Lelno poročilo II. mestne šestrazredne deske ljudske šole in obrtne pripravljalne šole LJUBLJANI. Izdalo šolsko vodstvo na koncu šolskega leta m 1902/1903. Založila II. mestna šestrazredna deška ljudska šola v Ljubljani. Tisk J. Blasnika naslednikov. GR ; . V-?...' ■ ■ ■' ' •";' %, v • • vY* - v; - - ■ - . » - . ‘f - . v *,•; ’ ' ‘ * I - , * , v “ •; ■, “ : . - v •- . - •' '■ •• •; >.-• • ■, „7. . .S ; ' • , , * ' s t /- /-■ .. • ;■ . . •, - • * * . . ' ' . • ' ....... • • -v. • -■ • ■ • . ■ - - ■ 'V -H •ßCt*?'$ “•'* \ - ' ' „■ •« - /V- ,r- . Ä?4 / ''V' *C J V': : - vir,'-' '■ • ' * - %V?- V i '' ; ‘ ' v ■ ’ • - • • ; < « -r. -fesöis u;' - ,f7.- . . ■■■ ■ • •< .• ‘ " ,•«.*' - ,. . j., {'' ' . - . • . ; •... .. ...... . ,..- . , . , ■ ;,,, . ' ,...' . : ■■ ' . {■?•“ v~ ' _ » J > - - , t ■ • * -1''. v: ■.j'-:-:. ; ? ‘-V- V?i . •C. ’ •' / Äfe - ' - y-\. V',:«v t' - •>/’” i';--fV-, ■ ' i ■ ‘ - . ' - ' - ■ . ■ ; . - -v , - * * . , ' ■'•J“ ■ r . ;• - ‘ j,- . , ■; '■-■y . •■ ■ • - ' ' v. •'' ' ' ■ • * * - • • '■ • - • ■ • * . - ' ■ ' . ; '4 'v,:-;. '.'ti .' ■ .. >■.’ ' . ■■ '•,.■■■ . ' V- ‘ i K ' ■ ' ' . • * ’W.f: ' ' - - . SV ' ' : f' ~ ' ’’ y. v . • > r > ' -Vv ' - -' '■ ■■ . .■ . ■' ■ v '• ' - - < ■ , 0 . . . V ’ ■' ■ . ■. • ■ ■ - v' • ’ ■ . - - • - , . ' ’ - . ' , . , * -, • ' ' * ’ ’ ' ’ V' < ' , ,i~ , ■ ■: ■* ^ . v s e ;.... „ " / , \ .■. —> " h r ' , ' : .•»-* - * f - ■- ’ ■ V ■■ - ' "• - ; ■;;;; . i .; . •/"’ ■ •- . ■ ".v.;-,. * ' .-. j - • . -■ - 1 ; '■»— ■_r ^ . . i , . ..- ■,-r r^* . -* - .... ,v • ' ■ ■ .. ' .; : . ■: ■ ‘ = •'•- . 'i ' fö}fc' ' •? •; - '> ,-i f ■■ *!,: 5%» W * - .■ . ■- *- • ■• .v - - , ■ ’ ■ ' ' . . ■ ■ . - - - . • • ' • . , '' ' • v /* ■ . ,t * - ■' T ■' *' * r; " 1 - . s..;!'''-?: '' ... / •-...•T' ? Ü •- • hi ,v--"■, ^--r fcMšfi >4: ■ ' ‘ • . • ' • " ; • ' ‘ - > ' ' • ' ' , . '• : . • ■ • . • • >. - --• • • . . : -••’■; -. .■ , •. % .1’. ;■■■■ •■ ... ... •, ■ ■'. w! |rt ■ • . . ' ■ : >' : . . . I :i:; • '. , - • -f . - ■ ■ *. . ' • • . 1 a Letno poročilo II. mestne šestrazredne deške ljudske šole in obrtne pripravljalne šole v = Hj j ulToIj sjjolL. — —= Izdalo šolsko vodstvo na koncu šolskega leta 1902/1903. Založila II. mestna šestrazredna deška ljudska šola v Ljubljani. Tisk J. Blasnika naslednikov. Staršem šolske mladine. Nemški spisal H. Trunk, ravnatelj meščanske šole v Gradcu*); z dovoljenjem pisateljevim slovenski priredil nadučitelj J. Dimnik. iflfvoje otroke zaupate šoli z nado, da jih vzgoji v dobre ljudi in koristne J||) člane človeške družbe. Šola ima pa tudi najboljši namen in stori vse, Is kar more; a šola more to težko nalogo zmagati le tedaj, če tudi vi svoje otroke dobro vzgajate in šolo v njenih težnjah zadostno podpirate. V ta namen je pa potrebno, da uvažujete in si vzamete k srcu to-le: 1. Vzgajajte svoje otroke vedno resno, a tudi z milobo! Prevelika, takozvana opičja ljubezen je škodljiva, še bolj pa škoduje otroku, če ne uživa nič ljubezni svojih staršev. Otrok, ki ne sliši nikdar prijazne besede, se pogubi. Kaznujte vedno pravično, a nikdar strogo; ne bodite pa tudi odjenljivi in popustljivi, ampak pomislite, da postanejo majhni pregreški sčasoma veliki, ki lahko življensko srečo vašega otroka uničijo in postavijo v nevarnost njegovo bodočnost. Potrudite se predvsem, da zbudite v otroku čut časti; potem boste z besedo več opravili kakor bi sicer s težkimi kaznimi. Velike važnosti za vzgojo je tudi, da sta oče in mati pri vzgoji otrok enih misli. 2. Pečajte in ukvarjajte se s svojim otrokom, kolikor vam le dopušča čas. Pustite mu, da vam pripoveduje ali čita, odgovarjajte mu na njegova vprašanja resno in potrpežljivo in izpodbujajte ga, da pazi na vse, kar mu je treba znati. Uničujte v njem, posebno že zgodaj, nevljudnost, neotesanost, ki se poloti otroka, da niti ne ve, kdaj. Ne pustita otroku, da bi pokončaval in uničeval stvarstva božja v prirodi, da bi n. pr. brez koristnega namena trgal cvetice, pokončaval škodljive živali i. t. d., ampak zbujajte v njem ljubezen do vsega stvarjenja, da bo znal potem stvarstva božja varovati in vzdrževati. 3. Skrbite posebno za vzgojo src svojih otrok; zakaj le na takih tleh vzraste prava sreča. Vzgajajte jih posebno k bogaboječnosti, *) Ponatisk prepovedan. 1* hvaležnosti in resnicoljubju. Ne dajte se nikdar za kako neresnico zavesti in ne dovoljujte, da bi otrok kakršnakoli sporočila za šolo podpisoval, ampak storite to vselej sami. Vcepite svojemu otroku tudi ljubezen do domačega kraja in do domovine. Pri blagih, plemenitih činih kažite svoje veselje in dopadajenje, pri slabih pa gnev in stud; bodite svojim otrokom vedno sami najboljši zgled, ker potem bodo znali ljubiti, kar je dobrega in plemenitega, zaničevati pa, kar je slabega in hudobnega. Navadite svoje otroke že v zgodnji mladosti na točno pokorščino, zakaj ta je temelj vsaki vzgoji, in brez nje je vaš in tudi drugih trud zaman. Prizadevajte si, da zbudite in podkrepite v svojem otroku že zgodaj čut dolžnosti. Skrbite, da stori vaš otrok vestno in točno vse, kar mu ukažete, četudi je še tako malovažna stvar, in nikakor ne trpite, da bi zanemarjal svoje dolžnosti zaradi lahkomiselnosti in priročnosti ali pa zavoljo istinite ali domišljene težave. Pomagajte svojemu otroku pri delu le tedaj, če je pomoč res neobhodno potrebna; ako otroku prehitro pomagate, se zanaša na to in ne pride na tak način nikdar do potrebne samostojnosti. 5. Navadite svojega otroka tudi na red in točnost kakor tudi na skrbno izkoriščanje časa, zakaj te lastnosti so neobhodno potrebne, če hočete, da otrok napreduje in pride do kruha. Potrudite se pa tudi. da postane vaš otrok skromen in z malim zadovoljen; na ta način položite v otroku temelj zadovoljnosti in sreče, ker je n. pr. po-željivost čestokrat vir nesreče. Razvajeni otroci imajo vedno večje zahteve, prihajajo potem z velikim pričakovanjem in nastopajo z velikimi zahtevami pot življenja ter poznajo le pravice, pa nič dolžnosti. Predvsem pazite, da ne bo otrok sladkosneden; zakaj sladkosnednost ne škoduje samo zdravju in ne pokvari le slasti do jedi, ampak zavede otroka navadno k laži in nepoštenosti. 6. Varujte svojega otroka skrbno pred slabo druščino. Ne pustite ga nikdar potepati se po cestah, ker je tu izpostavljen marsikateri izkušnjavi ter trpi škodo na duši in na telesu. Ne jemljite svojega otroka v gostilnice in na veselice, ker lahko kaj slabega vidi in sliši. Posebne previdnosti je treba pri obisku gledališča, zakaj neprimerna igra je lahko otroku jako škodljiva in pogubna. Pazite dalje tudi natančno, kaj vaš otrok bere. Predvsem mu ne dovolite brati časopisov, ker je v njih marsikaj, kar ni za otroke. Tudi ne dovolite svojemu otroku čitati takozvanih indijanskih pripovedek, razburljivih romanov i. t. d. Mnogo jih je zaraditega že krenilo na napačno pot ter zabredlo v nesrečo in uboštvo. Pazno čitanje dobrih knjig izomika, površno, naglo čitanje pa vzgaja k površnosti in zavaja k zanemarjanju dolžnosti. 7. Prizadevajte si, da vcepite svojemu otroku veselje do šole ter ljubezen in zaupanje do učitelja; nikdar ga ne strašite z nepremišljenim govorjenjem s šolo in učiteljem. Skrbite tudi, da bo vaš otrok šolo redno obiskoval in ne izostajal ali zamujal šole zaradi lahkomiselnosti in mehkužnosti, ker zaostane in izgubi tudi čestokrat veselje do učenja. Pazite tudi, da ne bo prihajal vaš otrok prepozno pa tudi ne prezgodaj v šolo in da se bo tudi pravočasno vračal domov. Tudi udeležba verskih vaj v šoli sodi med dolžnosti šolarja, in se le-te torej ne smejo zanemarjati. 8. Preskrbite svojega otroka s potrebnimi šolskimi knjigami in drugimi učnimi pripomočki.. Če ne morete nabaviti vsega, kar otrok potrebuje, mu kupite torej vsaj toliko, kolikor zmorete. Brigajte se tudi za to, kaj vaš otrok v šoli počenja ter povprašajte večkrat, kako se otroci v šoli vedejo in kako napredujejo. Brezbrižnost staršev do šole zbuja tudi brezbrižnost pri otrokili. Preglejte večkrat knjige in zvezke svojega otroka in prepričajte se, ali pazi nanje in jili zlovoljno ne poškoduje; s tem si prihranite marsikak nepotreben izdatek ter položite na ta način temelj k varičnosti in snagi. 