen po narocuv
Prepovedano mladij' jjoo^
Massimo 16.00 «Rol>1^ gusarji«. Technicolor*
ker. Zadnji dan. Moderno 15.30 <(^uZ.e<j tfO
njen svet». Prepove1 dini.
Zadnji dan. . Astoria 16.30 «Mostj^ p0*
looju». Vivien
»X“U
Vittorio Veneto t®-1 park
poželenja*. Dok>r,eS	m
povedano mladim, -joj«!* Ideale 16.00 «Legija 0	^
Marta Toren. .,-rosn1 Marconi 16.00 «Ne|fl,g,rj *
boj*. Technicolor.	j)
tiel. Prepovedano
Abbazia 16.00 «Dru^L & Renato Rascel, An	-
Prepovedano mladi •	<
fl-l •
Odeon 16.00 »Bele ® ri, cello Maistroiamni, tarisKa.jg Skedenj 16.00 «Sam<>* jver ca». Stan LaureU dy.
KINO PROSEK
.KONI0V&
25. *’
predvaja danes ob 19.30 LU* 1
Poljubljam,.
poljubila5;
(lo bacio. tu D
_ b»cl
Igra: MINA,
NO. SENTIERI Upi PINO Dl cA -e
predvaja danes 25. t. m. z začetkom ob l*1
Triglav film, ki je prejel I. nagrado v C»tt° sneman v Jugoslaviji
DOLINA MI0
(La vaile della pace)
Igrajo: EVELINE KORBFEILER, TUGO STIG in BORIS KRALJ
Glasba Marijana Kozine. Vsebina in scena
OD VČERAJ DO DANES
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 24. oktobra 1961 se je v
Trstu rodilo 10 otrok, umrlo pa je 8 oseb.
UMRLI SO: 60-letn,i Emilio To-maselli, 80-letni Giuseppe Capuz-zo, 69-letni Giovanni Godina. 68-letni Michele Valerio, 51-letna Maria Lemma vd. Cester, 73-let-ml Giovanni Skerbetz, 70-letna Angelina de Porenta, 64-letni Carlo Gherlani.
Gasilci in deiavci vlečejo iz jarka deiavca, ki ga je zasui plaz zemlje
NOČNA SLUŽBA i.EKAHN
Barbo-Carrnel, Trg Uarlbaidi 5; Benussl, Ul, Cavana 11; A) Ga-
Nesreča Tržačana pri Piranu leno U1 s Cllln° 36- Alla M|-
nerva. Trg. sv. "'rančlška 1; Ra Včeraj popoldne so z jugo- vaalni. Trg Liberta 6. slovanskim rešilnim avtom pri- i
| peljali v bolnišnico, kjer so ga ------------------------------------
sprejeli na ortopedski oddelek. ’
23-letnega Maria Marsettija iz I Ul. Muzio 3, ki se bo moral
PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO 1
KASEN A
St *
<
Redni občni zb°r
°BCNI ZB°%
vršil v petek dne -jif*
* i »u 'in on m
t.l. Ob 20.30 V n j rani v Ul. GepP3^ jr i
Slovenski
Danes 25. t. m- „>
Ul. Montecchi
»PSOmek PO ob' i /
den sestanek. P° -iJS fi nem redu pr°J «]jnc vov. Opozarjamo .
njavo knjig in rC
Odbor PD
S
i?'
tli
Si
h
izreka svojemu -s|je
Živicu globoko ki izgubi očet®
JEKLO - ENO GLAVNIH BOGASTEV ŠVEDSKE
Na obisku v v mestu pod
Kiruni
zemljo
I« Kiruna daleč nad severnim polarnim krogom, je zelo lepo, moderno me-0' Sodobno urejen rudnik, pravo mesto pod zemljo - Kakovost in količina rude
KIRUNa,
!te
konec oktobra. —
iz jekla, pa naj kritje'”ainavaden n°žiček za
"* kateriht0ne težek st'r°J
itjejre.m ie vtisnjen pečat, “sotovr SVedskega jekla, ima ^rašan^n° C,eno in prodajo.
’3sanje . w10stft« KaJ to, sem si
razumi^ ^nvPra^anje '‘V jekf?1 saj Ne™-
‘lito tlJrski industriji zelo %jo ^'J0’ še daljšo tra-pa l~° • ^nSie^i> Ameri-
ierne l,mai° odlično rudo, ‘®ljeri"ovarne in sodobno
, k^urenceŽVedSk° ^ t'o
vk‘emu
!llo“,!pra5anje sem si sku-
,e’ 'udi , I*1’ na rnzne nači-!?a deiei da ie Švedska ‘itf že a severne Evrope, 5t in j. .. . niso imeli voj-,llo8očiia PJe ta dolga doba ,iki itDen > se v svoji teh-Jliifno j? ?liot da se siste-rsko okii° v svojo je-Vsemi j, Ustrijo, ki je med 'Nars,Va0Sanu njihovega go-°j Za 1 118 drugem mestu, !i tni j esno industrijo. To %v0ra ni dalo dokončnega °Vanjp 2a^° Je bilo moje ’ Kitu,,; na sever Švedske t. . , nekako-šolski izlet, ‘"“sit* Še pred kratkim
biSi' .
bližini so rudarji, ki bodo za- f di za količino, za zaloge, ki menjali one, ki sedaj s svo- ' SO nam na nPTnnlo rr/-» A/l len«
?%]	Švedske	za
s; ))0 kraJ primitivnosti
kot kraj _
namreč slikal sred-
"ie v°bk° s°dobno
življe-
?Ve^nilIl^a^u,	daleč	nad
fc*  ........................
Polarnim
ie> da me je inž.
ivo ie
krogom?
1 ,tečaiater'm sem se v Kiru-'riaii i, naS°voril uprav s ,C esedami;
*> C'no ste St , v Kiru
pričakovali, ni naleteli na
II?1‘ivnn -
iSo ; ln neurejeno indu-? Sem ■ mestno življenje, * oj	Priložnost	sli-
^ *h tujih obiskoval-°st Krruni je primi-8 ! Do« !2Vodnje in življe-daljn- e nostmi pionirstva Apa “.Preteklost...«
S», 7a Kiruna -2enii
‘SS^o
0 zr
ro, , v; ,Sem
Sum Zraka’
Vu ’ Psrki i
a — je na-r — je moder-mesto, svetlo z moderno in cvetjem.« j že opazil.
vjeL'.sem P” vpra-
S^la
cern je tajnost šved-
to" lekja
CVt	cem	njegova
v ? trW.a mu je vse sve-
V-enir 1 . °dprto?
is.1'9' ki 1 Se dal posebnega v. Oitiii me
je najprej po-
Ri,rudnik. «Ko boste : "i t. ‘runri	____
! -ohn ~ P°d zemljo, ti ‘ sin« r iaaen.)>— Mi
^ia - " rek6L
... .. obleka, gumasti 'ika eitl in rudarska
" boPa opmmbaterijo- t0 je °e v	za	vsakogar,
1iJ*fežrJUCinilc» v globoke
Sik rude.
J* PravP°d goro Kirunava->i .Presto i?ravcato podzem-’r!i u ni mraka,
u
ozkih in
lira ■ ’ kier ogrom* ojpl a.ni vrtalni stroji Vse al° rove. Drugod Jlov.i6^0’ Povsod, ka-
I v?2en v anizk°Plh
jimi vrtalnimi stroji rijejo v železno rudo, in čakajo na izmeno v eni izmed desetih lepo urejenih restavracij, ki so razmeščene druga pod drugo v nekakšnih desetih nadstropjih rudnika. Mi smo v četrtem nadstropju od vzgoraj navzdol. Restavracija je polna rudarjev. Vsi so še pri mizah in vsak si je naročil to, kar si je želel, toda pred vsakim je obvezno kozarec mleka.
Vtem ko rudarji v restavraciji uživajo svoj opoldanski obrok, se iz daljave čujejo eksplozije, iz neposredne bližine pa vrtalni stroji in va-gončki: Vrtalni stroji škripajoče rijejo v trdo rudo, va-gončki pa prazni ali polni drvijo noter ali ven....
In moj spremljevalec mi razlaga: «Edine evropske dežele, ki imajo dovolj železne rude za svojo plavžarsko in jeklarsko industrijsko zmogljivost so Francija, Norveška, Španija in Švedska. Med državami pa, ki izvažajo železno rudo, zavzema Švedska drugo mesto. Leta 1958. smo na primer izvozili 8.9 milijona ton železa. Pred nami je bila edinole Venezuela z desetimi milijoni ton, Francija pa je bila kaj za nami s 7.3 milijona t'on»
«Kar se pa tiče kakovosti našega jekla — nadaljuje spremljevalec — se smatra, da je naša ruda najboljša, ker vsebuje od 60 do skoraj 70 odst. železa. In večina tako kakovostne rude je vprav v našem rudniku ter še v rudniku v Malmbergetu, nekaj južneje od tod.
