®5> OZ oz *© naročbi na V/--/ -' / . MW,; • " Preveliko važnost novinarstva za državno, narodno in društveno življenje pripoznava celi omikani svet: imenuje ga šesto velevlast. Odkler se Slovenec zaveda, bil si je svest te važnosti; razna bolj ali manj srečna časnikarska početja so temu živi dokaz. Nikdar pa nismo živahnije čutili potrebe po večera političnem listu, kakor zdai ko novo vzbujeno politično življenje zahteva, da so si narod in njegovi zastopniki med seboj v vedni dotiki in sporazumljenji. Dandanes se strinjajo vsi slovenski rodoljubi v prepričanji, da brez največe škode za narodni život ne smemo in ne moremo dalje pogrešati političnega časopisa, posebno odkar so nemile okoliščine zadušile vrlega „Slovenca“ v Celovcu, edini list, ki se je izključljivo pečal s politiko. Da bi se vstreglo toliki in tako splošni želji, osnoval se je s združeno pomočjo ne- kterih darežljivih rodoljubov političen časopis, »Slovenski narod“, ki ima od 2. aprila t. 1. počensi izhajati v Mariboru. Lega mariborskega mesta na razpotji južne in Koroške železnice, iz Pragarskega v naj bliži zvezi z madjarsko, iz Zidanega mosta s hrvaško mejo, na sevrni meji Slovencev posebno priporoča Maribor za tako početje, ker odtodi lahko prinaša novi časopis najnovejše vesti v istem času z Dunajskimi in Graškimi listi. Kratek razgled naj kaže pravila, kterih se bo držal »Slovenski narod“. Kakor že ime kaže, namenjen je naš list slovenskemu narodu v besede naj širjem po¬ menu : Blagostanje in korist narodova je in ostane njegovo prvo in glavno vodilo. Iz tega stališča bo sodil notrajne in zunajne zadeve. Iz tega stališča bo besedoval za jedino, mogočno in svobodno Avstrij o. Propad Avstrije — mi nismo te besede niti iznašli niti prvi izrekli —• bil bi bojč propad razkosanega slovenskega naroda, naj bi nas že podedovala deželohlepna nova Italija, ali oklenola železna roka Pruska. Avstrijsko cesarstvo je za nas Slovence zavetje, v kterem si zamoremo rešiti in ohra¬ niti svojo narodnost, in na tej podlagi dospeti do največe omike, blagostanja in prave svobode. Tedaj se bode skazoval »Slovenski narod" vselej zvestega Avstrijanca. Poroštvo obstanka in vspešnega razvijanja Avstrijske države vidimo edino le v ob velja vi federalističnih načel. Edino le federalistična načela dajejo — pripoznavaje skupnost naj- viših državinih zadev in njih skupno o br a vn o v a n j e — celokupni državi, kar je državinega, in vsem državinim udom, kar je njihovega. To raj se bo poganjal „S1 o venski narod 11 — državi in narodu na enako korist in spas — za združenje vseh Slovencev v jedilo administra¬ tiv n o c e 1 o t o. Le v tej celoti zamore dobiti ravnopravnost slovenskega jezika v uradu, šoli in javnem življenji, dostojno podlago in djansko veljavo. E a v n o p r a v n o s t slovenskega jezika pa je bistveni del našega programa. Po tej izpeljavi ne moremo ni kratko ni malo biti zadovoljni s sedajno ustavo, ki je zapustila osnovo federalistično in narodno, in vredila ti- in onkraj Litve državine razmere brez ozira na Slovane, pri tem početji pa zgubila celo ime celokupne države. Vendar se moramo Slovenci udati sedajni državini osnovi in druga pomoč nam ne ostane, kakor da napenjamo vse moči in se poslužujemo vseh postavnih sredstev, da se spi' e- meni po ustavni poti. Izmed mnogo drugih vprašanj, ki jih ima zdaj Avstrija na dnevnem redu, stoji na prvem mestu cerkveno vprašanje. „Slovenski narod 11 ne bo nikdar preziral, kako globoke korenine ima v naše m narodu katoliška cerkev. Dobro nam je znano, za koliko blagega narodnega razvitka se imamo nji zahvaliti in koliko ga imamo še od nje pričakovati. Tedaj ne bodo samo našemu listu verske zadeve, dogme in bistvene cerkvene naprave svete, kakor so celemu narodu, ampak poganjal se bode n. pr. tudi za to, da se neoskrunjeno ohrani cerkveno premoženje, da se ljudska šola ne loči od cerkve, da