9. Spoštujte učitelje in učiteljice svojega otroka in bodite zaupljivi do njih; vpričo otrok ne govorite nikdar kaj takega, kar bi utegnilo škodovati ugledu učitelja ali učiteljice vašega otroka. Ge mislite, da imate vzrok, biti nezadovoljni nad učiteljem ali učiteljico, potem se dogovorite o stvari z učiteljem samim, oziroma z učiteljico ali pa s šolskim voditeljem; v takih slučajih se boste največkrat prepričali, da žele vašemu otroku le dobro. Ne verjemite vsega, kar vam pripoveduje otrok o šoli ali učitelju. Marsikaj razumejo otroci popolnoma drugače, kakor je pa stvar v resnici; pripeti se tudi, da se časih tudi resnicoljuben otrok, ako ga je učitelj kaznoval, naredi nedolžnega, da bi se tako ognil domači kazni, ki bi jo gotovo dobil, če bi bili starši o vsem natančno poučeni. Povejte učitelju, če ima vaš otrok kako telesno ali duševno napako, ter ga opozorite tudi na druge posebnosti otrokove; zaka j le potem je mogoče učitelju z otrokom pravilno ravnati in ga pravično soditi, če ga natančno pozna, 10. Slednjič vam pokladamo na srce, da gledate pazno tudi na telesno vzgojo svojih otrok. Skrbite jim, kolikor možno, za tečno hrano, primerno obleko, za snago in dober zrak; ne krajšajte jim potrebnega spanja in privoščite jim tudi nekaj časa za počitek, zabavo in igre. Pazite tudi, ali zna vaš otrok sopsti (dihati) skozi nos. Zavirano sopenje skozi nos škoduje duševnemu razvoju in se mora odstraniti. Nikdar ne dajajte svojemu otroku opojnih pijač, ki nikdar ne koristijo, čestokrat pa škodujejo. Precej razširjeno mnenje, da opojne pijače otroka krepe, je popolnoma napačno; izkušnja uči, da tisti otroci, ki pijo pivo, vino, žganje i. t, d., zaostanejo v telesnem, posebno pa v duševnem razvoju. Marsikaj, kar odraslim ljudem ne škoduje, je za otroke škodljivo. Semkaj sodi tudi kadenje, ki se mora kar najstrožje prepovedati. Sprejmite te dobre nasvete prijazno in z zaupanjem, saj prihajajo iz dobrega srca. Če se boste ravnali po njih, potem bodo v z rasli vaši otroci v dobre ljudi ter bodo vas in spomin na vas blagoslavljali vse svoje življenje. Naj vam pa ne upade pogum, če nimate takoj zaželenega uspeha. Kdor mnogo seje, sme upati in pričakovati, da vsaj del setve vzklije in dozori. Če se pa navzlic temu ponesreči vsa vzgoja — kar je tudi mogoče, čemur so krive pogosto tudi druge okoliščine — potem ste izpolnili vsaj svojo dolžnost in si ne morete ničesar očitati, ker imate čisto in mirno vest. Torej le z ljubeznijo, previdnostjo, pogumom in s samozatajevanjem na delo! Blagoslov je plačilo delu! Šolska poročila. A. Učiteljsko osobje. a) Premembe med šolskim letom 1902 1903. Nadučitelj in šolski vodja, ravnatelj Franc Rak tel j, je bil z dekretom c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 15. avgusta 1902, št. 2278. na lastno prošnjo s koncem avgusta 1902 trajno vpokojen. — Ravnatelj Franc Raktelj je služboval na tukajšnji šoli od 1. oktobra 1872, izprva kot stalni učitelj, od 24. septembra 1889 pa kot stalni nadučitelj in šolski vodja. S svojim taktnim nastopanjem si je znal pridobiti spoštovanje in zaupanje svojih tovarišev in vsega ljubljanskega učiteljstva, katero je nad 25 let zastopal v c. kr. mestnem šolskem svetu. Dne 15. oktobra 1901 je obhajal 50-letnico svojega učiteljevanja s častnim večerom, ki mu ga je priredilo ljubljansko učiteljstvo. Njegova ekscelenca gospod minister za bogočastje in pouk mu je podelil z razpisom z dne 24. januarja 1902, št. 1371, naslov „ravnatelj“. Z dekretom z dne 10. septembra 1902, št. 806, ga je c. kr. mestni šolski svet odpustil iz učiteljskega službovanja ter mu ob tej priliki izrekel vse priznanje in zahvalo za vestno, vztrajno in marljivo izvrševanje vodstvenega posla na II. mestni deški šoli ter za požrtvovalno zastopanje mestnega učiteljstva v c. kr. mestnem šolskem svetu. — Njegovo c. in kr. Apostolsko Veličanstvo mu je blagovolilo z Najvišjim sklepom z dne 9. septembra 1902 povodom umirovljenja podeliti zlati zaslužni križec. Slovesno izročanje tega Najvišjega odlikovanja se je vršilo dne 25. septembra 1902 v okrašeni telovadnici I. mestne deške ljudske šole ob navzočnosti vsega ljubljanskega učiteljstva. Preblagorodni gospod župan Ivan Hribar je v daljšem nagovoru razložil odlikovančeve zasluge na šolskem polju v dobi njegovega 50-letnega učiteljevanja, čestital slavljencu na izrednem odlikovanju, ki mu je došlo po milosti Njegovega Veličanstva za vestno in uspešno službovanje, ter mu pripel dekoracijo na prsi. Gospod ravnatelj se je ginjenim srcem zahvalil za izkazano mu čast s in prosil gospoda župana, da blagovoli predložiti to zalivalo na Najvišje mesto. V imenu učiteljstva je čestital slavljencu nadučitelj Fr. Gabršek. Z dekretom c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 11. septembra 1902, št. 2857, je bil nadučitelj in začasni šolski vodja na I. mestni deški ljudski šoli, Franc Gabršek, imenovan stalnim nadučiteljem in šolskim vodjem tukajšnje šole; svojo novo službo je nastopil dne 12. septembra 1902. C. kr. deželni šolski svet je z dekretom z dne 11. septembra 1902, št. 2857, imenoval tukajšnjega stalnega učitelja, Jakoba Dimnika, začasnim šolskim vodjem na I. mestni deški ljudski šoli. Z razpisom c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 24. maja 1902, št. 1569, je bil nadučitelj v Dobu, Matija Janežič, imenovan stalnim učiteljem na tukajšnji šoli. C. kr. deželni šolski svet je imenoval z razpisom z dne 11. septembra 1902, št. 310«, nadučitelja v Veliki Dolini, Ivana Bernota, in z razpisom z dne 12. septembra 1802, št, 2830, učitelja v Kranju, Franca Gartnerja, in učitelja v Kamniku, Pavla Gorjupa, stalnimi učitelji na tukajšnji šoli. Z razpisom c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 18. septembra 1902, št. 894, je bila imenovana bivša pomožna učiteljica v Lichtenthurničinem zavodu, Marija Grošljeva, za radovoljko na tukajšnji šoli; dne 22. oktobra 1902 pa je bila premeščena na I. mestno deško ljudsko šolo kot pomožna učiteljica. Ker je bil učitelj Matija Janežič od 31. decembra 1902 do 20. februarja 1903 zaradi škrlatinke v svoji rodbini kontumaciran, ga je glasom razpisa c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 2. januarja 1903, št. 3. od 2. do 15. januarja 1903 nadomestovala radovoljka na uršulinski šoli. Antonija Göstlova, od 24. januarja do 20. februarja 1903 pa bivša začasna učiteljica gospa Franja Hribarjev a. Dne 27. aprila 1903 je zbolel učitelj Josip Cepuder in dobil z razpisom c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 11. maja 1903, št. 482, dopust do zaključka tekočega šolskega leta. Za namestnico mu je c. ki', mestni šolski svet z gornjim razpisom imenoval izprašano učiteljsko kandidatinjo Olgo Kozjekov o. b) Učiteljstvo ob koncu šolskega leta 1902,1903. Nadučitelj in š o 1 s k i v o d j a: Frane Gabršek, stalni nadučitelj in šolski vodja, usposobljen za meščauske šole iz prve skupine s slovenskim in nemškim učnim jezikom, zastopnik učiteljstva v c. kr. mestnem šolskem svetu, knjižničar učiteljske ročne knjižnice, razrednik II. b razreda, je poučeval v tem razredu vse predmete razen petja, po 18 ur na teden. Učitelji : (Po službeni starosti na podlagi osebnega statusa z dne 1. januarja 1903.) Leopold Armie, stalni učitelj, razrednik 111. a razreda, je poučeval v tem razredu vse predmete, po 22 ur na teden. Franc Bahovec, stalni učitelj, razrednik II. a razreda, je poučeval v tem razredu vse predmete, po 19 ur na teden. Anton Razinger, stalni učitelj in voditelj cerkvenega petja, razrednik I.a razreda, je poučeval v tem 'razredu vse predmete in od 11. maja 1903 petje v VI. razredu, po 18 ur na teden. Josip Cepuder, stalni učitelj, razrednik V. razreda, je poučeval v tem razredu vse predmete, po 24 ur na teden (od 27. aprila 1903 na dopustu). Janez Smrekar, svetni duhovnik, stalni veroučitelj, je poučeval verouk v vseh razredih, po 18 ur na teden. — Razen tega je služil šolsko sveto mašo in izredno pripravljal šolsko mladino za sprejem svetih zakramentov. Alojzij Kecelj, stalni učitelj in varih zbirki učil, razrednik Ul. l> razreda, je poučeval v tem razredu vse predmete, po 22 ur na teden. Frane Gärtner, stalni učitelj, razrednik III. c razreda, je poučeval v tem razredu vse predmete, po 22 ur na teden. Janko Likar, stalni učitelj in knjižničar šolarske knjižnico, razrednik IV. b razreda, je poučeval v tem razredu vse predmete, po 23 ur na teden. Matija Janežič, stalni učitelj, razrednik IV. a razreda, je poučeval v tem razredu vse predmete, po 23 ur na teden. Pavel Gorjup, stalni učitelj, do 11. maja 1903 razrednik I. n razreda, je poučeval v tem razredu vse predmete in petje v II. b in VI. razredu, po 19 ur na teden; od 11. maja 1903 razrednik V. razreda, je poučeval v tem razredu vse predmete, po 24 ur na teden. Ivan Bernot, stalni učitelj, usposobljen za meščanske šole iz II. skupine s slovenskim in nemškim učnim jezikom, razrednik VI. razreda, je poučeval v tem razredu vse predmete razen petja, po 24 ur na teden. Pomožna učiteljica: Olga Kozjekova, od 11. maja 1903 razrednica I. h razreda, je poučevala v tem razredu vse predmete in petje v II. b razredu, po 18 ur na teden. Šolski sluga: Jakob Sedej. B. Statistični