«Ruda je klasificirana v šest skupin, od katerih so nekatere, ki imajo tudi 68 odst. železa. Vse ostale grupe pa imajo vsekakor zelo visok odstotek. Švedska železna ruda posebno ona s tega področja, pa ne daje le velike količine železa, oziroma jekla, pač pa tudi izredno kakovostno železo in jeklo, tako kakovostno, da spada med najboljše na svetu. To bi bil eden izmed ro.dgo,YO.rov na, ,vprašg»j£: ..<j «tajriost'i kakovosti« švedskega jekla«.
»Kar se pa tiče prodaje švedskega jekla na svetovnih tržiščih — nadaljuje
so nam na razpolago. Od kar se je začela eksploatacija rude v tem rudniku leta 1898, smo do danes izkopali okoli 240 milijonov ton rude in okoli 150 milijonov ton kamenja. Kaže, da bomo letos izkopali 10.5. milijonov ton rude, leta 1964 pa se bo ta količina povečala že na 15 milijonov ton. To so količine, ki zagotavljajo sigurno, nemoteno dobavo.«
«Končno — pravi inženir spremljevalec — zaloge rude našega rudnika Znašajo okoli dve milijardi in pol ton rude, zato bo eksploatacija lahko trajala še nekaj stoletij....
Ti podatki bi vam mogli služiti kot odgovor na vprašanje o «tajnosti švedskega jekla« o njegovi kakovosti in uspehu na tržiščih. Gre, torej, za visok odstotek železa v rudi in za ogromne količine rude same.
D. Z.
Jayne Manslield v kozmonavtskem oblačilu. Tako bo nastopila v novem fantastičnem filmu, ki ga pravkar snema in ki se dogaja v vesolju
ŽIVLJENJE	ITALIJANSKE	M
love knjige ln tečaji
»a Italijanske manjšinske šole
Zaradi šolske reforme je v tisku 17 novih šolskih knjig - Tečaji za jezikovno izpopolnjevanje s sodelovanjem strokovnjakov iz Italije
  minil  ..............................................................................
(Od našega stalnega dopisnika)
REKA, oktobra. — Problemu italijanskega manjšinskega šolstva se posveča v Jugoslaviji velika pozornost, za kar skrbi predvsem Zveza Italijanov Istre in Reke. Seveda so ti problemi precejšnji in se rešujejo po časovnem zaporedju in po načelih, ki jih nalagajo potrebe in okoliščine.
Važno poglavje italijanskega manjšinskega šolstva predstavljajo učne knjige, ki izhajajo v oskrbi založniške družbe «EDIT», ki se trudi, da bi zadostila vsem naraščajočim potrebam. V zvezi s šolsko reformo je bila založniška družba postavljena pred nujnost obnovitve znatnega dela šolskih tekstov ker bodo od dosedanjih lahko samo nekateri ostali v celoti v uporabi.
V ta namen je družba «EDIT» organizirala nedavno posvetovanje med učitelji
in profesorji italijanskih manjšinskih šol nakar je bil predložen v odobritev načrt za knjige, ki bi morale biti, vedno v oskrbi založniš'va «ED'IT» dotiskane v prihodnjem letu. Predlog založništva je bil v celoti sprejet tako, da bodo nove knjige, in sicer 11 za osnovne šole in 6 za gimnazije, šle kmalu v tisk.
Knjige za osnovne šole bodo naslednje: «Življenje prirode» za VI. razr. (poznavanje prirode); «Preteklost m sedanjost» za VII. razr. (zgodovina); «Stevilke in liki» za V. razr. (matematika); dre novi čitanki za II. in V. razr.; dre novi knjigi v hrvaščini za V. in VI. razr.; «Noš svetu za VI. razr. (zemljepis «Ziveči svetu za VII. razr. (biologija); ((Istrske pesmiu za vse razrede (zborovsko petje); ((Gibanje in silaii za VII. razr. (fizika). Nove knjige za gimnazijo: italijanska
antologija za I. razr.; zgodovina za I., II., III. in IV. razr. eventuelno tudi antologija tujih avtorjev.
Na sestanku učiteljev ’n profesorjev je bilo govora tudi o težavah, ki jih povzroča dejstvo, da živi italijanska manjšina delno v Ljudski republiki Hrvaški in delno v Ljudski republiki Sloveniji. Znano je namreč, da posveča v zgodovinskih knjigah vsaka republika več prostora predvsem lastnemu področju. Založba «EDIT» bo skušala vskladiti oba programa in doseči enotno rešitev.
Vprašanje antologije tujih avtorjev je bilo predano Šolski komisiji Zveze Italijanov Istre in Reke, ki bo določila kriterij in proučila možnost založitve antologije v sodelovanju s Svetom za vžgejo LR Hrvaške. Prav tako je bila poudarjena nujnost uvoza določenega števila itali-
  im  ..............................................................................  hi.................................................................................................................................  m.....III.......lllllllllllill
ZGODOVINSKI RAZVOJ REZIJANSKEGA SLOVENSKEGA DIALEKTA
Slovanska govorica se je razlegala ze	v7.	stoletju	v
Zanimivo je, da v rezijanskih narodnih pesmih skoraj ni nobene italijanske tujke, kar dokazuje njihov prastar izvor
«Ja si uan (sem vam) obe-čal, da čon uan pokazat, 'ka-ku romonijo (govorijo) tu (v) Reziji. Za	uojo	(zato) da	ni-
šči	se ne	uštufaj, ja čon	po-
skarbet, da moje romoninje bodej kratku, raunu, lehku anu odpartu, itaku, da moreta me intendaf usaki sjorve judi (ljudi), ti mali anu ti veliki, . ti mladi anu ti stari, ti ki	umiju	muč	(mnogo)	anu
ti ki umijo malu. Ma ne stuj-ta se čudit, če to uan. parja <|na (ena) nova rič, za uojo ki	vsaka	rič	je pervi	bot
«1	-4	■	‘ i i 1	J	I	i	I
n-«#«-.
Injan kože’ (sedaj torej) ja počnjujem, ma ne po rozoan-sken, pokoj (ker) ki vi ne moj | umita nikar, aliboj (ali) umi-
spremljevalec — ne gre le za j ta makoj (samo) smutjeno, njegovo kakovost, pač pa tu- ' ma po čistu slovinskem «
(Ta odstavek je pisan na isti način, kakor nov, v katoliški tiskarni v Gorici 1. 1927 tiskan, rezijanski katekizem,
tujke v rezijanskih narodnih pesmih redka prikazen. Iz tega se da sklepati, da so narodne pesmi iz one preteklo-
ki nam pa ne more dati nobe- ' sti, ko rezijanščina še ni bi-
nega pojma , o rezijanskem govoru, ki ima vse polno temnih in zamolklih glasov, katerih ni mogoče s pismenkami izraziti. Zato bo pravilno čital gornji odstavek le kdor zna rezijanski.)
Kakor je razvidno iz zgornjega, ni rezijansko narečje težko razumeti, posebno zk nas v Italiji, ki več ali manj razumemo italijanski, ker jb rezijanščina kar preplavljena z romanskim elementom: n. pr. uštufaj, intendat, sinrte, parja', dole, mej (nikoli) Zelo zanimivo pa je dejstvo, da
la podvržena italijanskemu vplivu, to je predno je samostan v Možnici (Možač, ;ta-lijansko Moggio) naselil furlanske kmete v Dolini železa (Canal del Ferro), to je v dolini reke Bele od Mrfca do Pontablja in v dveh manjših dolihah levobrežn’h pritokov Bele:	Reklaniče in
Dunje.
Na podlagi razvoja rp^ijanr skega narečja dokazuje jezikoslovec Fran Ramovž (Časopis za sloveriski jezik, književnost in zgodovino. VII letnik, stran 107). da ie bho
so italijanske besede in sploh 1 rezijansko narečje sprva deležno koroškega dialektičnega razvoja, da pa se je odtrgalo
«Bianca C.» v plamemla
Ctti .CI|)VP1,
Vi 2aleZn Pr°drl in skozi lo^Wk	razkopal
Marati6’ ki jih ni tre'
V 5*18 Jj ,. z lesenim ali
°vSod ! fruSim ogrod-f«	naPeljala
H	razsvetljava.
^>eki‘h ?reiio v dol-i* * Va0 kompozici-
Sv^he ,aki’ ki iih vle'
ij. • T; ele)ttrične loko-k"! t *z s.epretrga,ni vlaki °vDr i„a 2emlje svoj
VSlob°koPr0"iet je tU
V d tak<> d« Zeml3°’ * °stavli. so na krl'
semaforji,
V"
\ i* rdeč-f10'19 mestnih u-k ‘‘»ie^ ’ rumeno in ze-
, tlaig,
i; V?niku’ ? ne vem kate-
v* »,alji Se ne V'em kakS" c h , 8 sit- Zas'iši predi-
\ C$81 -Jrebe. iz , .
' >i
kar «t^r!'aIni stroji,
ue- Kmalu za-detonacij.