se oživlja bolj in bolj javno cerkveno življenje. V mnogoježični Avstriji želimo mir in s por azu m 1 j en j e z vsemi avstrijan- skimi narodi sploh; upamo, da ga dosežemo v dostojnem in mirnem razgovoru. Opravičene tirjatve slovanskih bratov v Avstriji, posebno svojih južnih sosedov Hrvatov in Srbov bomo zagovarjali in povdarjali z isto resnobo in živahnostjo, kakor lastne domače. Sploh ne bomo nikdar zgrešili, da je slovenski narod koleno velike slo¬ vanske družine in po svojih silah hočemo pripomoči, da se bolj in bolj širi duševna vez in vzajemnost slovanska po zameni literarnih in sploh kulturnih izdelkov med Slovani. V razmerah proti drugim državam nas bo vselej vodila skrb za dobro avstrijansko politiko, ki vtegne hasniti celi državi in posameznim delom. To je »Slovenskega naroda" politični program. Razvijali ga bomo v vvodnih Člankih, dopisih, večih in manjih sestavkih, opombali in drobtinicah. Obiskavali bomo slovenski narod v njegovem javnem in domačem, političnem, društvenem in gospodarskem življenji; vsem pravični ne bomo služiti niti osebam, niti strankam, ampak le narodu in njegovemu napredku. Donašali bomo redna poročila iz okrajnih, deželnih in državnih, po okoliščinah tudi iz srenjskih zborov; pretresovali nove postave, in njih osnove, pa tudi culi nad zvestim iz¬ polnjevanjem postav. Preskrbeli si bomo stalnih dopisnikov in pomočnikov v vseh krajih slovenskih, pa tudi večih trgih in mestih slovanskih, po mogočnosti tudi neslovanskih. Posebno pozornost mislimo obračati na naše narodno gospodarstvo, na kmetijstvo, obrt- nije, hranilnice, posojilnice in javne zavode. Vrh tega bomo podajali svojim bravcem vse navadne časnikarske vesti: žitno ceno, novčne kurze, izpraznjene službe, podelitve služeb, premestitve duhovnikov, eksekutivne dražbe v in druge uradne razglase po uradnem listu Kranjskem, Koroškem, Primorskem in Stajarskem, i. t. d. Lasten prostor bomo odločili našim društvom, kakor Matici, družbi sv. Mohora, Čitav- nicam, dramatičnemu in političnim društvom, kedar nastanejo. Prosimo jih vse, naj se poslužu¬ jejo našega lista kot svojega organa. Obširen listek (Feuilleton) bo prinašal tehtnega zabavnega in podučnega berila brez, v omejenja na kak poseben predmet. Ze so nam obljubili nekteri znameniti slovenski pisatelji svoje sodelovanje za ta in druge predale našega lista. Vabimo tukaj vse slovenske rodoljube stopiti med naše sodelavce. Malo nas je Slovencev, raztrošene so naši moči in le po občem vde- leževanji je mogoče, da postane naš list to, kar ima biti: glasilo slovenskega naroda. Plačevati obljubimo po razmeri vse dobre vvodne članke, spise v listku in važne do¬ pise, za ktere se plača želi. Vabimo pa tudi na naročbo in spodbujanje drugih k naročbi, da se bo mogel list ohraniti in rasti tudi v materijalnem obziru. Politični list „Slovovenski narod" bode v tej osnovi in obliki „Pozorovi“ izhajal od 2. aprila t. 1. počensi v Mariboru, iz početka trikrat na teden, namreč v torek, četrtek in saboto. Brž ko bodo okoliščine po tem, mislimo ga spremeniti v dnevnik. Cena je listu v Mariboru za vse leto 8 gold. za '/ 2 leta 4 gold. za '/ 4 leta 2 gold. 20 kr. Po pošti prejemali velja „Slov. narod“ za vse leto 10 gold. za % leta 5 gold. za ’/ 4 leta 2 gold. 60 kr. Naročnine prosimo v frankovanih listih pod napisom: Administracija „Slovenskega naroda" v Mariboru (Marburg a/D., Domplatz 184); pristavi naj se točna adresa in zadnja pošta. Vsi drugi dopisi naj se blagovoljno napisujejo na vrednika. P. n. občinstvo, ki razglaša in priporoča svoje pridelke, izdelke, kupčije, delavnice i. t. d. po Časnikih, opominjamo na naš „0 g 1 a s n i k“ na slednji strani, ki bode oglase raznašal po celi Sloveniji. Da bomo tiskali okusno in kar se da po ceni, smemo obetati. Maribor, 20. marca 1868. Anton Tomšič, izdatelj in odgovorni vrednik. Natisnol E. Janžič v Mariboru. Z. N. St. G.