pre- na koncu šolskega (M O 05 r-i Med letom jih je m o 1 m T—( S t aro s t Vera Razred t—i CD tH > o D > >&) vstopilo izstopilo umrlo j K" id j o o c o 13 > o 0 1 O 7-12 let l 12—13 let 1 13—14 let 1 nad 14 let rimsko-katoliška pravoslavna evangeljska i I. a 48 2 4 — 4fj 6 40 — — — 46 — — I. b 48 3 3 — 48 11 36 1 — — 47 1 — 11. a 48 9 3 54 — 52 1 i 54 — 11. b 40 1 1 — 1 40 — 40 — — 40 — III. a 53 5 6 — 52 — 38 10 3 1 52 — — III. b 53 j 1 1 — 53 — 38 7 7 1 53 — — III. c 401 1 2 — 39 — 29 6 3 1 39 — IV. a 58; 8 1 — 65 — 47 7 8 3 65 — IV. b 58 11 5 2 62 — 36 18 6 2 62 — — V. 48 12 6 — 54 — 24 15 7 8 54 — — VI. 24 9 3 — 30 — 2 11 9 8 29 — 1 1 Skupaj 518 62 35 2 i 543 i 17 382 76 44 24 541 1 1 * Rožna dolina 3, Sp. Šiška 5, Zg. Šiška 1, Vič 2. g 1 e d učencev leta 1902/1903. Materin jezik Stanuje jih Šolo jih je obiskovalo Za višji razred, ozir. za izpust je Neizprašanih je ostalo Ukovino je plačevalo V poštno hranilnico je vložilo Ža vstop v srednje šole se jih 1 je oglasilo j slovenski nemški drug v Ljubljani zunaj Ljubljane* 1 prav pridno pridno manj .pridno zanikamo sposobnih . i nesposobnih nesposobnih v °/0 | celo "o e. ;o C - J ucencevj K 46 — 46 — 45 1 — — 41 4 8‘6 i 5 4 37 8 89 — 47 — 1 srb. 46 2 48 — — — 42 6 12-5 — 1 6 41 7 28 — 54 — — 53 1 54 — — 51 3 5'5 1— 3 9 42 14 259 — 40 — — 40 — 37 2 1 — 38 2 5'0 — 2 5 33 8 43 52 — — 52 — 49 1 1 1 45 6 11-5 i 7 6 39 9 64 — 53 — — 52 1 40 6 3 4 42 9 16-9 2 2 5 46 13 607 — 39 — — 37 2 33 4 2 — 34 5 129 — 1 5 33 16 63 — i 64 — 1 tirv. 65 — 63 1 1 — 64 3 1-5 — 11 16 38 15 215 31 - 62 — — 62 — 60 1 — 1 59 3 4'8 10 4 48 18 225 26 52 1 1 ital. 52 2 53 — — 1 47 6 111 1 6 4 44 19 401 24 29 1 — 27 3 30 — — — 30 — — — 2 1 27 5 147 3 538 2 3 532 11 512 16 8 7 493 45 8-2 5 50 65 428 132 2141 84 C. Učne knjige v šolskem letu 1902 1903. I. razred. Verouk: Mali katekizem ali krščanski nauk, knezoškofijstvo ljubljansko. 30 h. Učni (slovenski) jezik: Razinger-Žumer: Abecednik za slovenske ljudske šole, pl. Kleinmayr & Bamberg, 40 h. Računstvo: Črnivec A.: Računica za obče ljudske šole, zvezek I., c. kr. šolskoknjižna zaloga, 30 li. Petje: Nedved A.: Slavček, I. stopnja, pl. Kleinmayr & Hamberg, 40 h. II. razred. Verouk: I. Mali katekizem (glej I. razred). — 11. Kržjč A.: Svete zgodbe za male otroke, kat. društvo detoljubov, 20 h. Učni (slovenski) jezik: Razinger-Žumer: Berilo in slovnica za II. razred 4-in 5-razrednih ljudskih šol, pl. Kleinmayr & Bamberg, 5. natis, 48 h. •Računstvo: Močnik dr. Fr. v.: Računica, I. stopnja, c. kr. šolskoknjižna zaloga, 30 h. Petje: Nedved A.: Slavček. I. stopnja, pl. Kleinmayr & Bamberg, 40 h. III. razred. Verouk: Srednji katekizem ali krščanski nauk, knezoškofijstvo ljubljansko, 64 h. Učni (slovenski) jezik: Josin-Gangl: Drugo berilo in slovnica za obče ljudske šole, pl. Kleinmayr & Bamberg, 80 h. Nemški jezik: Schreiner H. in Bezjak dr. J.: Prva nemška vadnica za slovenske obče ljudske šole, c. kr. šolskoknjižna zaloga, 70 h. Računstvo: Močnik dr. Fr. v.: Računica, II. stopnja, c. kr. šolskoknjižna zaloga, 4') h. Petje: Nedved A.: Slavček, II. stopnja, pl. Kleinmayr & Bamberg, 40 h. IV. razred. Verouk: I. Srednji katekizem (glej III. razred). — II. Dr. Schuster-Lesar: Zgodbe sv. pisma stare in nove zaveze za ljudske šole, c. kr. šolskoknjižna zaloga, 1 K. Učni (slovenski) jezik: T. Josin-Gangl: Tretje berilo za 4-in več-razredne obče ljudske šole, pl. Kleinmayr & Bamberg, 90 h. - II. Končnik P.: Slovenska slovnica za obče ljudske šole, c. kr. šolskoknjižna zaloga, 90 h. Nemški jezik: Schreiner H. in Bezjak dr. J.: Druga nemška vadnica za slovenske obče ljudske šole, c. kr. šolskoknjižna zaloga, 1 K 60 h. Računstvo: Močnik dr. Fr. v.: Računica, II. stopnja, c. kr. šolskoknjižna zaloga, 40 h. Zemljepis in zgodovina: Haardt pl. V. — Rutar S. — Orožen Fr.: Zemljepisni atlas, izdanje L, Ed. Hölze', Dunaj, 60 h. Petje: Nedved A.: Slavček, III. stopnja, pl. Kleinmayr & Bamberg, 60 h. V. razred. Verouk: I. Srednji katekizem (glej III. razred). — II. Zgodbe sv. pisma (glej IV. razred). — IH. Sveti listi, berila in evangeliji, c. kr. šolskoknjižna zaloga, 1 K. Učni (slovenski) jezik: I. Končnik P.: Četrto berilo za ljudske in nadaljevalne šole, c. kr. šolskoknjižna zaloga, 1 K 20 h. — II. Končnik P.: Slovenska slovnica za obče ljudske šole (glej IV. razred). Nemški jezik: Schreiner H. m Bezjak dr. J.: Druga nemška vadnica za slovenske obče ljudske šole (glej IV. razred). Računstvo: Močnik dr. Fr. v: Računica, III. stopnja, c. kr. šolskoknjižna zaloga, 50 h. Zemljepis in zgodovina: Haardt pl. V. — Rutar S. — Orožen Fr.: Zemljepisni atlas (glej IV. razred). Pet j e: Nedved A.: Slavček, III. stopnja, pl. Kleinmayr & Bamberg, 60 h. VI. razred. Verouk: I. Veliki katekizem ali krščanski nauk, knezoškofijstvo ljubljansko, 80 h. — II. Zgodbe sv. pisma (glej IV. razred). — III. Sveti listi, berila in evangeliji (glej V. razred). Učni (slovenski) jezik: I. Sket dr. J.: Slovenska čitanka za I. razred srednjih šol, I. del, druga izdaja, tiskarna Družbe sv. Mohorja, 1 K 'JO h. — II. Končnik P.: Slovenska slovnica (glej IV. razred). Nemški jezik: I. Ullrich Dr. G. — Ernst W. — Branky Fr.: Lesebuch für österr. Bürgerschulen, I. Teil, k. k. Schulbücher-Verlag, 1 K 10 h. — II. Lehmann Jos.: Deutsche Sprah- und Aufsatzlehre für Bürgerschulen, F. Tempsky, Wien, 1 K 60 h. Računstvo: Močnik-Reinelt Em.: Rechenbuch für die I. Klasse der Knaben-Biirgerschulen, F. Tempsky, Wien, 1 K 20 h. Prirodoznanstvo: I. Hubad J.: Prirodopis za meščanske šole, I. del, pl. Kleinmayr & Bamberg, 1 K 40 h. — II. Senekovič Andr.: Osnovni nauki iz fizike in kemije za meščanske šole, I. del, pl. Kleinmayr & Bamberg, 1 K 20 h. Zemljepis in zgodovina: I. Orožen Fr.: Zemljepis za meščanske šole, I. del, R. Milic, 80 h. — II. Haardt pl. V. — Orožen Fr.: Zemljepisni atlas, izdanje II., Ed. Hölzel, Dunaj, 1 K 40 h. — III. Vrhovec Iv.: Zgodovinske povesti za meščanske šole, I. del, J. Blasnika nasledniki, 1 K. Petje: Nedved A.: Slavček, III. stopnja, pl. Kleinmayr & Bamberg, 60 h. Č. knjižnica. I. Šolarska knjižnica šteje koncem leta 1042 zvezkov. Po nakupu se je pridobilo: Kržič A., Vrtec in Angelček 1901 in 1902 Gangl E., Zvonček 1901 in 1902; Kosi A., Zabavna knjižnica, X. zvezek (2 iztisa); Gangl E., Knjižnica za mladino, 27. in 28. knjiga (3 iztisi); Stritar Jos., Zimski večeri; Gangl E., Veliki trgovec. Izposodilo se je 314 učencem III., IV., V. in VI. razreda 2575 knjig. II. Učiteljska ročna knjižnica šteje koncem leta 374 zvezkov. V preteklem letu so ji prirasle zlasti te-le knjige: 1. Ambros K. & Doiwa Job., Das fünfte Schuljahr. — 2. Rau Fr., Die drei letzten Schuljahre. — 3. Frisch Fr.. Schulreden. — 4. Frisch Fr., Der Aufsatz in der Volks- und Bürgerschule, I.—III. T. — 5. Frisch Fr., Die Sprachlehre und das Rechtschreiben in der Volks- und Bürgerschule, I. und II. I1. — 6. List II. & Müblfeith H., Verteilung des Lehrstoffes der Klementar-klasse. — 7. Jelinek Al., Darstellung leichter dem Sachunterrichte entnommener Gegenstände. — 8. Črnivec A., Ilešič dr. Fr. in Janežič I., Navodilo k I. zvezku Črnivčeve Računice (5 iztisov). — 9.—10. Regeln für die deutsche Rechtschreibung; kleine und große Ausgabe (po 2 iztisa). — 11. Določbe glede odvračanja jetike (darilo c. kr. naučnega ministrstva). — 12. Binder dr. Jos., Festschrift zur Feier des 50-jährigen Bestandes der k. k. Staats-Oberrealschule in Laibach (darilo te šole). — 13,—15. Nerat M. J., Popotnik 1900, 1901 in 1902. — 16.