Pa grme in
s »)o v 'beni
i* k ‘ki Nčlti ar strah.
i^^ično*'30 m'mo me-j1***: se’ _e.n°iieno, drug
\k»s?eli^°pa trak i‘h P01' k%\	i	drobni-
^ l^ina k0t jih * Paa ^'iijone .L katero 50 tJC^Ude161 sta- Pl-
** “ Ptitiskr<!In*ka' vse se' °V Jlekaj električ-
na trenutek u-
^ni.. vagoni se
OrŠka P° doP '.s 9Dir°st. dr azni vračajo
poa-
k Df Po	e	P°lr>i
V l» 0t‘ izhna nih tra£-
tkSjJP Ur’p;. tako siste-
Jis "'Svi' UrBi„	siste-
V\oJa >z d"0 življenje k	-dneva	v	dan,
e desetletja.
V^at^i vse leto, ra-' - Nrm.leto' ko se
v tedniku i">> v.te>n ?
Pr^kinet
dva
da
°Pravili v
' i
rj««vci.
VSka io v l dela- V teh
'CiC^i deiUdniku le ti'
Via* rede'avci) ki se
K !fi teiPieUirii ' 0St'ali na i pa gredo ’ * tak0 tni oddih
\SjNa J?az°val živ-
^ O:
in odtujilo temu središču., ker je, čeprav redko poseljeni slovanski živelj v dolini roke
di severu Rezije.
Oglejmo si v kratkih potezah zgodovino beneških Slovencev od srede 8. stoletja, ko so prišli Slovenci pod Franke. Leta 774 je Karel Veliki premagal langobardskega kralja Desideria in kmalu za tem ustanovil novo Rimsko cesarstvo nemške narodnosti.
Leta 829 so veliko furlansko krajino razdelili na 4 dele. Ime furlanska marka je qstalo za sedanjo Furlanijo. Taf'W?)!l|Set>,ie !/*udi, henefke tjiovenee pričela doba fevda-li2rha. Vladar je odstopal zemljo svojim zvestim pristašem.' V teku dveh stoletij je prišel v posest oglejskega pstriiarba, ki je bil cesarjev fevdalec, večji del Furlanije in Bene-ška Slovenija. Med beneškimi Slovenci se je širilo krščanstvo iz Ogleja preko Nem in Čedada.
Leta 1000, ob začetku sedanjega tisočletja so oglejski
miru, pa pod Italijo, kjer so izgubili ne le avtonomijo, ampak tudi jezikovne pravice in gospodarsko blagostanje.
za gospodujoče narode sužnji vendar niso ljudje.
Mi vemo iz zgodovine, kateri narodi so pred Rimljani gO'
K zgoraj navedenim zgodo- spodarili in vladali v Furlan-
ski ravnini, ne vemo pa kdo
vinskim dogodkom bi bilo do- |
dati še to, da se je med be- | je obdeloval to rodovitno neškimi Slovenci ohranilo ust- zemljo in je moral skrbeti za-no izročilo, ki spravlja na- j to, da so mogli vladajoči naselitev Slovencev v goraten i rodi gospojsko živeti; pač pa delu dežele v zvezo s hun- I vemo, da so bile slovenske
Bele, romanziran in ker so I patriarhi postali neodvisni go-zunanje okoliščine pretrgale j spodarji in samostojni knezi promet š koroškimi Slovenci j nad vsemi svojimi podložniki. Pozvali so nemške plemi-
Tako je izgledala italijanska čezoceanska ladja eBianca C.» potem, ko je bila leta 1958 popolnoma modernizirana v genovskih ladjedelnicah
v Kanalski in Zilški dolini. Odslej je rezijanski dialekt živel svoje samostojno razvojno življenje' ali pa je mogel sprejeti le še take jezikovne inovacije, ki so prihajale iz južne in vzbodnč strani, iz beneščine ali iz severne goriščine, ker se je semkaj usmerilo prometno življenje Rezije. Ta razvojni prelom se da označiti s 13. in 15. stoletjem. V to dobo spada posest Oglejskega patriarhata, h kateremu je od konca 11. stoletja sem spadala tudi furlanska vojvodina..., V začetku 15. stoletja, pa je prišla patrijarhova posest ped beneško republiko, vsled česar se je ojačila furlanska ekspanzija (trgovina, obrt in predvsem planšarstvo).
Rajko Nahtigal je videl v režij anščini podaljšek sedanjih in nekdanjih, v poznejših dobah izumrlih zapadnih koroških govorov. Petnajsto stoletje je torej po Ramovšu meja med obema razvojnima epohama. Moremo si pa misliti, da so prišl' Slovenci v Rezijo že takoj po prvih pohodih proti beneški ravnini (koncem 6., začetkom 7. stoletja) in to s kranjske stra-, ni... ker vemo, da v dobi 6. do 7. stoletja v alpski slovan-ščini, ki se je pozneje razvila v slovenščino, še ni bilo nikakršnih zaznatnih dialektičnih razlik, marveč, da je predstavljala le minimalno niansi-ran praslovanski dialekt. (Ko so prišli naši predniki sem, so torej govorili' praslovanski dialekt. Op. pis.) Ce se. je slovanski govor glasil po Reziji že v 7. stoletju, tedaj je bil takrat in pač še dokaj dolgo enakšen slovanskim govorom na jugu, vzhodu in tu-'
če v deželo in jim podelili posestva. Ko so prenehali ogr-
skim pohodom, češ da so se umaknili Slovenci iz ravnine v sedanja bivališča le v sili. Atila in njegovi- Huni, ki so umč.li Oglej, -pa so prihrumeli v furlansko ravnino že lela 652, -medtem ko piše zgodovina, da so se Slovenci (pravzaprav S’ovani) pojavili na mejah nove, od longobar-dov ustanovljene furlanske vojvodine, šele v šestem stoletju. Tudi Rezijani spravljajo svojo naselitev v. zvezo s hunskim pohodom. Zgodovina je zgodovina, toda kakor nas skušnja uči je tudi ona večkrat pristranska, vsled česar si moramo večkrat pomagati z logiko in še posebno, kjer zgodovina molči.
Zgodovina nam, na pr., zelo na dolgo, široko in roman-
Danes je od »je ostalo samo se zoglenelo ogrodje, potem ko Jo je zajel požar ob vhodu v pristanišče St. George na antilskem otok u Grenada
  ......................................................
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.)
Ce boste potrpežljivi, boste zlah-
ča<,P°d goro», se
* haš Zmene dvak nePosredni
ka rešili zapleten problem. Neki prepir se bo zaključil v vašo korist. Zdravje dobro.
BIK (od 21. 4. do 20, 5.) Vaše današnje zamisli in ideje so odlične. Zanimiva ponudba, ki jo kaže upoštevati. Nekoliko napetosti v družinskem okolju.
DVOJČKA (Od 21. 5 do 22. 6.) Vplivna oseba vam je lahko v veliko pomoč. Reagirajte na vaš neupravičen pesimizem. Nekoli-ko nervoznosti. Glavobol.
RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Začetek sijajnega delovnega razdobja Dobili boste dokaz resnične simpatije. Odlična moralna in fizična kondicija.
i®
18?* m.
LEV (Od 23. 7. do 22. 8.) Zanesite se na lastne sposobnosti. Od tega bo odvisen uspeh nekega posla. Ljubezenska ponudba vas bo nekoliko vznemirila. Zdravje dobro.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.)' Dobro razpoloženje za naloge, ki zahtevajo fizično podlago. Prvi uspeh vas bo vodil k večji drznosti. Večer v prijetni družbi. TEHTNICA (Od 23. 9 do 23.
10.) Lahko računate na vsestran* sko dobro voljo intimnih sodelavcev. Prijetna improvizacija sentimentalnega značaj-a. Zdravje nestalno.
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22
11.) Monotono Jutro;, večja razgibanost v popoldanskih urah. Ohraniti boste morali za vsako ceno zaupano vam tajnost.
STRELEC (Od 23. 11. do 20,
12.) Spremeniti boste morali va-
Radio Trst A
še načrte zaradi neke nepredvi-denosti. Srečne ure z ljubljeno osebo. Možnost krajšega potovanja.
KOZOROG (od 21. 12. do 20.
1.) Srečno boste premagati	vse
ovire, ki se vam bodo postavile na pot. Težak finančni- položaj se bo kmalu obrnil na bolje.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.)
Pozor pred lahkomiselnimi izdatki. Ljubljena oseba bo zahtevala dokaz iskrenosti jn	lju-
vkinošt.zdlravje zahteva vet	Pre-'Napoleonom	in Avstrijo	(ok-
RIBI (od 20. 2. do 20. 3 )	An- Itobra	1797>	ie uničil	beneško
gažirati boste moralj vse vaše rePubhko in s tem tudi avto-sposobnosti za uspeh neke po- riomijo beneških Slovencev, ki slovne akcije. Nagnjeni boste k j so prišli pod Avstrijo; sedem nagli jezi. Zdravje brez motenj. I let pozneje, po požunskem
ski navali (v dobi od 1. 890. j tično pripoveduje o grških za-do 1. 940.) je začelo novo živ- ; vojevateljih, medtem ko nam ljeneje v Furlaniji. Nosilec j	prav	nič ne pove	o narodu,
obnove je bil predvsem o- j	ki	so	ga Grki zasužnili, tako
glejski patriparh. Za obnovo	da	je	imela vsaka	grška dru-
pa ni bilo dovolj domačega žina na razpolago do 40 suže-?ivlja, zato je moral patri- j	njev,-	Prav tako je	z Rimlja-
jarh pozvati v opustošeno de-	ni,	ki	so se pojavili	takorekoč
ičlo koloniste, med njimi še | iz nič in izginili zopet v nič. posebno Slovence, Slovenske Kaj pa brigajo zgodovinarje kolonije so se “vlekle vzdolž vladajočih narodov sužnji, ki vse »ogrske ceste«, od spod- ne spadajo v zgodovino, saj njega toka Soče do Tilmenta in tudi še preko Livnice (Li-venza). Slovenci so tako u-stanovili nova naselja, katerim so dali slovensko ime. Slovenske kolonije se niso mogle vzdržati sredi drugorod-nega življa ih so postopoma tonile v furlanskem morju.