—17. Mikuž, Planinski Vestnik 1901 in 1902. — 18. Koledar družbe sv. Mohorja 1903. — 19. Slava Gospodu! Molitvenik. — 20. Rolirman V., Poljedelstvo, II. del. — 21. f Lampe dr. Fr. in Krek dr. J. E., Zgodbe sv. pisma, IX. snopič. — 22. Schreiner H. in Bežek V., Pedagoški Letopis, II. zvezek. — 23. Schreiner H. in Bežek V., Učne slike k ljudskošolskim berilom, I. del. — 24. Apih Jos., Zgodovinska učna snov za ljudske šole, II. snopič (Realne knjižnice I. del). Šolska knjižnica je dobila od mestne občine dotacije 65 K. učiteljska knjižnica nima stalnih dohodkov. Knjižničarja: Janko Likar, Fr. Gabršek. D. Učila. Za učila in samoučila je dobila šola od mestne občine letne dotacije 182 kron. Zbirki so prirasla sledeča učila: Nazorni nauk: Barvene tablice (11 komadov). — Nazorila za obravnavo konja (darilo gospoda učitelja Fr. Bahovca): golida, goba, dve krtači, česalo, čohalnik, pehar, sito, vrečica ovsa, vrečica otrobov, vrečica rezanice. — Svinec; svinčena zrna. — Zlata pena. — Pole s podobami za šolo in dom (104 komadi, darilo založnika Maks. P. Schiffa). Računstvo: Uteži (dve garnituri). — I)ve tehtnici s stojaloma. — Dvolitrska steklenica. — Dekameter dolg trak. — 91 metrov nastenskili trakov (mer). — Pregibni meter. Prirodopis: Klej. — Konjsko kopito in žima. — Parklji goveji; parklji prešičji; ščetina; dreta; rep goveji; usnje; rog ovnov; volna; struna (darilo gospoda učitelja Leopolda Armiča). — Devet steklenic za rastline. Prirodoslovje: Dve steklenici za kuhanje s kavčukovim zamaškom. — Pet poskusnih kozarcev s steklenimi pokrovi. — Šest epruvet. — Šest steklenih cevi. — Kavčukova cev- — Trije zamaški iz plute. — Štirje zamaški iz kavčuka. — Petrolejska svetilka. — Steklena posoda s pokrovom za kuhanje. — 400 g kemiško čiste solne kisline. — 500 g solitarne kisline. — 700 g žveplene kisline. — Steklenica lakmusove tinkture. — Zaklopnica rdečega lakmusovega papirja. — Zaklopnica modrega lakmusovega papirja. — 20 g živosrebrnega okisa (HgO). — 300 g manganovega dvokisa. — Eter. — Toplomer za merjenje tekočin. Zemljepis in zgodovina: Triglav (slikaj. — Načrt mesta Ljubljane. Varih učilom : Alojzij Kecelj. E. Zaloga ubožnih knjig. Ta zaloga se popolnjuje, oziroma vzdržuje iz podpore c. kr. šolskoknjižne zaloge na Dunaju, iz podpore knjigotržnice pl. Kleinmayr & Bambergove v Ljubljani in F. Tempskega na Dunaju, iz podpore kranjske hranilnice in tukajšnje mestne občine. V tem šolskem letu je štela ta zaloga: Mali katekizem 44. — Srednji katekizem 152. — Veliki katekizem 11. — Zgodbe sv. pisma 96. — Sv. zgodbe za male otroke 37. — Evangeliji 15. — Abecednik (Razinger-Žumer) 42. — I. berilo in slovnica (Razinger-Žumer) 51. — II. berilo in slovnica (Josin-Gangl) 76. — III. berilo (Josin-Gangl) 61. — IV. berilo (Končnik) 28. — Slovenska čitanka. I. (Sket) 10. — Slovenska slovnica (Končnik) 102. — Regeln für die deutsche Rechtschreibung 12. — Prva nemška vadnica (Schreiner-Bezjak) 81. — Druga nemška vadnica (Schreiner-Bezjak) 102. — Lesebuch für B. Sch., I. (Ullrich) 10. — Deutsche Sprach- und Aufsatzlehre für B. Sch. (Lehmann) 11. — Računica, I. zvezek (Črnivec) 40. — Računica, L stopnja (Močnik) 86. — Računica, II. stopnja (Močnik) 121. — Računica, III. stopnja (Močnik) 24. — Rechenbuch f. K. B. Sch., I. (Močnik-Reinelt) 11. — Geometr. oblikoslovje (Močnik-Bezlaj) 8. — Prirodopis, I. (Hubad) 8. — Fizika, T. (Senekovič) 9. Zemljepis, I. (Orožen) 10. — Zemljepisni atlas, I. 18. — Zemljepisni atlas, II. 14. — Zgodovinske povesti, I. (Vrhovec) 8. — II. berilo in slovnica (c. kr. šolskoknjižna zaloga) 50. — III. berilo (c. kr. šolskoknjižna zaloga) 50. — Slovensko-nemška slovnica z berilom za obrtne šole (Funtek) 42. — Skupno število knjig je 1440. Knjige so se izposodile 360 učencem vsakdanje in 113 učencem obrtne pripravljalne šole. F- Lietopis. Šolsko leto 1902/1903. se je pričelo dne 16. septembra 1902 s sv. mašo in z rednim poukom; dne 13., 14. in 15. septembra 1902 je bilo vpisovanje učencev. Vsled razpisa c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 15. avgusta 1902, št. 2i 83, se ima tukajšnja šola zaporedoma razširiti v osemrazrednico. Letos se je nanovo otvoril VI. razred. Opustila pa se je prejšnja začasna šesta vzporednica. Šola je imela torej v tem letu 2 prva, 2 druga, 3 tretje, 2 četrta, 1 peti in 1 šesti razred, skupaj 11 razredov. III. službenostarostno doklado sta dobila: učitelj Franc Gartner od dne 1. avgusta 1902 (razpis c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 24. decembra 1902, št. 4764) in učitelj Janko Likar od dne 1. oktobra 1902 (razpis c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 5. decembra 1902, št. 4061). Z dekretom c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 16. decembra 1902, št. 4407, je bil učitelj Anton Razinger s 1. januarjem 1903 pomaknjen v I., učitelj Alojzij Kecelj pa v II. plačilni razred. Dne 25. septembra 1902 je bila v telovadnici I. mestne deške šole volitev zastopnika učiteljstva v c. kr. mestnem šolskem svetu namesto vpokojenega ravnatelja Franca Raktelja. Izvoljen je bil učitelj Luka Jelenc. Dne 4. oktobra 1902 se je povodom godovnega dne Njegovega Veličanstva presvetlega cesarja Franca Jožefa I. udeležila šdska mladina z učiteljstvom ob 8. uri dopoldne sv. maše v cerkvi sv. Jakoba. — Dne 19. novembra 1902 se je udeležila šolska mladina z učiteljstvom ob 8. uri dopoldne v cerkvi sv. Jakoba spominske sv. maše za Njeno Veličanstvo rajno cesarico Elizabeto. Dne 15. februarja 1903 se je sklenilo I. polletje s sv. mašo. Dne 3. marca 1903 je šola praznovala 25-letnico vladanja Njegove Svetosti papeža Leona XIII. s sv. mašo ob 8. uri dopoldne v cerkvi sv. Jakoba s primernim nagovorom gospoda kateheta Janeza Smrekarja in s petjem papeževe himne. Tega dne je bilo pouka prosto. Šolo je nadzoroval preblagorodni gospod c. kr. deželni šolski nadzornik Franc Hubad dne 25. aprila 1903. C. kr. okrajni šolski nadzornik gospod Anton Maier je šolo nadzoroval dne 20. in 27. septembra, G., 13.. 21., 22. in 29. oktobra, 26. novembra, 23. decirabra, 12. januarja, 21. februarja, 10. marca, 3., 25. in 27. aprila, 11. in 14. maja in 20. junija. Prisostvoval je pri pouku v raznih predmetih po vseh razredih in učence tudi sam izpraševal, ogledal si je pismene in risalne izdelke vseh razredov od vsega leta, pregledal razredne uradne spise in vodstveno poslovanje v . vodjevi , pisarnici. I)ne 16. maja 1903 je sklical učiteljstvo k posebni inšpekcijski konferenci, pri kateri je razpravljal stanje pouka in vzgoje ter podal potrebna navodila. Pouk v verstvu je nadzoroval prečastiti gospod kanonik in stolni dekan Andrej Zamejic dne 18. in 21. novembra in 13. maja. Župan ljubljanski, preblagorodni gospod Ivan Hribar, je dne 12. in 21. januarja 1903 počastil šolo s svojim posetom; ogledal si je šolske sobe in poslušal v nekaterih razredih pri pouku. Običajno šolsko veselico so imeli učenci dne 27. maja 1903 na Rožniku. Po sv. maši, pri kateri so učenci peli, je bil skupni zajutrek in potem prosta zabava s petjem in igrami, ki se je končala ob 11. uri z nagovorom šolskega vodje in s cesarsko pesmijo. Okrajna učiteljska konferenca mestnih slovenskih ljudskih šol je bila dne 2. julija 1903 v telovadnici I. mestne deške šole. — Istega dne je bila ondi pred konferenco volitev dveh zastopnikov učiteljstva v c. kr. mestnem šolskem svetu za novo šestletno poslovno dobo. Izvoljena sta bila: nadučitelj Franc Gabršek in učitelj Juraj Režek. Voditeljskih konferenc je bilo 12. Pri teh konferencah so se voditelji in voditeljice mestnih javnih in zasebnih slovenskih ljudskih šol pod predsedstvom gospoda c. kr. okrajnega šolskega nadzornika A. Maierja posvetovali o enotnem postopanju pri pouku in disciplini, o notranji uredbi posamnih šol, o učilih, o spisovanju uradnih spisov i. t. d. Razredniških konferenc je bilo 14, pri katerih so razredni učitelji in učiteljice mestnih javnih in zasebnih slovenskih ljudskih šol določili minimalni podrobni učni načrt za nazorni nauk v I. in II. razredu (osem sestankov), za realije v III.—V. razredu (trije sestanki) in za lepopisje v I.—VIII. razredu (trije sestanki). Na podlagi podrobnega učnega načrta so potem razredniki in razrednice spisali učne slike za posamezne predmete, ki se izdajo natisnjene v posebnih knjigah. V namen hospitacije se je priredilo na tukajšnji šoli sedem učnih poizkusov. Poučevali so: 1.) dne 23. oktobra 1902 učitelj Pavel Gorjup učence I. h razreda o ponazorovanju števila šest na podlagi Črnivčeve I. Računice; 2.) dne 27. novembra 19f>2 učitelj Ivan Bernot učence VI. razreda o ogljikovi kislini; 3.) dne 11. decembra 1902 učitelj Matija Janežič učence IV. a razreda o raztezanju teles po toploti; 4.) dne 23. janu- 2 arja 1903 učitelj Janez Levec učence V. razreda III. mestne deške šole v lepopisju; 5.) dne 19. februarja 1903 učitelj Karol Simon učence IV. razreda III. mestne deške šole o hlapenju; 6.) dne 26. marca 1903 učitelj Franc Griirtner učence III. c razreda o premogu in 7.) dne 23. aprila 1903 učitelj Anton Razinger učence VI. razreda v petju (narodna pesem „Ptiček“, dvoglasno). — Teli hospitacij so se pod predsedstvom gospoda c. kr. okrajnega šolskega nadzornika A. Maierja udeležili vsi učitelji in učiteljice mestnih javnih in zasebnih slovenskih ljudskih šol. Vsaki hospitaciji je sledil stvaren razgovor o izvršenem učnem poizkusu. Domačih učiteljskih konferenc je imelo učiteljstvo v teku leta 18, pri katerih se je obravnavalo o došlih razpisih in ukazih, o šolskem redu, o podporni zalogi šolskih knjig za uboge učence, o nakupu učil, o vedenju učencev, o učnih knjigah, o šolski higijeni, o učni metodi posameznih predmetov (deloma z učnimi poizkusi), o učnih uspehih in napredku pri pouku in drugih šolskih stvareh. V namen nazornega domoznanstvenega pouka so učitelji priredili s svojimi učenci več izletov po mestu, na Grad in v okolico. Dne 18. oktobra 1902 so si višji razredi pod nadzorstvom učiteljev ogledali v Lattermanovem drevoredu razstavljenega kita. Šolska naznanila so prejeli učenci dne 29. novembra 1902, 14. februarja, 29. aprila 1903 in ob sklepu šolskega leta. Zdravstveno stanje šolske mladine letos ni bilo prav ugodno. Tekom leta, zlasti pozimi je obolelo 118 učencev za oteklino ušesnih žlez (mumps), 12 za škrlatinko, eden za davico in 30 za ošpicami, mnogo pa je bilo kontumaciranih. Umrla sta tekom šolskega leta dva učenca IV. b razreda: Koprive Andrej, Pivk Frane. Pri vpisovanju v šolo se je pokazalo, da dva učenca še nista imela koz cepljenih. Koze je stavil v šoli mestni policijski zdravnik gospod dr. Franc Illner dne 25. maja 1903, in sicer prvič dvema, drugič ali tretjič pa 160 učencem. Dne 10. junija 1903 je pregledal uspeh cepljenja. Verske vaje. Od S. dne meseca maja nadalje je bila v cerkvi sv. Jakoba vsak torek in vsak petek ob '/a 8. uri šolska sv. maša, ki jo je oskrboval gospod katehet Janez Smrekar, in katere se je udeleževala šolska mladina pod nadzorstvom svojih učiteljev. Pri sv. maši je popevala zborno šolska mladina. V teku leta je prejela šolska mladina trikrat zakrament sv. pokore in sv. Rešnjega Telesa. Prvo sv. izpoved je opravilo 64 dečkov, zakrament sv. birme je prejelo v stolni cerkvi sv. Nikolaja 63 dečkov. Prvo sv. obhajilo je praznovala šola dne 23. junija. Med sv. mašo, katere so se udeležili vsi učenci v cerkvi sv. Jakoba, je imel gospod katehet Janez Smrekar ganljiv govor na prvoobhajance in starše, opominjajoč jih k lepemu vedenju in bogoslužnemu življenju. Vprvič je pristopilo k mizi Gospodovi 70 učencev. Po cerkvenem opravilu je gospod katehet pogostil prvoobhajance v šoli s pecivom in jim podaril krasne spominke. Cerkveno petje je vodil in na orglah spremljal g. učitelj Anton Razinger, ki je imel v ta namen večkrat skupne vaje s harmonijem v telovadnici. Šola se je korporativno udeležila slovesne procesije sv. Rešnjega Telesa v nedeljo dne 14. junija 1903 v cerkvi sv. Jakoba. Dobrotnikov je imela šola, oziroma šolska mladina tudi letos prav obilo. V prvi vrsti je imenovati slavno kranjsko hranilnico, ki je velikodušno darovala v podporo ubogim učencem vsakdanje šole 400 K, rokodelčičem v obrtni pripravljalnici pa 100 K. Iz te podpore so dobivali ubogi učenci vse leto pisalno in risalno orodje in v začetku leta šolske knjige. Iz podpore c. kr. šolskoknjižne zaloge na Dunaju je c. kr. mestni šolski svet odmeril tej šoli 18 ubožnih knjig v vrednosti 20 K 70 h. Za oddane kupone iz učnih knjig je šola dobila: od knezoškofijstva ljubljanskega šest ubožnih knjig v vrednosti 3 K 32 h, od Ig. pl. Kleinmayr-Bamberga 16 ubožnih knjig v vrednosti 11 K 44 h in od F. Tempskega pet ubožnih knjig v vrednosti 7 K 20 h. Slavni občinski svet ljubljanski je poleg običajnih šolskih dotacij za stvarne potrebščine, za učila in samoučila ter za šolarsko knjižnico podaril za šolske knjige ubožnim otrokom 30 K. C. kr. mestni šolski svet je podaril 350 komadov Zahnerjevih torbic za hrambo poštnohranilnih kart, ki so se razdelile učencem. Povodom šolske veselice na Rožniku je daroval mestni župan ljubljanski, preblagorodni gospod Ivan Hribar, za pogostitev 100 revnih učencev 40 K. Za uboge učence so podarili: knjigovez gospod Ivan Bonač 94 raznih zvezkov in 18 ducatov svinčnikov, trgovec gospod Gregor Podrekar 800 zvezkov in tovarnar gospod Josip Petrič 2410 raznih zvezkov. Odbor narodnih gospa in gospodičen je preskrbel tudi letos 37 ubogim učencem te šole zimsko obleko kot božično darilo. Temu odboru načelujeta preblagorodni gospod ces. svetnik Ivan Murnik in preblagorodna gospa dr. Franja Tavčarjeva ob pomoči gospe Terezije Kleinove in Ivane Pr e m ko v e ter gospodičen Josipine Kleinove, Jelice Lozarjeve in Julije Premkove. Razdelitev se je vršila dne 14. decembra 1902 ob II. uri dopoldne v telovadnici I. mestne deške ljudske šole. 2* K tej razdelitvi so prišli tudi dečki in deklice iz drugih mestnih ljudskih šol, katerim se je namenila obleka, tako da je bilo obdarovanih nad 200 otrok. Poleg obleke so dobili vsi otroci štruce in drugo pecivo. Ob navzočnosti Njegove ekscelence g. c. kr. deželnega predsednika barona Heina, kanonika g. Andreja Kalana, ravnatelja g. Fr. Levca, c. kr. okrajnega šolskega nadzornika g. Ant. Maierja, magistratnega tajnika g. E. Laha, mnogo gg. učiteljev in drugega odličnega občinstva ter staršev je slavnost otvoril nadučitelj Fr. Gabršek s primernim nagovorom na otroke in dobrotnike, zahvaljevaje se v imenu šolske mladine in učiteljstva odboru ter vsem dobrotnikom, v prvi vrsti kranjski hranilnici, ki s svojim delovanjem izdatno pospešujejo redno šolsko obiskovanje ubožnih otrok v zimskem času. Naposled je poživljal otroke in starše, naj bodo svojim dobrotnikom hvaležni. Po svojem nagovoru je po imenu poklical otroke, katerim je razdelil ekscelenca gospod baron Hein s pomočjo dam iz dobrodelnega odbora s posebno ljubeznjivostjo darila. Po razdelitvi se je v imenu presvetlega knezoškofa zahvalil gosp. kanonik Andrej Kalan Njegovi ekscelenci gosp. deželnemu predsedniku za udeležbo in dobrodelnemu odboru za njegov trud ter poudarjal, kako se ljubljanske gospe in gospodične odlikujejo v delih krščanske ljubezni do bližnjega. Končno sta se v imenu obdarovanih otrok dobrotnikom zahvalila deček I. mestne ljudske šole in deklica osemrazrednice pri sv. Jakobu. Mestni župnik, prečastiti gospod prelat Janez Rozman, je blagovoljno prepustil šoli cerkev sv. Jakoba, da je imela v njej bogoslužne vaje. Kakor druga leta so blagodušno podpirali tudi letos ubožne učence, dajoč jim hrano vsak dan ali posamezne dneve v tednu: 1. ljudska in dijaška kuhinja....................4 učencem 2. samostan čč. mm. Uršulink....................11 3. samostan čč. oo. Frančiškanov.................4 4. Alojzijevišče................................ 1 učencu 5. komenda nemškega viteškega reda .... 2 učencema 6. zasebne hiše..................................4 učencem skupaj . . 26 učencem. Vsem tem blagim dobrotnikom šole in šolske mladine izreka šolsko vodstvo v svojem in v imenu revnih učencev naj iskrenejšo zahvalo. Bog povrni! Šolsko leto se je sklenilo dne 15. julija 1903 s slovesno sv. mašo, zahvalno pesmijo in cesarsko himno. Po sv. maši so se učencem v šoli razdelila šolska naznanila, izpustnice in letna poročila. G. Važnejši ukazi in odredbe šolskih oblasfcev. Razpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 23. julija 1902, št. 586, razglaša razpis c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 4. julija 1902, št. 2161, kako je razdeliti otroke na razrede, oziroma oddelke in glede prestopanja istih v višji razred. Razpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 18. avgusta 1902, št. 752, naroča, naj listke iz vseli založnih knjig zbira šolsko vodstvo in ne učitelji (katehetje). Izpočetka vsakega šolskega leta je predlagati seznam vseh uvedenih učnili knjig. Razpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 18. avgusta 1902, št. 788, določa, da morajo radovoljke poučevati v navzočnosti razrednili učiteljev. Razpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 20. avgusta 1903, št. 789, razglaša razpis c. kr. deželnega' šolskega sveta z dne 15. avgusta 1902, št. 2683, s katerim se od šolskega leta 1902,3. nadalje razširi II. mestna slovenska deška petrazredna ljudska šola zaporedoma v Vlil razredno deško ljudsko šolo, z odredbo, da imajo novoustanovljene razi'ede te šole pohajati vsi šolodolžni dečki 6., 7. in 8. šolskega leta v Ljubljani, dečki 1. do 5. šolskega leta pa se bodo poučevali na ostalih deškili ljudskih šolah in v prvih petih razredih II. mestne deške ljudske šole na podstavi učnega načrta za osem-razredne ljudske šole. Razpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 22. avgusta 1902, št. 798, in z dne 31. avgusta 1902, št. 819, odreja, da je imeti stanovanjske razmere šolskih otrok v strožjem razvidu. Razpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 6. septembra 1902, št. 823, določa, kdaj je izpuščati učence iz ljudske šole (v Ljubljani). Razpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 23. septembra 1902, št. 922, določa, katere predmete imajo poučevati razredne učiteljice. Razpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 11. oktobra 1902, št. 1078, določa, kako je skrbeti, da se ne bo pljuvalo po tleh. Razpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 24. oktobra 1902, št. 971, in z dne 13. dec. 1902, št. 1195, razglaša navodilo glede vedenja učencev zunaj šole. Razpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 11. novembra 1902, št. 