Vendar so tudi po uvedbi fevdalnega sistema beneški Slovenci za časa patrijarške vlade in tudi pozneje pod beneško republiko -ohranili V veliki meri svojo upravno in sodno avtonomijo. Slovenščina je bila tedaj želo razširjena tudi južno od nekdanjega' obrambnega pasu «limes», in sicer ne samo v številnih slovenskih kolonijah, temveč tudi po furlanskih vaseh. Se iz leta 1475 je ohranjena vest, da je bila poleg furlanščine (udi slovenščina domača med nižjim ljudstvom v Vidmu.
Se pred 1. 774., ko so še langobardski kralji vladali nad ozemljen današnje Furlanije, so tudi med Langobardi in celo na vojvodskem dvoru v Čedadu govorili tudi slovenski.
Patrijarško oblast so omajali prepiri med furlanskimi plemiči, kar je izrabila beneška republika, ki je v letih 1410 do 1420 s pomočjo izdajalskega plemstva zasedla skoraj vso patrijarhovino. Beneški Slovenci so bili zadovoljni z novo vlado, ki jim ni samo potrdila staro samoupravo, temveč jim je podelila še celo vrsto novih predpravic zlasti gospodarskega značaja. Beneški senat je smatral beneške Slovence kot nekako vojaško mejo proti Avstriji.
Mir v Campoformio med
vasi po vsej ravnini od spodnjega toka Soče do Tilmenta in celo preko Tilmenta do Livnice, kjer so še danes o-hranjena nekatera slovenska imena teh vasi. Po zgodovini je po 1. 940. oglejski patriiah poslal tja slovenske koloniste, da obnovijo po madžarskih roparskih pohodih opustošeno zemljo, kar pa ne izgleda kot stoods'otna resnica. — Kaj več o tem v prihodnjem članku.
DRAGO GODINA
'lllllfllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllll
PR K J KIJ SMO
CICIF \N, list za naše na.irolaj-še. Izdaja Mladinska knjiga v Ljubljani. St. 2. 1961—62.
PIONIR. Izdaja založba Mladinska knjiga. Stev. 1. 1961—62. Ljubljana.
BUECHEH UND ZEITSCHRIF-TEN ITALIENS MonaHiche Buecherrundsschau. N. 3. Jahr-gang IV. Maerz 1961. Minister-praesidium. Rom.
NARODNE PJESME sa srbohrt vatskih naseobina u Južno) Italiji. Zbrao, uredio Rihard Orel. Gorica 1961.
janskih slovarjev in že o-menjena komisija bo morala v ta namen določiti enoten tip slovarjev, ki bedo potem veljali za vse šole.
Drugo vprašanje v zvez’ z italijanskim manjšinskim šolstvom zadeva učni kader. Na lanskem posvetovanju učue-ljev italijanskih manjšinsk h šol v Jugoslaviji je bila sprožena zamisel o organizaciji tečaja za jezikovno izpoDnl-njevanje na visokem nlvo'U. Tak tečaj bi bil predvsem potreben za vse one, ki proučujejo italijanščino v osnovnih šolah. Predlog je orouči-la šolska komisija Zveze Italijanov Istre in Reke in ga nato predložila pristojn m vzgojnim ustanovam reškega, puljskega in koprskega md-ročja, ki so ga tudi takoj odobrile.
Ze letos poleti v času počitnic je prišlo do praktične realizacije predloga v Rovinju. Organizacija tečaja je bila poverjena puljskemu in-štitutu in za tajnika tečaja je bil imenovan ravnatelj rovinjske gimnazije prof. Antonio Borme. Na povabilo organizatorjev za sodeloval, ie so se odzvali jugoslovanski univerzitetni profesorji dr. Mirko Dejanovič, Eros Sequi, Josip Jernej, Mate Zorič, Do-menico Cernecca, kakor tudi reški pisatelj Osvaldo Ra-mous. Tečaj je nudil izhodi-ščfe za razširitev tega sodelovanja tudi na nekatare predstavnike kulturnega sveta iz Italije.
Tako sta bila gosta prvega tečaja dva odlična predstavnika iz sosedne reoubii ke prof. Giorgina Arian-L vi iz Turina in Bruno Maver iz Trsta, ki sta prijazno pristala na vabilo za nekai lekcij in prispevala k ivigu prestiža in nivoja rovinjskega seminarja. Organizatorji nameravajo tudi v bodire posvetiti kar največjo pozornost tej obliki sodelovanja, ki se je v praksi izkazala za zelo posrečeno.
Tečaja v Rovinju se je udeležilo 39 slušateljev učiteljev italijanskih osnovnih šol iz puljskega in koprskega področja. Iz neznanih razlogov se tečaja niso udeležili učitelji iz reškega področja, kar pa bodo nadokna-li v prihodnjih letih. Tečaj je trajal 10 dni in vsak dan sta bili na programu dve lekciji z dodatno diskn»’:c. Tečaj je imel dva' razbfna alrspekta: prvega so označe vale različne oblike je/ikov nega izpopolnjevanja s pomočjo posebnih konferenc o fonetiki, morfologiji in sintaksi z uporabo modernih didaktičnih sredstev. Drugi ua je bil v bistvu kulturno izpopolnjevanje s primernim: lekcijami iz tradicionalna l.n sodobne literature ter lekcij o različnih aspektih šolstva v Italiji in Jugoslav ji.
Gleae na uspeh tega prvega poskusa je bilo sklenjeno, da bo tečaj postal tradicionalen in da se bo vršil v Roviniju vsako leto med poletnimi počitnicami.
Mreila. 35. oktobra Ittttl
Nacionalni program
7.30 Jutranja glasba; 11.30 Šopek slovenskih pesmi; 11.45 Vrtiljak, pisani odmevi naših dni; 12.30 Zai vsakogar nekaj;
13.30 Dobro zabavo vam želijo Nelson Riddle, Sam Cooke in Dom Frontiere; 17.00 Za prijeten uvod pri klavirju Franco Russo:	17.25 Pesem in ples; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Liki iz opernih del; 19.00 Zdravstvena oddaja; 19.15 Glasben; kalejdoskop: Orkester Herman Clebanoff — Folklorni ansambel iz Zagre-ba — Nekaj ritma z Ralphom Marteriem — Trio Dave Brubeck; 20.00 Šport;
20.30 »Krokarji«, igra v štirih dejanjih; 22.40 Lampugnani. Koncert v G duru za dve flavti, traverst, Koncert v D-duru za več glasbil in dve flavti obbligati.
Trst
12.25 Tretja stran; 14 20 Prijatelj cvetja; 14.30 Prvo dejanje Verdijeve opere:	«Simon
Boccanegra«; 15.45 Orkester Franca Vallisnerija.
6.30 Vreme na ital. morjih; 8.30 Omnibus; 10.30 2ivljen)e z mlekom (tretji del); nato nadaljevanje »Omnibusa«; 12.20 Glasbeni album; 13.30 Neapeljske popevke: 15.15 Poje AchiPe TogPani; 15.30 Tečaj nemščine; 15.55 Vreme na ital. morjih; 16.00 Program za najmlajše; 17.20 Glasbeni program; 19.15 Radijski odvetnik; 18.30 Enotni razred; 19.30 Pregled upodabljajoče umetnosti; 20.00 Glasbeni album; 21.00 Pesmi «Canzo-nlssime«; 21.10 Politična tribuna: 22.10 Pojeta Milva in Ne-groni; 22.50 Tedenski literarni pregled
//. program
Koper
6.15 Jutranja glasba; 7.00 Prenos RL- 7.15 Glasba za dobro jutro; 8.00 Prenos RL; 12.00 Opoldanski koktail; 12.45 Operne skladbe; 13.15 Kulturne aktualnosti; 13.40 Zabavni ritmi; 14.00 Odmevi iz Jugoslavije- 14,30 Orkestra Halletz in Risa’vy; 15.15 Zabavna glasba;
15.30 Zbor iz Podnanosa; 16.00 Otroški kotiček; 16.30 Simfonični koncert; 17.40 Ena pesem eno ime; 18.00 Prenos RL; 19.00 Jacques Cahn v ritmu tanga;
19.30 Prenos RL; 22.15 Čajkovski in Gershvvin; 22.25 Dva Vivaldijeva koncerta; 23 00 Prenos RL.
9.00 Jutranje ves’i; 10.00 Nevv York-Rim-New York; 11.oo Glasba za vas, ki delate; 14.00 Naši pevci; 15.15 Romantična medigra; 16.00 Program ob štirih;
17.00 Operni pevci- 17.30 Radijska farsa; 18.15 Len Mer-cer in njegov orkester; 20.30 Radijsko tekmovanje italijanskih jazzovskih orkestrov; 21.45 Violinist Henrik Szeryng; 22.25 Večerna glasba.