1078, priobčuje razpis c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 29. septembra 1902, št. 3281, kako je zabranjevati razširjevanje tuberkuloze. Razpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 31. decembra 1902, št. 1440, oziroma z dne 2. julija 1903, št. 696, razglaša normale c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 16. decembra 1902, št, 4241, oziroma z dne 22. junija 1903, št. 1939, zadevajoč klasifikacijo vnanje oblike pismenih izdelkov od 2. šolskega leta nadalje. Razpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 3. in 15. januarja 1903, št. 1443 ex 1902, naznanja, da se bo vsled razpisa c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 24. decembra 1902, št. 4722, meseca avgusta 1903 vršil v Ljubljani izobraževalni tečaj za učitelje. Razpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 28. januarja 1903, št. 91, razglaša razpis c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 23. januarja 1.903, št. 4540 ex 1902, glede izposlovanja službenostarostnih doklad. Razpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 27. januarja 1903, št. 83, določa, kdaj se imajo odpirati hišna vrata šolskega poslopja pred poukom. Razpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 12. februarja 1903, št, 134, odreja na podstavi razpisa c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 7. februarja 1903, št. 448, praznovanje 25letnice papeževega vladanja dne 3. marca 1903. Razpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 4. marca 1903, št. 253, naznanja normale c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 23. februarja 1903, št. 85. v zadevi izpuščanja otrok iz šolske dolžnosti v mestih in trgih z osemletno šolsko dolžnostjo. Razpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 31. marca 1903, št. 94, naznanja normale c, kr. deželnega šolskega sveta z dne 25. januarja 1903, št. 369, kako je navajati mladino k samotvornosti in samostojnosti in k sodelovanju vsega razreda pri pouku. Razpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 27. marca 1903, št. 357, obnavlja svoječasne razpise glede obravnavanja roditeljev z učitelji, glede posebnih ur in glede prestopanja učencev med šolskim letom v kako drugo javno mestno šolo. Razpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 1. aprila 1903 , št. 358, odreja začetek popoldanskega pouka poleti od dne 1. maja ob 3. uri. Razpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 7. aprila 1903, št. 384, prijavlja razpis c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 30. marca 1903, št. 1213, da ima klasifikacija učencev „z odliko“ zanaprej odpasti. Razpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 20. maja 1903, št. 567, razglaša na podstavi razpisa c, kr. ministrstva notranjih zadev z dne 10. marca 1903, št, 38.731, razpis c, kr. deželnega šolskega sveta z dne 13. maja 1903, št. 1532, glede pospeševanja javne gojitve zob. H- Začetek šolskega leta 1903/1904. Šolsko leto 1903/1904. se prične dne 16. septembra 1903 s poklicanjem sv. Duha ob 8. uri in z rednim poukom. Vpisovanje učencev bode dne 13., 14. in 15. septembra 1903 v šolskem poslopju na Cojzovi cesti. Vsled razpisa c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 3. julija 1902, št. 510, se v tukajšnjo šolo (in sploh v mestne javne ljudske šole) ne sprejemajo nanovo učenci, ki prebivajo zunaj Ljubljane. Zunanji učenci, ki so že doslej pohajali to šolo, smejo zahajati vanjo še dotlej, da zadoste svoji šolski obveznosti. Zglašati se je s šolskim naznanilom. — Vsak učenec naj prinese krstni listek s seboj. — Kdor pa še ni hodil v to šolo, se mora izkazati z izpričevalom o stavljenju koz, ki pa je le tedaj veljavno, ako je izdano ali vsaj vidirano od mestnega fizikata ljubljanskega. V Ljubljani, dne 15. julija 1903. Fr- Gabršek, šolski vodja. meniU učence\A I. a razred. Andlovič Matija — Ljubljana. Anžič Emilij — Ljubljana. Bahovec Ciril - Ljubljana. Benišek Edvard — Ljubljana. Blaznik Stanislav — Ljubljana. Borštnik Ivan — Ljubljana. Buh Karol — Borovnica. Cerar Josip — Ljubljana, Črne Franc — Ljubljana. Čemažar Budolf — Ljubljana. Črnivec Josip — Ljubljana. Dežman Franc — Ljubljana. Dolinšek Franc — Novo Mesto. Drmota Ivan — Ljubljana. Gregorin Ivan — Ljubljana. Jamnik Franc — Pijava Gorica. Japelj Anton — Ljubljana. Kern Anton — Ljubljana. Klisch Ciril — Ljubljana. Komar Franc — Ljubljana. Koželj Franc — Ljubljana. Krže Edvard — Ljubljana. Lavrenčič Vinko — Ljubljana. Lončar Franc — Bafolče pri Brdu. Marinko Anton — Ljubljana. Mence Franc — Stepanja Vas. Miklavčič Anton — Ljubljana. Mlakar Ivan — Ljubljana. Mostar Josip - Ljubljana. Naglas Viktor — Ljubljana. Oblak Miroslav — Ljubljana. Osmek Karol — Ljubljana. Poreber Ivan — Ljubljana. Potokar Alojzij — Cikava pri Šmarju Bezelj Josip — Ljubljana. Bojc Valentin — Ljubljana. Selan Jakob — Ljubljana. Slatnar Josip — Ljubljana. Strnad Vinko — Ljubljana. Šinkovec Albin — Ljubljana. Učak Julij — Ljubljana. Vider Josip — Ljubljana. Vodišek Stanko — Ljubljana. Zabukovec Budolf — Ljubljana. Žargi Josip — Ljubljana. Neizprašan: Seliškar Albin — Vransko. I. b razred. Aplenc Emerik — Ljubljana. Baran Emanuel — Ljubljana. Bernik Valentin — Ljubljana. Bogataj Maks — Ljubljana. Brandsteter Ignacij — Sv. Lovrenc ob Temenici. Čebular Ivan — Ljubljana. Čepon Franc — Ljubljana. Derganc Viljem — St. Francisco (Amerika). Dimic Franc — Medvode. Gmeiner Josip —-v Maribor. Habjan Ivan — Šmartno pri Litiji. Hribar Jernej — Ljubljana. Jamnik Avgust — Ljubljana. Januš Ludovik — Ljubljana. Jeglič Karol — Ljubljana. Kocjan Ivau — Ljubljana. Kosmač Franc — Ljubljana. Košir Ivan — Ljubljana. Kotlušek Ivan — Ljubljana. Lenček Ivan — Ljubljana. Majeski Martin — Ljubljana. Melik Ivan — Ljubljana. Mervič Josip — Ljubljana. Modic Franc — Ljubljana. Nič Maks — Št. Vid pri Brdu. Omersa Vilibald — Tržič. Osredkar Josip — Ljubljana. Pance Emil — Ljubljana. Papež Franc — Ljubljana. Popovič Vojslav — Osek (Slavonija). Pristov Alojzij — Ljubljana. Trošene Josip — Ljubljana. 1’ust Karol — Ljubljana. Hunger Ivan — Ljubljana. Schoberl Ivan — Spod. Šiška. Slabina Andrej — Ljubljana. Smole Josip — Ljubljana. Sešek Josip Ljubljana. Šimnovec Albin — Ljubljana. Šušteršič Leopold — Ljubljana. II. Bajda Ivan — Ljubljana. Bajda Rudolf — Ljubljana^ Baran Josip — Sobjeslav (Češko). Karli Josip — Šmartno pri Litiji. Brate Josip Ljubljana. Breskvar Ivan — Ljubljana. Cigler Bernard Ljubljana. Čamernik Anton — Ljubljana. Čepon Karol - Ljubljana. Čretnik Viktor — Jesenice (Gorenjsko). Gobec Ferdinand — Ljubljana. Godec Tomaž — Ljubljana. Gorenec Ignacij — Ljubljana. Gorišek Josip —^Mekine pri Zatičini. Grčar Karol — Čatež ob Savi. Ham Andrej — Zidani Most (Štajersko). Hartman Josip — Ljubljana. Jerina Anton — Ljubljana. Jesenko Karol — Ljubljana. Keršič Pavel — Ljubljana. Koman Josip — Ljubljana. Koporec Konrad — Ljubljana. Koračin Ivan — Ljubljana. Kramar Josip — Ljubljana. Kumar Ivan — Ljubljana. Likar Boleslav — Ljubljana. Lončar Martin — Rafolče. II. Bašelj Ivan — Ljubljana. Bratovž Franc — Ljubljana. Čarman Josip — Ljubljana. Cič Franc — Studenec pri Mariboru. Dolenc Karol — Ljubljana. Gostič Josip — Selo pri Lukovici. Hribernik Josip — Zenica (Bosna). Jankovič Matija — Ljubljana. Jevnikar Štefan — Gradišče pri Lukovici. Kocjan Ivan — Ljubljana. Krže Vinko — Ljubljana. Leber Franc — Ljubljana. Leskovic Ivan — Ljubljana. Levičnik Avgust — Kamnik. Levstek Franc — Črnec pri Sv Gregorju. Levstek Ignacij — Lipa pri Strugah. Liberšar Matija — Ljubljana. Mavrič Josip — Boh. Bistrica. Mostar Franc - Ljubljana. Müller Maks — Ljubljana. Tavčar Ante — Ljubljana. Uran Ivan Ljubljana. Valant Alfonz — Ljubljana. Vizjak Karol — Ljubljana. Volkar Anton — Ljubljana. Zakotnik Ladislav Ljubljana. Zupužek Vid — Št. Vid pri Planini (Štajersko) Zunič Feliks — Ljubljana. a razred. Marn Franc — Vodmat. Marolt Ivan — Brdo. Peček Rudolf — Bloke. I’irc Ivan — Ljubljana. Pleničar Etbin — Trebnje. Pritekel Karol — Ljubljana. Primož Josip — Ljubljana. Rape Josip — Rafolče. Rozman Maksimilijan — Ljubljana. Sartory Friderik — Ljubljana. Sekula Alojzij — Ljubljana. Sever Viktor — Ljubljana. Starkel Josip — Trbiž (Koroško). Stergar Franc — Ljubljana. Stražišar Franc — Ljubljana. Simnovic Ivan — Ljubljana. Štefan Pavel — Ljubljana Trampuš Ferdinand — Trst. Trobar Matija — Ljubljana. Vabra Viktor — Judenburg (Štajersko). Valentinčič Karol — Ljubljana. Vanino Franc — Ljubljana. Verhovec Ivan — Ljubljana. Verhovec Josip — Ljubljana. Vidmar Josip — Ljubljana. Vizjak Ivan — Ljubljana. Zlatič Ivan — Ljubljana. b razred. Nič Feliks — Št. Vid pri Brdu. 1’avlin Josip — Ljubljana. Potokar Franc — Cikava pri Šmarju. Rešek Vinko — Ljubljana. Sever Jakob — Ljubljana. Simončič Ignacij — Ljubljana. Skrem Milan — Ljubljana. Smolnik Ivan — Ljubljana. Srakar Franc — Ljubljana. Steiner Anton — Gradec. Stebla j Peter — Ljubljana. Strajnar Ernest — Ljubljana. Štrukelj Albert — Ljubljana. Turk Karol — Ljubljana. Večaj Rudolf — Ljubljana. Vrabec Josip — Ljubljana. Verhunc Vinko — Ljubljana. Zadnik Friderik — Celje. Zalar Franc — Ljubljana. Zanoškar Stanko — Ljubljana. III. a razred. Ahec Josip — Turjak. Baltezar Ivan — Ljubljana. Baltič Lovrenc Zatičina. Mesov Karol — Ljubljana. Bratovž Vid — Ljubljana. Buh Anton — Borovnica. Čampa Ludovik - - Betonovo pri Sodražici. Čebular Josip — Ljubljana. Cemažar Anton — Ljubljana. Drnovšek Franc — Ljubljana. Gebert Štefan — Trst. Glinšek Josip — Zelimlje. Gostič Rudolf — Selo pri Brdu. Januš Viktor — Ljubljana. Japelj Stanislav — Ljubljana. Jarc Anton — Ljubljana. Javoršek Ignacij — Krašinja. Jevnikar Anton — Ljubljana. Kocijan Franc — Ljubljana. Košiček Ivan — Zagreb. Košiček Karol — Ljubljana. Kovačič Maks — Št. Ruprt. Kump Adolf — Trst. Kunst Ivan — Ljubljana. Leben Viljem — Ljubljana. Lobe Ludovik — Zagradec. Majcen Franc — Štorje (Primorsko). Marinčič Matevž — Žalina. Mehle Ivan — Velika Račna. Mekinec Franc — Ljubljana. Mekinec Viktor — Ljubljana. Mervič Franc — Sv. Peter pri Gorici Miglič Jakob — Studenec pri Igu. Mohorč Karol — Ljubljana. Pajsar Leopold — Ljubljana. Petkovšek Karol — Ljubljana. Pritekelj Blaž — Turjak. Rapuž Franc — Ljubljana. Rapuž Ivan — Ljubljana. Sajovic Franc — Ježica. Slamnjak Matevž — Ljubljana. Strnad Bogomir — Ljubljana. Šimnovec Anton — Ljubljana. Staut Franc — Ljubljana. Šuster Ludovik — Ljubljana. Trček Vinko — Ljubljana. Turk Franc — Ljubljana. Vodišek Anton -- Ljubljana. Zalar Anton — Ljubljana. Zupan Anton Ljubljana. Železnik Franc — Ljubljana. Neizprašan: Anžič Josip — Ljubljana. III. b razred. Andlovec Ivan — Ljubljana. Babnik Anton — Zg. Šiška. Berlan Franc — Ljubljana. Bizovičar Ivan — Ljubljana. Crnagoj Boleslav — Šmartno ob Šmarni , gori. Crnagoj Stanislav — Ljubljana-Barje. Črnivec Filip — Ljubljana. Dolinar Ivan — Ljubljana. Erbežnik Josip — Ljubljana. Erzin Ivan — Ljubljana. Florijančič Josip — Ljubljana. Glavan Albin — Ljubljana. Gostič Ivan — Ljubljana. Hiti Gregor — Ljubljana. Horn Franc — Ljubljana. Hrastar Albin — Ljubljana. Hribar Franc — Ljubljana. Hudeček Ivan — Ljubljana. Ižanc Edvard — Ljubljana. Jenko Ferdinand — Ljubljana. Jeraj Ferdinand — Ljubljana. Jereb Josip — Vič. Kenk Franc — Ljubljana. Koder Leopold — Ljubljana. Komar Maks — Ljubljana. Košak Karol — Ljubljana. Kumar Josip — Ljubljana. Leben Leopold — Polhov Gradec. Magerl Albin — Ljubljana. Marinko Avgust — Ljubljana. Mavec Ivan — Tomišlje. Mavrič MarLin — Boh. Bistrica. Mrak Emil — Ljubljana/ Pelan Vladimir — Ljubljana. Požlep Feliks — Ljubljana. Repič Franc — Ljubljana. Rihtar Ciril — Ljubljana. Riolini Ivan — Ljubljana. Rozman Ivan — Ljubljana. Sterlekar Viktor — Ljubljana. Ščurek Franc — Želimlje. Šešek Ivan — Ljubljana. Šimnovec Avgust — Ljubljana. Škrjanec Matej — Dobje pri Šmarju Štrukelj Ivan — Ljubljana. Trošt Josip — Podgraje (Primorsko). Velikanja Franc — Ljubljana. Vidmar Vladimir — Ljubljana. Vurkelc Viktor — Ljubljana. Zajec Viktor — Ljubljana. Žunič Josip — Ljubljana. Neizprašana: Cerar Anton — Ljubljana. Kikelj Stanislav — Ljubljana, III. c razred. Andlovec Josip — Ljubljana. Banovec Rudolf — Ljubljana. Betetto Evgen — Ljubljana. Bobnar Franc — Stopiče. Briški Franc — Ljubljana. Čarman Franc — Ljubljana. Dolenc Simon — Ljubljana. Dolinar Alojzij — Ljubljana. Drmota Anton — Mokronog. Gabršek Stanislav — Krško. Gärtner Bogomil — Adergaz. Genussi Franc — Ljubljana. Gorup Alojzij — Ljubljana. Ivanc Emil — Ljubljana. Janežič Franc — Polica. Jeršek Adolf — Ljubljana. Kavšek Ivan — Ljubljana. Klobčar Ludovik — Vodmat. Kocjan Ivan — Ljubljana. Lavrenčič Bogomir — Postojna. Lučin Valentin — Hotavlje. Lukman Ernest — Celovec. Malin Ferdinand - Ljubljana. Oblak Josip — Zg. Šiška. Pavlin Ivan — Ljubljana. Sever Jakob — Studenec. Slivar Rudolf — Ljubljana. Smrekar Rudolf — Ljubljana. Stefan Josip — Ljubljana. Štrukelj Josip — Ljubljana. Šturm Rudolf — Cetinje. Tschokert Rudolf — Ljubljana. Uran Andrej — Ljubljana. Urbančič Valentin — Ljubljana. Vidmar Ludovik — Ljubljana. Vovk Alojzij — Bleči Vrh. Zanoškar Ivan — Ljubljana. Zupančič Avguštin — Ljubljana. Zupančič Karol — Ljubljana. IV. a razred. Aplenc Konrad — Ljubljana. Bahovec Franc — Ljubljana. Bahovec Ivan — Ljubljana. Bardorfer Ivan — Ljubljana. Cvetnič Alojzij — Nadanje Selo. Čampa Ivan Gora pri Sodražici. Čermak Jaroslav — Ljubljana. Dekleva Maks — Britof (Notranjsko). Dequal Ciril — Ljubljana. Flegar Ivan — Ljubljana. Franzi Feliks — Dolsko. Gajer Avgust — Lukovica. Gergorič Leopold — Prevoje. Goli Jakob — Ljubljana. Hartman Franc — Ljubljana. Hočevar Ciril — Muljava. Hren Josip — Dobletina pri Nazaretu (Štajersko). Hribar Josip — Ljubljana. Jageman Alfonz — Ljubljana. Jeršek Franc — Ljubljana. Jurkovič Josip — A j bolj pri Banjaloki. Kavčnik Vladimir — Kranj. Kimovec Ivan — Ljubljana. Knivald Zvonimir — Griče (Hrvaško). Kocmur Franc — Ljubljana. Koleša Ivan — Ljubljana. Kramar Josip — Ljubljana. Kranjec Silvester — Ljubljana. Kregar Franc — Ljubljana. Kržin Franc — Dobrunje. Kumše Franc Brest. Kuster Avgust — Ljubljana. Oven Josip — Ljubljana. Ovsenik Ivan — Ljubljana. Pavlin Ivan — Ljubljana. Pavšič Albin — Ljubljana. Peček Josip — Ljubljana. Pelan Oton — Ljubljana. Perko Franc — Ljubljana. Peruzzi Ivan — Ljubljana. Potočnik Evstahij — Ljubljana. Potrato Alojzij — Kamnik. Rogi Alfred — Kamnik. Rosulnik Lovrenc — Potok pri Vodicah. Rozman Viktor — Št. Vid pri Ljubljani. Rus Franc — Prevoje. Senekovič Dragotin — Ljubljana. Sever Andrej — Šenčur. Sonc Stanislav — Tržišče. Stare Franc — Dob. Strnad Franc — Ljubljana. Šarc Ignacij — Ljubljana. Savs Franc — Ljubljana. Ščurek Alojzij — Želimlje. Šimnic Friderik — Kranj. Škrl Alojzij — Ljubljana. Šuštar Lovrencv— Stob. Tomc Ivan — Št. Vid pri Ljubljani. Volek Ivan - Mali Vrh pri Šmarju. Vrankar Vincenc — Ljubljana. Zajec Josip — Ljubljana. Završan Franc — Ljubljana. Zorc Vinko — Ljubljana. Žerovnik Pavel — Ljubljana. Žužek Bogdan — Ljubljana. IV. b razred. Armič Leopold — Ljubljana. Bambič Ivan — Ljubljana. Breskvar Valentin — Ljubljana. Berglez Avguštin Ljubljana. Bukovnik Josip — Povlje pri Trsleniku. Cehun Franc — Ljubljana. Crtalič Jurij — Bela pri Špitaliču. Debeljak Ivan — Gora pri Sodražici. Furlan Josip — Svino (Primorsko). Gaspari Franc — Komen. Gergorič Alojzij — Lukovica. Gorjup Franc — Ljubljana. Gril Franc — Ljubljana. Ileršič Ludovik — Ljubljana. Jager Matija - Ljubljana. .lebačin Vladimir — Glinice. Jeraj Franc — Ljubljana. Jeras Srečko — Ljubljana. Jerina Ivan — Ljubljana. Kaič Franc — Ljubljana. Kapus Franc — Kamna Gorica. Koblar Anton — Ljubljana. Kolesa Anton — Ljubljana. Koman Maksimilijan — Ljubljana. Kovačič Dragotin — Sodražica. Krašovic Franc — Ljubljana. Lenassi Julij — Gor. Logatec. Likar Stanko — Ljubljana. Logar Viktor — Ljubljana. Malin Josip — Ljubljana. Miklič Anton — Ljubljana. Modic Alojzij — Sv. Gregor. Müller Viktor — Ljubljana. Ničman Anton — Ljubljana. Oblak Franc — Sv. Gregor. Pestotnik Ivan — Ljubljana. Peterlin Rudolf — Ljubljana. Petrovčič Franc — Logatec. Pevc Dragotin — Dol. Pleničar Pavel — Trebnje. Podobnikar Pavel — Dobrova. Richter Rudolf — Vinica. Sancin Franc — Skedenj (Trst). Schmutz Roman — Vipava. Schott Franc — Ljubljana. Schwenter Dragotin — Ljubljana. Skubic Anton — Zgornja Slivnica pri Šmarju Soss Dragotin — Ljubljana. Steiner Dragolin — Zagorje ob Savi. Šimnovec Rihard — Ljubljana. Skrl Anton — Vič. Štrukelj Franc — Ljubljana. Šuster Anton — Ljubljana. Sular Franc — Ljubljana. Terčelj Anton — Sturije. Uršič Alojzij — Ljubljana. Virant Ratislav — Novo Mesto. Vizjak Ciril — Ljubljana. Zalaznik Andrej — Kozarje. Zrimšek Dragotin — Goričica pri Preserju Zargi Jernej — Ljubljana. Žganjar Anton — Ljubljana. V. razred. Cemažar Ivan — Ljubljana. Debelak Rihard -- Trebnje. Franzi Ivan — Dolsko. Glinšek Franc — Zelimlje. Gostič Ivan — Selo pri Brdu. Gostič Stanislav — Ljubljana. Grabnar Stanislav — Ljubljana. Gratzy Herbert pl. Wardengg — Ljubljana. Grčar Jakob — Dupeljne. Gregorin Ciril — Črnuče. Ileršič Roman — Ljubljana. Japelj Avgust — Vrhnika. Jeločnik Avgust — Ljubljana. Jerelina Josip — Ljubljana. Klemenc Viktor — Ljubljana. Knez Franc — Ljubljana. Kocjan Josip — Ljubljana. Kramar Franc — Ljubljana. Kregar Viktor — Ljubljana. Križaj Anton — Ljubljana. Krvina Ivan — Ljubljana. Lavrenčič Ivan — Trst. Leonardig Cesare — Gorica. Leskovic