III. program
17.00 Simfonični koncert;
18.00 Pregled sodobne zgodovine; 18.30 Italijanska glasba v dobi Preporoda; 18.15 italijan-s-kii periodični tisk; 20.00 Vsa-kovečerni koncert; 21.30 Jean Desmayetis de Šaint Sorlin: «Le visionarie»; 22.55 Na programu Dallapiccola in Mes-siaen.
Slovenija
8.05 Melodije z obeh strani Atlantika; 8.55 Pisani svet pravljic; 9.25 Zvočna mavrica; 10.10 Flavta oboa in fagot 10.40 Po-
pevke in zabavni zvoki; 11.00 Orkester Kurt Edelhagen; 11.15 Človek in zdravje; 11.25 Ali vam ugaja?; 12.05 Trio Maksa Kovačiča; 12.15 Radijska kmečka univerza; 12.25 Opoldanski glasbeni spored; 13.15 Obvestila in zabavna glasba; 13.30 Ramovš: Sonata za klarinet in klavir; 13.45 Dve Mozartovi klavirski skladbi; 14.05 Radijska šala; 14.35 Zabavni potpu-ri; 15.15 Koncert po željah;
16.00 Šoferjem na potil; 16.45 Promenadni orkester; ’ 17.05 Vsak dan za vas; 18.00. Aktualnosti doma in v svetu; 18.10 Naši mladi operni solisti; 18.45 Ljudski parlament; 19.05 Iz Mozartovih oper; 20.00 Spoznavajmo svet in domovino; 21.00 Za vsakogar nekai; 22.15 Po svetu jazza; 22.45 Godala v noči; 22 50 Literarni nokturno; 23.05 Dvorakov večer.
Ital. televizija
8 30 TV šola; 13.30 TV šola:
17.00 Program za najmlaiše;
18.00 Oddaja za ana'fabete;
18.30 TV dnevnik; 1845 Simfonični koncert; 19.30 Umetnostna oddaja; 20.30 TV dnevnik s športnimi vestmi; 21.10 Politična tribuna; 22.30 Televizijska igra Paula Levija; «Gic-co di specchi«; ob koncu TV dnevnik.
Jug. televizija
18.00 jurček gre v partizane — otroški lutkovni film; 18.10 Sarma — kuharski nasveti-
18.30 Big-Buck — TV film iz serije Can-nonball; 19.00 Plastična kirurgija; 19.30 TV ob-w>rnik; 20.00 TV dnevnik; 20.15 Propagandna oddaja; 20.30 Pomorska noč — revijsko glasbena oddaja; 21.30 Portreti in srečanja: Jovan Popovič.
iHinlUiOM OlVtVMK.
_ 4 —
^0.
uv<
• v
orisko-beneški dnevnik
Obisk v čipkarski šoli v Doberdoba
Okoli 20 deklic se pridno vadi
pod nadzorstvom strokovne učiteljice
Letos traja tečaj že drugo leto - Po 7 letih šole dobi gojenka diplomo in zaposlitev v strokovnem tečaju
V prostorih doberdobskega županstva že nekaj dni traja čipkarski tečaj, ki ga vodi strokovna učiteljica Marija Ongaro iz Gorice. Obiskuje ga okoli 20 deklet, v starosti od 12 let dalje, ki bi se rade naučile te obrti. Tečaj je trajal že lensko leto in so ga z velikim uspehom zaključile številne učenke. Letos so ga znova odprti, da bi jim omogočili nadaljnje izpopolnjevanje,
Ker smo se želeli nekoliko pobliže seznaniti s potekom tečaja in njegovimi nameni, smo se zglasili pri učiteljici g. Ongaro, ki nam je rade volje postregla z vsem, kar nas je zanimalo.
Povedala je, da so takšne tečaje organizirali tudi v Gradiški, Gradežu, Torviscosi in v Gorici, Ul. Morelli 9. Ti tečaji nadaljujejo tradicijo, ki je močno zakoreninjena v krajih okoli Idrije. Med obema vojnama je učitelj Renato Bensa organiziral in vodil čipkarske šole v Idriji, Cerknem in na Cepovanu. Svoje ravnateljstvo je imel v Gorici. Po vojni se temu delu ni odrekel, ampak je nadaljeval z organizacijo tečajev v Gorici in njeni okolici. Lansko leto je šel ravnatelj Bensa v pokoj, letos pa ga je nasledil inž. Bal-docchi.
Ker traja tečaj v Poberdo-bu letos že drugo leto, smo vprašali gospo Ongaro, koliko let traja poučevanje in kakšen naslov dobijo gojenke ob koncu učne dobe. Povedala nam je, da trajajo tečaji po 6 let. Zadnje leto, se pravi sedmo, zahajajo v Gorico, kjer se pod strokovnim vodstvom izpopolnjujejo v risanju, zgodovini umetnosti; rišejo pa tudi vzorce, ki jih potrebujejo za delo. Takšen pouk traja po štiri ure na teden. Ob zaključku dobi absolventka diplomo, ki ji daje pravico do poučevanja na čipkarskih tečajih po vaseh ali tudi v strokovnih šolah.
Prejšnji dan, ko so sedele ob svojih košaricah, v katerih so imele z zelenim blagom prevlečene blazinice, smo jih opazovali, kako so se sklanjale nad vzorci in s svojimi drobnimi prsti premeščale kle-kelne z enega kraja blazine na drugega. Ovijale so sukanec okoli igel, ki so bile zabodene v vzorce, učiteljica pa jim je pomagala napraviti kitico in premagovati druge te-
•llllllllllllimillMIIIIIHIHHIIIHIIIIIIIIIIIIIIliltl
OD VČERAJ DO DANES
C
KINO
v GORICI
CORSO. 16.30: «Velikani pod
nebom«. Italijanski dokumentarni film o zgodovini letalstva.
VERDI. 17.15: «Cloveška tarča«, J. Evans in R. Foster. Ameriški črnobeli film.
VITTORIA. 17.15: «Napad čete Chiber«. Ameriški film. Ci-nemascope v barvah. B. Po-wer in T. Moore.
CENTRALE. 16.30: «Povratek ubijalca«. Ameriški film, G. Madison in L. Mayo.
-«»•
DEŽURNA LEKARNA
Danes ve* dan in ponoči Je odprta v Gorici lekarna URBANI-ALBANESE, Korzo Italia št. 89, tel. 24-43.
-lir
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj »mo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 19.8 stopinje ob 14.30, najnižjo 8,8 stopinje ob 6.50. Povprečna dnevna vlaga je dosegla 65 odst.
žave, ki so se pojavljale pri delu. Nekatere so imele napravljenega kar precej dela. Poznalo se je, da je zelo čisto. Ker je bilo iz belega sukanca, smo takoj uganili, da je izdelek namenjen prodaji, ali pa za rabo. S tem v zvezi moramo dodati, da za vajo uporabljajo svetlorjav sukanec, belega pa samo za izdelke, ki so namenjeni v svet. Sodimo, da se lahko prav tako izrazimo, kot smo se, zakaj po izdelkih goriških čipkarskih šol so povpraševali celo v Ameriki. Zanimanje zanje pa vlada tudi na tržišču v Milanu, S. Mar-gherita in drugje.
Učenke dobijo v šoli brezplačno sukanec in strokovno
pomoč. Ce hočejo, lahko izdelek obdržijo zase, lahko pa ga po dogovorjeni ceni prodajo šoli, ki ga pošlje svojim odjemalcem. Ni treba posebej poudarjati, da prinaša ta posel dostojen zaslužek in to celo že po prvem letu, če je tečajnica pridna.
To še bolj poudarja pravi smoter čipkarskega tečaja, ki zlasti v krajih, kjer ni mest za žensko delovno silo, lahko ustvari obrt', ki prinaša lepe zaslužke dekletom in gospodinjam, ki se temu poklicu posvetijo s tolikšno ljubeznijo, kot jo do čipkarstva gojijo mladenke in žene vseh starosti v Idriji in njeni okolici, ki je zibelka te obrti.
V petek 3. novembra seja občinskega sveta
Prevzem šolskih podpor za slovenske osnovne šole
2POTZ 1 f'0
Diletantsko nogometno prvenstvo
Pet enajstoric na vrhu lestvice
MEDNARODNI NOGO*®1
Inter-Koeln
Fiorentina-RapW
MILAN, 24. — Intet
odigral že tretjo Jek™ (vele
storico Koelna za P° sejemskih mest. ure ^(e„u
ni del turnirja
med
Stanovanja za občinske uslužbence v Drevoredu XX. septembra Avtobusna čakalnica pred civilno bolnišnico
Na ponedeljkovi seji občinskega odbora v Gorici je najprej župan dr. Poterzio poročal odbornikom o najnujnejših in najvažnejših problemih, o katerih bo imel razgovore ob svojem bližnjem obisku v Rimu. Odborniki so nato sprejeli sklep, da bodo sklicali prihodnjo sejo občinskega sveta za petek, 3, novembra ob 21. uri.