Adolf — Ljubljana. Levičnik Janko — Ljubljana. Mavsar Franc — Ljubljana. Melik Anton — Ljubljana. Mervič Svatopluk — Kranj. Mihlar Ivan — Ljubljana. Mlakar Franc — Senožeče. Moškat Srečko — Ljubljana. Nolimal Ivan — Zalog pri Moravčah. Oblak Franc — Ljubljana. Okorn Ivan — Ljubljana. Pirc Anton — Ljubljana. Pleničar Franc — Tržič. Remškar Avgust — Ljubljana. Sedej Franc — Velika Ligojna pri Vrhniki. Simončič Ivan — Ljubljana. Simonič Adolf — Kranjska Gora. Slanovec Alojzij — Ljubljana. Smole Josip — Ljubljana. Serik Viktor — Ljubljana. Šinkovec Franc — Celje. Skoda Josip — Ljubljana. Trampuš Josip — Ljubljana, Trošt Avguštin — Podgraje (Primorsko). Uranič Ivan — Ljubljana. Ustar Franc — Slivna pri Litiji. Zadnikar Ivan — Brdo pri Viču. Žafran Franc — Ljubljana. Zalokar Friderik — Velike Lašiče. Zalokar Leon — Velike Lašiče. Neizprašan: Prek Alojzij — Vič. VI. razred. Čadež Avguštin — Škofja Loka. Horvat Ludovik — Ljubljana. Jankovič Kilijan — Ljubljana. Kavčič Franc — St. Jošt pri Polh. Gradcu. Kolman Ferdinand — Ljubljana. Kovač Viktor — Zatičina. Krall Henrik — Ljubljana. Kramar Rudolf — Ljubljana. Lavrič Ciril — Ljubljana. Liberšar Josip — St. Vid pri Zatičini. Lotrič Matej — Ljubljana. Lovše Anton — Dobrunje. Makovec Ivan — Soteska pri Žužemberku. Miglič Anton — Ig. Novak Albin — Ljubljana. Perme Josip — Ljubljana. Peternel Franc — Zagorice-Bled. Pogačar Janko — Ljubljana. Požlep Karol — Ljubljana. Pristou Pavel — Ljubljana. Sadar Miroslav — Ljubljana. Slane Ladislav — Ljubljana. Slovnik Karol — Ljubljana. Šimnovec Franc — Ljubljana. Tavčar Ivan — Ljubljana. Trček Ivan — Ljubljana. Urbančič Anton — Ljubljana. Večerin Rudolf — Ljubljana. Velikanja Josip — Ljubljana. Žagar Emanuel — Dol (Štajersko). III. Obrtna pripravljalna šola. A. Uredba šole. Z ljudsko šolo je bila v zvezi obrtna pripravljalna šola za take roko-delčiče, ki niso dosti poučeni, da bi obiskovali obrtno nadaljevalno šolo na višji realki, ki si pa vendar morajo pridobiti toliko znanja, da jim je moči prestopiti v imenovano nadaljevalno šolo, oziroma da se morejo po prestanili učnih letih oprostiti obrtnega učenja. Šolsko leto se je pričelo dne 3. oktobra 1902 in končalo dne 28. aprila 1903. Učilo se je vsak teden po 6 ur, in sicer ob nedeljah od 9.—12. ure dopoldne, ob torkih in petkih od 7.—'/a9- ure zvečer. Učni predmetje so bili: risanje, slovenski jezik, računstvo in pisanje. Poučevalo se je v treh oddelkih v imenovanih predmetih s posebnim ozirom na obrtni stan. V verouku sta poučevala ob nedeljah od 1.—2. ure popoldne, in sicer rokodelčiče iz šentjakobske župnije g. kaplan Fran c Florjančič in one iz trnovske župnije g. kaplan Viktor Köchler. Učiteljstvo je imelo 4 domače konference. Pouk v risanju je nadzoroval c. kr. vladni komisar g. profesor Josip Vesel dne 12. oktobra 1902 in dne 27. aprila 1903. B. Učiteljsko osobje. Franc Gabršek, vodja šole. Leopold Armič je poučeval vse predmete v I. a oddelku po 6 tedenskih ur. Josip Cepuder je poučeval vse predmete v I. b oddelku po 6 tedenskih ur. Alojzij Kecelj je poučeval slovenski jezik, računstvo in pisanje v II. oddelku po 4 tedenske ure. Anton Razinger je poučeval risanje v II. oddelku po 2 tedenski uri. C. Učne knjige. I. a in I. b oddelek. Verouk: Srednji katekizem ali krščanski nauk, knezoškofijstvo ljubljansko, 64 b. Slovenski jezik: Drugo berilo in slovnica za obče ljudske šole, c. kr. šolskoknjižna zaloga, 70 h (za J. n oddelek). — Tretje berilo za obče ljudske šole, c. kr. šolskoknjižna zaloga, 80 li (za T. b oddelek). Računstvo: Močnik dr. Fr. v., Računica, II. stopnja, c. kr. šolskoknjižna zaloga, 40 h (za učitelja). II. oddelek Verouk: Kakor v I. oddelku. Slovenski jezik: Funtek A., Slovensko-nemška slovnica z berilom za obrtne šole, c. kr. šolskoknjižna zaloga, 7<> h. — Funtek A., Obrtno spisje, pl. Kleinmayr & Bamberg, 2 K (za učitelja). Računstvo: Močnik dr. Fr. v., Računica, III. stopnja, c. kr. šolskoknjižna zaloga, 50 li (za učitelja). Č. Statistiški pregled ueeneev. m c o p« o c >0 o ca 'Z —* S © s S 2 N -o P» — g ca S 5 = ».§ = •§ « > > 'O g »?l E S - ° - S E “ o “ ■“ o -5 'S « ° - s > ui ca Ä M S S *) Dravlje 1, Orlje 1. D. Začetek šolskega leta 1903 1904. Šolsko leto 1903/1904. se prične z rednim poukom dne 2. oktobra 1903. V Ljubljani, dne 15. julija 1903. Vodstvo. IV. V Šolska delarna. A. lietopis. Pouk se je pričel v tej šoli dne 2. oktobra 1902 ter končal dne 8. julija 1903. V delarno so se vsprejemali učenci iz štirih višjih razredov tukajšnje ljudske šole. Poučevalo se je v dveh oddelkih, v I. oddelku lepljenstvo, v II. pletarstvo. V delarni za lepljenstvo se je poučevalo ob četrtkih od 8. do 11. ure dopoldne in ob sobotah popoldne od 4. do 6. (oziroma od 5. do 7.) ure. V delarni za pletarstvo pa je bil pouk ob sredah popoldne od 4. do 6. (oziroma od 5. do 7.) ure in ob četrtkih dopoldne od 8. do 11. ure. Izdelki so se koncem šolskega leta prepustili učencem v last. B. Učiteljsko osobje. Franc Gabršek, vodja šole. Leopold Armič je poučeval v delarni za lepljenstvo. pet ur na teden. Josip Cepuder je poučeval v delarni za pletarstvo. pet ur na teden. C. Imenik učeneev. a) V delarni za lepljenstvo. A h ec Josip — Turjak. Franzi Ivan — Dolsko. Armič Leopold — Ljubljana. Hočevar Ciril — Muljava. Bahovec Miroslav — Ljubljana. Horvat Ludovik — Ljubljana. Debeljak Ivan — Gora pri Sodražici. Javoršek Ignacij — Krašinja. Franzi Feliks — Dolsko. Jurkovič Josip — Ajbelj pri Banjaloki. Kavčič Franc — Št. Jošt pri Vrhniki. Kovačič Maks — St. Ruprt. Kolman Ferdinand Ljubljana. Lavrič Ciril — Ljubljana. Lotrič Matej — Ljubljana. Makovec Ivan — Soteska pri Žužemberku. Miglič Anton — Studenec pri Igu. Novak Albin — Ljubljana. Peček .losip — Ljubljana. Perko Franc — Ljubljana. Peternel Franc — Bled. Ti učenci so izvršili 24 vrst 1005 izdelkov. Prešeren Milan — Steyer (Gornje Avslrijskol Pristou Pavel — Ljubljana. Remškar Avgust — Ljubljana. Sadar Miroslav — Ljubljana. Ščurek Alojzij — Želimlje. Šuštar Lovrenc — Stob. Tavčar Ivan — Ljubljana. Trček Ivan — Ljubljana. Urbančič Anton — Ljubljana. Velikanja Josip — Ljubljana. Zalokar Leon — Velike Lasiče. modelov in 44 vrst uporab, skupaj b) V delarni za pletarstvo. Cemažar Ivan — Ljubljana. Gostič Stanko — Ljubljana. Jankovič Kilijan — Ljubljana. Jerelina Josip — Ljubljana. Kocjan Josip — Ljubljana. Kramar Rudolf — Ljubljana. Iv'irc Anton — Ljubljana. Šinkovec Franc — Ljubljana. Trampuš Josip — Ljubljana. Žafran Franc — Ljubljana. Ti učenci so izvršili 112 izdelkov za vsakdanjo uporabo. Šolsko leto 1903/1904. se prične dne 8. oktobra 1903. Vodja. ^7;-V'- . #Trf^S1- ;, ^ '-’.*■ ' - -' v2l:v_’ 'Ä>-; ■' ' ' " 1 • ' ' ■**« •' '- •*'••'' '- jr *>• •-?- -< t.. . «7.»-■';• '.^.*,/• • "-. •■• . " • • .r .&**.?■ ■ ; ■ ’. •' \- v--' V-'”’ ,*p ~ ■ f.-'. _ (’y.r. ■ .V ■,4# a-;*s-w 8lS>Ä, : i. . . , V4 F , - K * '* j... & .m t*.:T ' .. ^ fc- , - - ., ■XL V , V -■ ; / * \ ' = ••••>•'••? , . .- . " , - " - . ' • ' , . . • , ,0'-.: v.. - * - .v ,<■ •- 'j - , '• - *'•••. ; . ' • \ .. ■ ■ ir ■ ÄA " •■? ■ !, , -. ..v::- ■ \ - ■ ' ' vv, ^ , i Vj ,V - * - •- .VX 1 ’ ■ ' ■ V' V- ' v-:.' ■ J'- ;■■ !■■- ^ ” '- . v7 * ' ■ v v Mgi. Is •, i’%: {- '■1 'A. c ’ i ■■- ‘ V * ' r ".v *// ' ,- - ' J - - * . w ^ t - '-i: - ■ ’ ~ *’ v- f’ ■ - - . ' -v V ' ■ -- /*ä ' » ‘ v, ‘‘Vhl:. t4 -jv "*■ i - fj ' . ■ ■ - • >:*?M ■J) '• • •' " Kh“ ‘ : ‘ * ' r ■ 1 . \ • • ' •, ' ' • • S’.feßi ■ ■:--'V'’ : •TS '>• l ' * ‘ Sä&J , . p//., ■*■ A -:v : - '’'' ^ ■: V. ' " ' ' v ' -./ i- - v ■ , • ■ -r'' • :- ■■ • . - . > ,* i. ■' i ' 'A.'' 'f "* * , ■ , , ■' , ' • > * r > ■ • ' *v - • * v - • • • 1 - \ c s f, ; v v - ' ■ ' ■ ^ r - v - ■ > : • ,W.... /MS 'VS? ‘ ■'*' 1 y ‘-X . \ ■ *. ,; - " - > - - •v;; ’ - - • i' V - , , • ■ - ' • . . , ' ' • ' ' • • • ■ ■ '. * -• *-'>r • • . *.*:• . • .r.*-v: f:i.‘ • « 'ft"; cV , v « v-v -. •, ,• ... . •' : f - i. r ” •-• ■ . - • • • -'• V-.- ■ t. - • - , ■ ’ = " •- ' „ ' • • . ' • 1 c • ' , • ■ ■ - <■ _ . • 'J ~ - -r*' . ■■ ' *> *&• V‘:.,*? < At i*' > '■ . a . . ■ • ■ -j- ' • ' V'f'- ’ V *v ' . ... v . •- ’■ ■ -• 4 ■' ■ >r . lAy „Vi •< , . ffjjp' • V ; Z*?-?. ■ ■ ' V 5 v ' • ' , , * : . ' • ' ‘ ' ■ ‘ • ■ : ' •' ' ' m ... 'v. : ■ . • ; . ^ . "/ 5J • ' ■ ^ . ’ " . ‘ ‘ : ■- • .. '' ^ ;■ * ’ . ■ - •' : '■ ' ; ‘v ' ■ • • - _ j- . 1 .. « ' ‘ » ' , . ' . < . ■ ■ ' . ‘ ' ' §|Jk?4 „ ^ ' 'V^jp. k. n» . , . , ..... ... .. . ., . •••/. • , •• .T: ,1 .v-‘- -■ V*-Vr V ., ^ tir. -• ; ..-v ... ;C;., ; ' ' • , 'V.j . ( ‘ ••• . v«::^ . ... 9 v-.- :.-r W. ^ v ir.- ,'~y7 •" j *. zs£* • >* ^v:-/rv}' ^ • ■ :■ *■. .v_, ■ ^ .* • ^ - ■- 'V , . ' i , - i : ^ - . - • .1- -v ! , , §S;i'4 ...^ V. : .... ' . ■ ... ; w -. >