Na dnevni red seje občinskega sveta bodo postavili med drugim razpis dražbe za gradnjo novih stanovanj za občinske uslužbence v Drevoredu XX. septembra; dalje prvi obrok popravil pri Zavodu za umetno obrt na Catte-rinijevem trgu; program izrednih del higienskega značaja, ki naj bi ga izvedli v prihodnjem letu ter nekatere iz-
iiiiiiiiiiiiiiiikiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiaiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitif iiitiiiiiiiataif iiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiaiiiiiifiif iiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiif iiiiitiiiiimiiiiiiiiiiiiiiii
Pokrajinski svet naj razpravlja
O suspendiranih delavcih pri podjetju OET v Tržiču
redne ukrepe, ki se tičejo uslužbencev.
Na seji je odbornik dr. Gal-larotti predlagal odobritev nekaterih izdatkov in predčasno izplačilo dolgov. Poleg tega so na njegov predlog odobrili tudi obračun trošarinskega u-rada za mesec september.
Na šolskem področju so odobrili številne ukrepe, med katerimi je sklep, da bo občina prevzela šolske podpore za osnovne šole s slovenskim učnim jezikom in izvedbo neka-tarih popravil pri osnovni šoli v Ul. Codelli. Osnovni šoli v Ločniku bodo dobavili potrebne zavese. Odborniki so odobrili tudi razpis natečaja za dodelitev štipendij «Generale Pecorini« in «Citta di Gorizia« za to šolsko leto.
Odobrili so končno tudi gradnjo osebne avtobusne čakalnice v Ul. Vittorio Veneto pred vhodom v civilno bolnišnico.
 «#---------
Za stalno namestitev občinskih delavcev
Za pospešeno ustanovitev tretjega podjetja IRI
Levičarska pokrajinska svetovalca Martinelli in Cipriani sta včeraj poslala predsedniku pokrajine pismo, v katerem predlagata, naj bi na prihodnji seji pokrajinskega sveta, ki bo v soboto 28. t. m., razpravljali tudi o položaju v tovarni OET v Tržiču.
Interpelanta navajata, da je pri tem podjetju še vedno kakih 50 suspendiranih delavcev, za katere trdijo v Rimu, da so ali bolni ali nekvalifi-
cirani, vodstvo podjetja pa je izjavilo, da so suspendirani, ker jih smatrajo za agitatorje in nedisciplinirane.
Obenem predlagata v svojem pismu, naj bi v pokrajinskem svetu razpravljali tudi o predlogu, da pride v upravni odbor OET tudi nekaj zastopnikov področja, ki naj jih določijo javne ustanove in delavstvo.
Pokrajinski svet naj bi spre. jel tudi posebno resolucijo, v
iiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiimiimiiiitiiiiiimiiiiiitiiiiiiiMimiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiii
Vprašanje ministru za trgovino
0 sodnih	prijav
nerednosti	pri
Socialistični poslanec on. Marangone iz Vidma je s tem v zvezi poslal predsedniku poslanske zbornice v Rimu naslednje vprašanje:
Ministra za trgovino in industrijo prosimo naj pove, če ne smatra v zvezi s časopisnimi poročili o prijavi, ki jo je napravila pri sodnih oblasteh finančna straža proti predsedniku trgovinske zbornice v Gorici in uradniku na oddelku proste cone, da bi bilo potrebno začasno odpustiti oba funkcionarja v pričakovanju sodne odločitve v tej zadevi.
Menični protesti
V drugi polovici meseca septembra je bilo v goriški pokrajini 498 meničnih protestov. Od teh jih je bilo v Gorici 205, v Tržiču 143, v Gradiški 34, v Ronkah 23, v Gradežu 21, v Škocjanu 23, v Krminu 13, v Starancanu 11, v Zagra-ju 4, v Moši 4, v Foglianu 4, v Medeji 2, v Fari 1, v Ma-rianu 1, v Slovrencu 1, v St. Petru ob Soči 2, v Turjaku 2, v Sovodnjah 1, v Doberdobu 2 in v Steverjanu 1.
Nezgoda električarja pri delu
Včeraj ob 9.40 so pripeljali v bolnišnico v Gorici 24-letne-ga električarja Luciana Ker-pana iz Gorice. Zdravniki so ugotovili, da ima Kerpan pre-tres možganov in da je zgu-
bil tudi spomin. Pridržali so ga v bolnišnici s pridržano prognozo. Kerpan je uslužbenec pri SELVEG in je bi) včeraj zjutraj na delu pri Medeji. Ko je splezal po lestvi na električni drog, se je tam iz neznanih vzrokov zapletel med žično napeljavo, izgubil ravnotežje in treščil na tla ter dobil pri padcu navedene poškodbe.
Nesreča z žerjavom v SAFOG
Včeraj popoldne je 46-letni delavec Emilio Bregant, ki stanuje v Goirci Ul. Lunga 85 in je zaposlen v goriški livarni SAFOG, imel opravke v tej tovarni blizu velikega žerjava. Po nesreči pa ga je pri manevriranju žerjav za del in mu prizadejal poškodbe na glavi, predvsem na zadnjem delu lobanje.
V bolnišnici, kamor so ga pripeljali z avtom Zelenega križa, so Breganta pridržali na zdravljenju.
Iskra mu je šla v oko
Včeraj popoldne okrog 14. ure je prišel po pomoč v go-riško civilno bolnišnico 28-let ni Lido Sgubin iz Krmina, Ul. Dante 24. Ko ie bil namreč pri delu in je upravljal brusilni kamen, mu je iskra zletela v oko ter ga ranila. Zdravniki so mu nudili prvo pomoč in ga nato poslali v bolnišnico pri Rdeči hiši za natančnejši pregled.
kateri se zahteva pospešena ustanovitev tretje pobude IRI na področju Tržiča, v nadomestilo za OMFA. To tretje podjetje se že dolgo obljublja, vendar pa tudi v letošnjem osnutku proračuna državnih udeležb ni nobene postavke za finansiranje takšne pobude.
Zaradi njihove važnosti naj bi pokrajinski svet razpravljal o vseh teh vprašanjih že na svoji prvi prihodnji seji in sprejel ukrepe v obrambo podjetij IRI na Goriškem in v korist delavcev.
Stavka v Gradiški
Včeraj dopoldne so imeli štiriurno stavko od 8. do 12. ure delavci pri tovarni cementnih ploščic SIME. Do stavke je prišlo iz protesta zaradi zamude pri izplačeva nju mezd in da bi dosegli spoštovanje določb delovne pogodbe.
Včeraj ob 17. uri je prišlo na posredovanje sindikalnih predstavnikov do sestanka z delodajalci na sedežu zveze industrijcev z namenom, da bi prišlo do sporazumne rešitve tega spora.
Levičarski občinski svetovalci Fulvio Bergomas, Nereo Zattello in Elio Zuliani so poslali goriškemu županu včeraj posebno resolucijo, ki naj bi jo predložili v razpravo in odobritev občinskim svetovalcem na prihodnji seji občinskega sveta.
S to resolucijo naj oi sprejeli v stalno službo občinske delavce. Občinski odbor naj bi s tem v zvezi imenoval posebno komisijo, ki bi proučila to vprašanje in bi bila sestavljena iz zastopnikov posameznih političnih skupin, zastopnikov občinskih usluž-
bencev in sindikatov. Ta komisija bi morala proučiti način izvedbe tega ukrepa, in sicer najkasneje v petih mesecih.
Vpisovanje na Krasu za manifestacijo v Vidmu
Udeležence mednarodnega shoda odporniškega gibanja, ki bo v nedeljo v Vidmu, popisujejo tudi v kraških vaseh. V Jamljah vpisuje Jože Pahor, v Doberdobu Jože Ferfolja, v Dolu pa Karel Boneta. Vpisovanje se zaključi jutri.
SLOV. GLEDALIŠČE IZ TRSTA
gostuje v nedeljo 29. t.m. v Prosvetni dvorani
Korzo Verdi 13 z igro
«Prgišče
zemlje»
Dve predstavi ob 16. in 20. uri Spisal in režira: JOŽKO LUKES scenograf: JOŽE CESAR glasbena oprema U. VRABEC
Prodaja vstopnic od četrtka 26. t. m. dalje na sedežu ZSPD in v kavarni Bratuš Cene: sedeži 400 in 300 lir, stojišča 200 lir za odrasle in po 100 lir za dijake
iiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiitiiiiMtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiii
Goriški sindikalisti gostje v Novi Gorici
Danes odpotuje posebna delegacija pokrajinske delavske zbornice za Goriško na tridnevni obisk v Novo Gorico, kjer bo gost tamkajšnje sindikalne organizacije. V delegaciji sta pokrajinski tajnik Fulvio Bergomas in E. Zuliani, dalje Edo Sfiligoj, Renato Papais in Francesco Munari Delegacija st bo ogledala nekatera industrijska podjetja na področju novogoriškega o kraja in imela razgovore s tamkajšnjimi sindikalnimi predstavniki. Nekateri člani
Z otvoritve vodovoda v Sovodnjah. Otroci spuščajo v bazen zlate ribice
delegacije bodo odšli tudi v Ljubljano, kjer bodo imeli stike in razgovore z republiškimi sindikalnimi predstavniki.
Jutri četrtkov sejem
Jutri dopoldne bo v Ul. Ca-dorna v Gorici običajni četrtkov sejem, na katerem bodo kramarji, ki bodo prišli iz raznih krajev naše dežele, prodajali najrazličnejše blago, zlasti zimsko obleko za bližnjo sezono.
Navedba cen za blago v prodaji
Pokrajinska zveza trgovcev za Goriško opozarja trgovce in vse prizadete na obstoječe odredbe glede navedbe prodajne cene na razstavljenem blagu S tem v zvezi opozarja na vladno okrožnico št. 143 od 13. maja 1949, ki ie bila objavljena v Uradnem listu št. 118 od 23. maja 1949 ter navaja blago za katerega m obvezno označiti tudi prodajno ceno. V ta seznam spadajo:
cvetje, glasovirji, avtomobili in motocikli izven serije, • uksuzna ženska oblačila, u-metniški pred .ne J eskluzivni modeli, rablienn blago, krzr.a i.e dokončno Izdelano blago zlatarski pred ne.! in razne dišave.
Vse druge vr^ie blaga morajo imeti označene prodajno ceno.
Cremcaffe še vedno v vodstvu
Z nadaljevanjem prvenstva diletantov se tudi vrste na vrhu lestvice počasi a gotovo redčijo. Dve sta morali že zapustiti druščino, tako da jih je s štirimi točkami ostalo samo še pet.
Med prvimi sta dve tržaški enajstorici in sicer Cremcaffe, ki je celo na samem vrhu, in San Giovanni, ki zaradi slabega količnika ni mogel dlje kot do tretjega mesta. Vsekakor že kar lep uspeh za Sve-toivančane, ki se ne bi smeli zadovoljiti z doseženim položajem.
Najbolj priljubljena tržaška enajstorica, ki ima vedno precejšnje število navijačev, Pon-ziana, nikakor ne more najti prave poti do visokodonečih zmag. Pred dvema letoma jc Ponziana vsepovsod gospodo vala in je bila strah in trepe: klubov, ki so bili z njo v skupini diletantskega nogometnega prvenstva. Danes pa je Ponziana medla in apatična. Čeprav ima verjetno najboljše amaterske sile v svojih vrstah, ni tako učinkovita kot bi se od nje pričakovalo. Vzemimo na primer nedeljsko tekmo, ko je Ponziana sprejela v goste letošnjega novinca B skupine prvenstva Panzana. In kaj so dosegli domačini? Pičlo zmago z enim samim golom v mreži borbenih in upornih gostov. Rezultat tega stanja je, da se je Ponziana znašla po tretjem kolu nekje na sredi lestvice.
Cremcaffe se je oprijel prvega mesta z vsemi silami. V nedeljo je kazalo, da bo moralo tržaško moštvo prepustiti prvi stolček drugim, toda Tržačani so si znali izsiliti v Gradežu neodločen izid, kar je zadostovalo, da so obdržali doseženi položaj.
Svetoivančani so v nedeljo izgubili izredno priložnost za zmago. Na domačem igrišču so morali prepustiti točko gostujoči Romani, ki je, kljub izgubi nekaterih odličnih igralnih igralcev, še vedno nevarno in ustrahujoče moštvo. Na podoben rezultat je morala pristati tudi Libertas, ki je sprejela v goste moštvo iz Cervignana. Sicer izid predstavlja verno sliko na igrišču, pa čeprav lahko rečemo, da so bili Tržačani v nevarnosti, da izgubijo. Toda z enajstmetrovko so poravnali račun, ki je bil za oba nasprotnika ugoden. Naj še omenimo, da je Muggesana, ki je dremala precej časa na dnu lestvice, končno prišla do zmage in to na račun Pierisa.
Največje presenečenje dneva pa je pripravila oglejska enajstorica, ki je šla v goste k Turiaccu brez posebnih iluzij. Toda na igrišču se je stanje obrnilo v korist bolj hitrih in napadalnih gostov, ki so izrabili priložnost in zadali domačinom najbolj nepričakovan poraz tretjega kola.
Skupina B				
	IZIDI			
*S. Giovanni-Romana			1:1	
»Ponziana-Panzano			1:0	
* Libertas-Cervignano			1:1	
Aauileia-’1	Turriaco		2:1	
»Sangiorgina-Gonars			6:2	
Gradese-Cremcaffe			1:1	
*Castionese-Ronchi			2:1	
»Muggesana-Pieris			2:1	
LESTVICA				
Cremcaffe	3	1 2 0	7 1	4
Sangiorgina	3	2 0 1	8 3	4
S. Giovanni	3	1 2 0	2 1	4
Cervignano	3	1 2 0	2 1	4
Romana	3	1 2 0	3 2	4
Pieris	3	1 1 1	5 4	3
Ponziana	3	1 1 1	1 1	3
Gradese	3	0 3 0	2 2	3
Turriaco	3	1 1 1	2 2	3
Aquileia	2	1 1 0	3 3	3
Libertas	3	1 1 1	4 5	3
CaiPonese	3	1 1 1	3 8	3
Muggesana	2	1 0 1	3 3	2
Panzano	3	1 0 2	1 2	2
Gonars	3	0 1 2	3 8	1
Ronchi	3	0 0 3	1 5	0
Prihodnje tekme (29.10.1961)
Cremcaffe - Sangiorgina, Romana - Gradese, Panzano - Gonars, Ronchi - Ponziana, Pieris. Turriaco, Cervignano - Muggesana, Aquileia - Libertas, Ca-stionese - San Giovanni.
sta se milansko >n
koe®
moštvo že dvakrat
V'prvem "srečanju je Inl^K-je šel na igriščej°“
nih igralcev, klon1.1 j na P
® ..»dal
drugem, ko ga je1
mačih tleh, pa 3® 2:0. Stanje je torej
im
bil*
2:u. btanje je	^	di-
nadaljnji dej turnirja
tekma.	,eriščU	^
Ta bo danes na S jcl j
terja. Nemška ena] ^ ji
sprejela ponudbo red««J bi igrala v Italiji P 0 ker ji je vodstvo .l'" kluba ponudilo 9 rdM% f ki jih bo moralo 1 P njši-čeprav bi bil inkaso j.peli Nemci so danes ", yW
imeh«
so
Milan in so
stvom Čajkovskega
ning. Zelo verjetno je iC! I
—1 u —-	.	e K »j
stopili v postavi, ki Ji £ la proti Interju. Lstilf bo Herrera verjetno P a ^ l* čivati Bolchija in b. ;li bo zamenjal z Morbellom.
* * *	■	j	K
J# \
FLORENCA, 24.,511»
T LVaVIL i«	,• -evil
na občinskem stadij
nje za puiou rut'—"-,tino 1“ j med domačo Fiorenm ' jj
ansnciu , .1. np>v, poka! poka n,in0i»‘
vdW
najskim Rapidom. v, sj bo za domačine *a napid r, ma tega turnirja, je t itjf
šel do drugega k°'a_.Li Vi'
nad bolgarskim mos
itvoff
ne.
Dunajčani so trening, ki ga je
'»A
$
pel. Povratno sr'
ečanje
novembra na Dunaj"-
iaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii<ii*>iiiiitaiiftiiiii(liiliiiiiaiaiii,iiiiiiiiiiiiiiiiiiiin|>,i|l,>l>>>>1
Maščevanje ^strašnega starca*
	
Radmacher 8-krat na A. Moore zmagal s t. i
Dvoboj ni veljal za naslov svetovnega P1
* ftvCO f
BALTIMORA, 24. — ((Strašni starec« kakor 1D‘ jlf svetovnega prvaka težke kategorije Archieja Moore 25 let vztraja na ringu kot absolutni vladar v ni, je snoči zadal mlajšemu nasprotniku Petu Rade sicer že pričakovan poraz,
Rademacher, ki se ponaša z naslovom olimpijskega prvaka, je bil prepričan, da je tudi za Mooreja prišel čas, da se poslovi od ringa. In Rademacher je bil skoraj prepričan, da bo prav njemu pripadla čast premagati strašnega starca.
Moore pa je bil drugačnega mnenja, kot so bili tudi izvedenci. V sinočnjem dvoboju, ki pa ni bil za naslov svetovnega prvaka, je Moore še enkrat pokazal, da je nepremagljiv in je vrhutega zadal Ra-demacherju strahovito lekcijo tehnike in moči. Potem ko je Rademacherja spravil osemkrat na tla, je Moore izšej iz
dvoboja kot zmag0
menim
LONDON
je, da bodo obe tekrnJjjg]^
reprezentanca
zveze	ji*
bo
nogometne <■-—	,	..
novembra v Glasg°w Angliji in 8. iste(fa proti škotski Footbf.1 oddajali v Evrovi Prvo tekmo bo<*°8,j)0 * v celoti, drugo Pa 5 polčas.__________
4. slovenski športni teden v Trst«
Urnik tekmovanj
28. oktober — sobota:
29. oktober — nedelja:
30. oktober — ponedeljek:
31. oktober — torek:
l. november — sreda:
2. novembra — četrtek:
3. november — petek:
4. november — sobota:
Prijave tekmovalcev za IV. športni teden sprejema:
TRŽAŠKA KNJIGARNA v Ul. sv. Frančiška do 26. t. m.
5. november — nedelja:
ob 20. odbojka
ob 9. planinsko-orientacijski pohod ob 14. med dvema ognjena ob 20.30 streljanje
ob 20.30 streljanje (finale)	_	^
ob 9. namizni tenis za čla ne, ob 10. za že05 ob 10. motogimkana, ob 11. avtogimkana ob 14.30 nogomet počitek ob 10. šah
ob 15. namizni tenis za člane in mladihce
atletika:
ob 9. 80 metrov, krogla, daljina,
ob 10. višina, disk,
ob U. 60 metrov ženske in mladinci,
ob 12. finali tekov,
ob 13. tek čez drn in strn.
ob 15.30 nogomet (finale)
ob 15. namizni tenis (fin ale) ob 16. odbojka (finale)
h
Po zaključku tekmovanja v odbojki razdelitev nagrad.
IVAN CANKAR
uri Idancu
IV. Izgnanci
Prišla je k materi trudna in bolna, odprla je duri in je sedla takoj na skrinjo, ne da bi pozdravila; naslonila se je ob zid in pred očmi se ji je zmeglilo. Mati je sedela za mizo in je pila kavo, komaj ozrla se je na Francko. Ko je izpila kavo, je vprašala: «Po kaj si spet prišla?« Frano-ka se je osvestila, ko je začula materin osorni glas, in premišljevala je, kako bi prosila. «Mati, otrok je šele teden dni — za Francko smo jo krstili...« Mati je molčala in Francka je nadaljevala tiše, počasi, gledala je predse na tla. «še za kruh nimamo... niti krajcarja ni pri hiši...« Mati je opomnila hladno: «Zakaj pa ne dela?« — «Saj veste, da nima dela že ves čas... odkar je bila poroka.« — ■* Kakor si si postlala; povedala sem ti že takrat. Sama glej!« Mati je vstala in je nesla počasi lonce v kuhinjo; vrnila se je šele čez dolgo in je stopila v sobo, kakor da bi nikogar ne bilo. Sedla je k peči, poiskala si je naočnike in je vzela pratiko v roke, da bi brala. Francki se je mudilo, videla je, kako se je premikal hitro veliki kazalec na stenski uri, toda bala se je izpregovo-
riti. Lačna je bila, zaželela bi si skledico kave; mati se ni ga. nila. «še za kruh nimamo, niti krajcarja ni pri hiši,« je ponovila čez nekaj časa s prosečim glasom in dostavila je še tiše: «Mati... posodite mi en goldinar...« V tistem hipu je vrgla mati pratiko na mizo in je snela naočnike. Francka se je sklonila — pričakovala je grdih besed, ki so padale nanjo kakor silni udarci, tako da je stokala pod njimi in ni mogla odgovoriti, ne prositi usmiljenja. Toda zdaj je prišlo nekaj drugega, strašnega — mati je očitala Francki naglas, da nima očeta. Francka ni razumela — kakor s pestjo jo je udarilo na čelo — «ti,	ki	nimaš očeta!« —	in drugih besed ni slišala več. Tresla se	je	in strmela	na mater z velikimi, prestraše-
nimi očmi. «Kaj ste storili, mati?« Mati je umolknila, šla je k postelji, izvlekla je izpod blazine nogavico in je vrgla goldinar na tla ne da bi se ozrla na Francko. Goldinar se je zakotalil po tleh, vrtil se je okoli mize ter se izgubil naposled pod skrinjo. Francka	je	pokleknila	in je	iskala dolgo; goldinar je
ležal čisto zadaj	v	prahu. Ko	se je	poslovila, je sedela mati
spet ob peči, pratiko v rokah, naočnike na nosu... Francka je prišla domov, položila je goldinar na mizo, a nato je omahnila in legla na posteljo... Tri leta ni šla več k materi in mislila je, da ne pojde nikoli več; na dnu srca je glodala grenka bolečina.
rute, ki je segala skoro do nog, je gledal ozek, bled obraz z globoko udrtimi lici.
Postala je in se je prestrašila, ko je ugledala mater. Mati je sedela na postelji, v dve gube sključena, obraz zarit v dlani. Ko so duri zaškripale, je vzdignila glavo — obraz je bil nekako osivel, ves razoran je bil, oči so ležale v jamah pod močnimi obrvmi. In glas je bil mehak, trepetajoč:
«Ali si prišla, Francka? Mislila sem, da te ne bo nikoli več.«
V Francki se je vzdignilo nekaj silnega, česar ni čutila prej nikoli. Prijela je mater za roko in ni mogla govoriti. Ko je mati zajokala, je zajokala tudi Francka, ali nekaj neizmerno sladkega je bilo v tej bolečini... Mati se je domislila — pogledala je s čudno otroškim, objokanim in skoro plašnim obrazom.
te!« je dejala in se je zasmejala naglas. Tudi m*11 je , „ smejala in je naštela pet svetlih goldinarjev in J1 i0 rj ,}r žila na mizo. Nežka se ni več smejala — zardela )e je pomedla goldinarje z mize, da so se trkljali P° \<PJ delajte se norca, mati, kaj mislite, da ne vem,	J
Stopila je k materi in ji je hotela iztrgati noga'’9 ^ a «Pusti!» je vpila mati. «Izpusti!» Nežka ni izpust’ J la je mater v stran, da se je opotekla po sobi W J . skrinjo. Nato je spravila denar v kovček in je se ni, še zbogom ni rekla.
ie
je bil ta nanagloma ostareli, od žalosti čisto sp'
«še ozrla se ni name in še zbogom ni rek’a'^J]c0 mati na pragu in je skrila obraz v predpasnik. ^ejii
Francka je vedela, da se ni jokala mati po den»r;
Zdaj se je spominjala tistega dne — tam na rebri se je že svetil zvonik domače cerkve, videla je streho rojstne hiše, za hip jo je izpreletelo nekaj sladkega — toda takoj je spet zagrizla bolččina z ostrimi zobmi. Počasi je šla po klancu, utrujenosti ni čutila, ali noge so se branile, niso hotele dalje in postajale so za vsakim desetim korakom. Ko je šla mimo okna, se je sklonila, bala se je, da bi je mati ne ugledala. Pred pragom je stala, iztegnjena roka se je bala prijeti za kljuko. Pritisnila je počasi, strahoma, Francka je stopila v izbo tiho, s sklonjenim životom kakor tatica. Iz velike, sive
«Saj ti dam, Francka, če hočeš en goldinar... imam še nekaj...»
Francka bi izkopala goldinar z rokami iz tal, če bi ležal seženj globoko, da bi ne bilo treba prositi matere. .
«Ce še nisi zajtrkovala, Francka, pa ti skuham kavo.«
«Nisem lačna, mati.«
♦Pot je dolga in mraz je že.»
Mati je šla kuhat kavo in Francka je šla z njo v kuhinjo. Sedeli sta na pragu in mati je pripovedovala.
Prišla je bila Nežka iz Trsta — tam je služila, prišla je vsa gosposka, rdeča in debela in je bila v vasi teden dni, dokler ji ni bilo dolgčas. Razposajeno se je vedla, smejala se je grehotam in ni hodila v cerkev, pač pa je nagajala fantom, tako da se jim je zagnusila in so pljuvali, kadar je šla mimo. «Zdaj pa pojdem, mati,» je dejala, «dajte mi denarja!« Mati je segla pod blazino in je rekla: «Pet goldinarjev ti dam... pa pridna bodi in na Boga ne pozabi!« — «Pet goldinarjev — kaj ste nori, mati? Vse mi dajte!« — «Vse mi daj-
da se je jokala, ker se Nežka še ozrla ni in ker , ti rekla. Francki se je mati zasmilila in nikoli ie
še
»v
1?
•I*
bila kakor to uro... Tako strašen je bil udarec, *•-globoko sklonila pod njim, da je bila vsa plaSb® in je iskala opore.	J.
Pili sta kavo na pragu in sta se razgovarjal1' J Ko se je Francka napravila na pot z goldin9’1’ zavitim v robec, ji je bilo lahko in prijetno. M®”	0
pragu in je gledala za njo dolgo — Francka se J ji> p. samo enkrat, ali vedela je ves čas, da stoji u"9 . ji fj
  — ---------- -—j—-	je	bilo	u°	i0	je,	r<l
in goldinar je bil skrbno zavit v robcu... Došel J j>*| vozom, ustavil je konje in vzel pipo iz ust. '
da?« — «Na Goličevje.« — «Prisedite!» — Franc
začudila, da je bil kmet tako prijazen — vse u9 zdaj dobro in prijetno...	jjj
(NadaljevaM*
$
S,